Zaključni konferenca Zaključni konferenca projekta posodobitve projekta posodobitve gimnazijskih prodramov gimnazijskih prodramov 2008 - 142008 - 14Razvojno načrtovanje KSGRazvojno načrtovanje KSGwww.ksg.edus.si

Portorož, 1. 10. 2014

Razvojno načrtovanje KSGRazvojno načrtovanje KSG

1. Uvedba posodobitvenih načrtov kot dela razvojnega načrtovanja šol od začtka projekta 2008.

2. Pregled Letnih delovnih načrtov nekaterih šol in predlog LDN šol z vljučenim PoN (marec 2012).

3. Podpora ŠRTjem je tudi pomoč pri razvojnem načrtovanju.

4. Razvojno načrtovanje za pridobivanje novih sredstev.

5. Razvojno načrtovanje za novo razvojno perspektivo 2014 -20 KSG skupaj s KS in ZRSŠ.

Kaj je razvojno Kaj je razvojno načrtovanje?načrtovanje? Nemen: izboljšati kakovost učenja in poučevanja z

uspešnim vodenjem inovacij in sprememb (Hargreaves, Hopkins, 2001).

Temeljna vprašanja:◦ Kje je šola sedaj?◦ Kaj moramo spremeniti?◦ Kako naj te spremembe obvladamo časovno?◦ Kako bomo vedeli, da smo uspešni?

Razvojno načrtovanje je več kot razvojni načrt in Letni delovni načrt, več kot Posodobitveni načrt.

Proces oblikovanja soglasij o nizu prioritet šole in ukrepi za izvajanje.

Prednosti razvojnega Prednosti razvojnega načrtovanjanačrtovanja Dolgoročna vizija –tudi po koncu projektov. Usmerjenost na cilje izobraževanja. Celosten pristop k vsem vidikom načrtovanja,

uvajanja sprememb. Zmanjševanje stresa za vse udeležence v učnem

procesu (zlasti učitelje). Dosežki učiteljev pri uvajanju sprememb so deležni

več pozornosti. Izboljšana kakovost razvoja, kariernega načrtovanja

zaposlenih. Okrepi se partnerstvo med učitelji, ŠRT in vodstvom

šole. Lažje poročanje o delu šole.

TežaveTežave Preveliko število sprememb, ki jih ponujajo projekti

(nenačrtovano). Lotimo se samo ene težave ali preveč inovacij – ne

vidimo povezanosti. Slaba evalvacija uvajanja sprememb, vedno nove

zamisli. Zunanje spremembe, politične odločitve, ki naj

delujejo „sameposebi“. Premalo strokovne podpore na začetku s strani

inštitucij. Nenavajenost vodstev, da sodelujejo s ŠRT. Premalo gradimo na spremembah, ki jih potrebuje

šola sama.

Razvojno načrtovanje in Razvojno načrtovanje in vodstvo šolevodstvo šoleKadar se šola sooča z vrsto sprememb hkrati,

način vodenja šole, ki je ustrezal prej, ni več pravi.

Če naj uvajanje in obvladovanje sprememb postane integralni del vodenja šole, zahteva razvojno načrtovanje premislek o vodenju na sploh.

Ideal: spreminjanje ni nekaj posebnega, temveč naravni del vodenja šole (skupaj s ŠRT) – mamgement sprememb je spremenjen management.

Vodenje šoleVodenje šolePostopki in strukture, ki so potrebni za

usklajevanje različnih dejavnosti šole.Učitelji najprej pomislimo na ravnatelje,

pomočnike … ljudi zaposlene v vodstvu šole in omogočajo učiteljem,da delajo le eno – učijo.

Paradoks 1: ščitenje avtonomije učitelja – odvisnost od odločitev vodstva.

Paradoks 2: mamagement oddelka – učitelj.Taka delitev ruši celosten pristop k

razvojnemu načrtovanju.

Drugačno pojmovanje Drugačno pojmovanje vodenjavodenjaStrukture in postopki pri vodenju šole se zdijo

nespremenljivi. Vsebina mamagementa: rešitve, ki smo jih

vsi zbrali kot najboljše, da pomagajo šoli pri njenem delu in razvoju.

Namen mamagementa: ljudem dati moč. Ne obstaja en recept za vse šole, kako urediti

vodenje; obstajajo pa skupne razsežnosti, ki nam lahko pomagajo pri tem, da dobijo ljudje dovolj moči, da lahko z razvojnim načrtovanjem uresničijo cilje šole.

Vodenje za razvoj in Vodenje za razvoj in pomoč ŠRTpomoč ŠRT

Ideal je, ko (so) vsi:◦ odprti za načrtovanje in uvajanje sprememb;◦ posvečajo dovolj časa razvojnemu načrtovanju in

vzdrževanju le tega;◦ se učijo iz izkušenj, zanj, talentov drugih v timu;◦ pripravljeni učiti tudi tako, da postavijo svoje delo v

kritično presojo svojim kolegom (na konferencah, festivalih, pri kolegialnem opazovanju pouka );

◦ pripravljeni učiti se iz lastnih napak. Nastane ozračje partnerstva v katerem glavno

pozornost posvečamo izboljšanju kakovosti poučevanja in učenja na šoli – bistvo razvojnega načrtovanja.

