Portal GOV.SIvrs-3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf... · Web viewVsebina EBRS 2014 sledi zakonsko predpisani sestavi, prilagojeni nivoju in uporabljeni metodologiji izdelave letnih

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

E N E R G E T S K A B I L A N C A

R E P U B L I K E S L O V E N I J E

ZA LETO 2014

Avgust 2014

Izdelava:

Republika Slovenija

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Langusova ulica 4

1353 Ljubljana

Izvajalec:

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Direktorat za energijo

Sektor za energetiko in rudarstvo

Kopitarjeva 5

2000 Maribor

Odgovorni nosilec:

Izvajalec:

Gregor Plavčak

Jožef Nerad

Izdelano:

Maribor, avgust 2014

Danijel Levičar

generalni direktor

Direktorat za energijo

KAZALO VSEBINE

POVZETEK8

1. UVOD10

2. METODOLOŠKE OSNOVE11

3. ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 201413

3.1Oskrba z energijo14

3.2Končna poraba energije16

4. BILANCA POSAMEZNIH VIROV ENERGIJE18

4.1Trdna goriva18

4.1.1Lignit19

4.1.2Rjavi premog19

4.1.3Črni premog in antracit20

4.1.4Koks20

4.2Naftni proizvodi21

4.2.1Motorni bencin neosvinčen22

4.2.2Dizelsko gorivo22

4.2.3Kurilno olje- ekstra lahko (EL-KO)23

4.2.4Kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %)23

4.2.5Utekočinjen naftni plin (UNP)23

4.2.6Biogoriva24

4.3Zemeljski plin25

4.4Električna energija26

4.4.1Načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz OVE+SPTE za leto 201528

4.5Daljinska toplota30

4.6Obnovljivi viri energije in odpadki31

4.6.1Delež OVE v končni porabi energije po metodologiji EU33

5. REZERVNE ZALOGE GORIV ZA ZANESLJIVO OSKRBO34

6. PRILOGE35

6.1Bilančne tabele35

6.2Struktura bruto domače porabe in porabe končne energije po virih energije45

6.3Poraba virov energije in stopnje rasti v obdobju 1980-201448

6.4Povprečne petletne stopnje rasti in trend porabe osnovnih virov energije v obdobjih: 1994-2014 (%)53

SEZNAM TABEL Stran

Tabela 1: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 201413

Tabela 2: Oskrba z energijo po virih energije in strukturi14

Tabela 3: Končna poraba energije po virih in sektorjih rabe16

Tabela 4: Bilanca trdnih goriv18

Tabela 5: Lignit19

Tabela 6: Rjavi premog19

Tabela 7: Črni premog in antracit20

Tabela 8: Koks20

Tabela 9: Bilanca naftnih proizvodov21

Tabela 10: Motorni bencin neosvinčen22

Tabela 11: Dizelsko gorivo22

Tabela 12: Kurilno olje - ekstra lahko23

Tabela 13: Kurilno olje23

Tabela 14: UNP23

Tabela 15: Biogoriva24

Tabela 16: Bilanca zemeljskega plina25

Tabela 17: Struktura proizvodnje in porabe električne energije26

Tabela 18: Načrtovana sredstva za podporo proizvodnje el. energije v letu 2014 in 201528

Tabela 19: Bilanca daljinske toplote30

Tabela 20: Bilanca obnovljivih virov energije (OVE) in odpadkov (NIO)31

Tabela 21: Oskrba z energijo iz OVE in NIO po virih energije31

Tabela 22: Končna poraba energije iz OVE in NIO32

Tabela 23: Deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji EU33

Tabela 24: Rezervne zaloge goriv za leto 201434

Tabela 25: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 – naravne količine36



Tabela 28: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 – energija (TJ)39



Tabela 31: Združena energetska bilanca za leto 2014 – energija (TJ)42



Tabela 34: Oskrba z energijo46

Tabela 35: Poraba končne energije47

Tabela 36: Poraba virov energije in stopnja rasti v Republiki Sloveniji, 1990-201449