Utemeljenost strokovnih Utemeljenost strokovnih gimnazij gimnazij Utemeljenost v slovenskem prostoru:

◦ ni samo splošna izobrazba,

◦ dijaki se odločijo za bodočo usmeritev,

◦ povezava z višjimi šolami in univerzami,

◦ povezanost s podjetji, institucijami.

Utemeljenost v perspektivi 2014 – 20:

◦ Uresničevanje vseživljenskega učenja in mobilnosti v praksi.

◦ Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti IU.

◦ Pospeševanje inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništva na vseh ravneh IU.

VIR: (S. Černoša: Organizacija in način dela koordinacije IU 2020za implementacijo strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja 2020 - http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:070:0001:0003:SL:PDF )

Strateški cilji 2020Strateški cilji 20201. Uresničevanje načela vseživljenjskega

učenja in mobilnosti: Izboljšati kakovost sistemov za svetovanje. Zagotoviti privlačnejše izobraževanje (nove oblike

učenja in tehnologije). Razširiti mobilnost.

. Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja: Zagotoviti pridobitev ključnih kompetenc za vse ter

razvijati odličnost in privlačnost izobraževanja. Profesionalni razvoj učiteljev in vodij usposabljanja. Učenje jezikov (vsaj dva jezika). Usklajevanje potreb na trgu s sistemom izobraževanja.

Strateški ciljiStrateški cilji

4. Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja: ◦ Pridobivanje prečnih ključnih kompetenc.◦ Povezovanje izobraževanja, raziskovanja in inovacij.◦ Inovacijam prijazne ustanove – promocija kreativnosti in

inovativnosti z razvijanjem specifičnih učnih metod.◦ Partnerstvo – razvijati partnerstvo med izobraževanjem,

poslovnimi in raziskovalnimi inštitucijami.

Razvojno načrtovanje Razvojno načrtovanje 2013 - 152013 - 15

1. Nadgradnja ŠRP v povezavi z univerzami (raziskovalno delo, praktično raziskovanje v podjetjih), priprava na študij kot razvoj jezika posamezne stroke.

2. Skupno razvijanje didaktičnih materialov s strani modelnih šol/skupin SG za posamezna pordročja (ekonomske, umetniške, tehniške, biotehniške) v tesni povezavi z univerzami in podjetji.

3. Postavitev strokovne gimnazije kot edine smiselne za pripravo na akademsko raven študija s stalno prisotnostjo raziskovalne dejavnosti v obliki avtentičnih situacij (PRSi za posamezna področja na način raziskovalnih projektov na način razvoja splošnih in do določene mere specifičnih kompetenc.

Razvojno načrtovanje Razvojno načrtovanje 2015 - 202015 - 201. Mobilnost dijakov in učiteljev (job rotation, job

shadowing).2. Postavitev modela izobraževalnega centra na

vsaki gimnaziji, ki bo omogočal zlasti učiteljem mobilnost med šolami, med podjetji, zavodi, univerzami.

3. Neposredna povezava gimnazij s končnimi uporabniki.

4. Uvedba kakovosti: profesionalno spremljanje učiteljev in evalvacija kompetenc; samoevalvacija in zunanja evalvacija (postavitev modela).

Postavitev modelovPostavitev modelovModel

Dejavnost Način izvedbe

1. Priprava didaktičnih materialov in digitalno opismenjevanje.

Materiali bodo nastajali v Predmetnih razvojnih skupinah – digitalne knjižnice. Kritično prijateljevanje na modelnih šolah s strani učiteljev (strokovnjakov na univerzah).

2. Dvig (strokovnih) kompetenc učiteljev in dijakov.

Postavitev pomembnega kriterija povezave z mentorji na univerzah in v podjetjih, .

3. Mobilnost med različnimi področji.

Postavitev visokošolskih učiteljev kot mentorjev na področju raziskovalne dejavnosti na srednji šoli.

4. Karierni centri Seznanitev in povezava s kariernimi centri na univerzah, možnimi povezavami z GZS.

5. Razvoj jezika stroke kot priprava na študij (povezava z ES TJ)

Razvoj kompetence slovenskega in tujega jezika stroke; mobilnost učiteljev – ogled modela na šolah.

Razvojno načrtovanje 2014 Razvojno načrtovanje 2014 – 20 ZRSŠ, KS in KSG– 20 ZRSŠ, KS in KSG

Nadaljnji razvoj gimnazijskega izobraževanja (2014 – 2020) – Temeljna izhodišča za povezovanje in sodelovanje: •odobritev vzporednih in soodvisnih projektov, usmerjenih v nadaljnji razvoj gimnazijskega izobraževanja (glej OP: 2.10 –Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost )•Dogovor o porazdelitvi projektnih ciljev in aktivnosti.