SEZNAM SLIKStran

Slika 1: Oskrba z energijo po virih 2012-201415

Slika 2: Struktura oskrbe z energijo po virih v letu 201415

Slika 3: Končna porabe energije po virih 2012-201417

Slika 4: Struktura končne porabe energije po virih v letu 201417

Slika 5: Struktura oskrbe z energijo trdnih goriv v letu 201418

Slika 6: Struktura oskrbe z energijo naftnih proizvodov v letu 201421

Slika 7: Struktura porabe zemeljskega plina v letu 201425

Slika 8: Struktura razpoložljive električne energije v letu 201427

Slika 9: Struktura odjema in izvoza električne energije v letu 201427

Slika 10: Struktura končne porabe električne energije v letu 201427

Slika 11: Struktura končne porabe toplote v letu 201430

Slika 12: Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE in NIO v letu 201432

Slika 13: Gibanje porabe lignita v Republiki Sloveniji, 1980-201450

Slika 14: Gibanje porabe rjavega premoga v Republiki Sloveniji, 1980-201450

Slika 15: Gibanje porabe naftnih proizvodov v Republiki Sloveniji, 1980-201451

Slika 16: Gibanje porabe zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, 1980-201451

Slika 17: Gibanje porabe daljinske toplote v Republiki Sloveniji, 1984-201452

Slika 18: Gibanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, 1980-201452

Slika 19: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti končne porabe električne energije54

Slika 20: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe lignita54

Slika 21: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe rjavega premoga55

Slika 22: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe zemeljskega plina55

Slika 23: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe naftnih proizvodov56

Slika 24: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe daljinske toplote56

Slika 25: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe končne energije57

Slika 26: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti bruto domače porabe57

OZNAKE UPORABLJENIH MERSKIH ENOT IN DEFINICIJE

Merske enote in merila, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, so določena z Zakonom o meroslovju /Z-Mer-1-UPB1 (Ur. l. RS 26/2005).

Oznake in ime predpon (za decimalne merske enote)

Ppeta1015

Ttera1012

Ggiga109

Mmega106

kkilo103

Oznake in ime osnovnih in izpeljanih merskih enot

1 kgkilogram103 genota mase

1 ttona103 kg

1 JjouleNm, Wsenota dela, energije, količine toplote

1 Whwatna ura3600 J, 860 cal

1 WwattJ/senota moči, energijski pretok

Definicije izpeljanih merskih enot

1 Nm3

= normalni kubični meter plina (pri temperaturi 0 oC in

fizikalni atmosferi - 101,325 kPa)

1 Sm3

= standardni kubični meter plina (pri temperaturi 15 oC in

fizikalni atmosferi - 101,325 kPa)

1 kg ekv. pr. (kgpe)

= 1 kg ekvivalentnega premoga s kurilnostjo 29307,6 kJ/7.000 kcal

1 kg ekv. naf. (kgoe)

= 1 kg ekvivalentne nafte (kilogram of oil equivalent) s kurilnostjo 41868 kJ/10.000 kcal

kJ/kg

= toplotna vrednost 1 kg premoga ali tekočih goriv

kJ/Sm3

= toplotna vrednost 1 Sm3 plina

kJ/kWh

= toplotna vrednost 1 kWh pri porabi ali potrebna toplota

za proizvodnjo 1 kWh električne energije

kg/kWh

= specifična poraba premoga ali tekočih goriv za proizvodnjo

1 kWh električne energije

Energijski pretvorniki

1 GWh = 3,6 TJ = 85,98 toe (ton ekvivalentne nafte)

SPLOŠNA POJASNILA

I. Pomen znamenj v tabelah

. .Podatek ni izračunljiv (npr. pri indeksih)

” ”Brez oznake - ni pojava

0Nič- podatek je manjši od polovice enote

II. Pomen kratic in okrajšav

DEDirektorat za energijo

EL-KOKurilno olje - ekstra lahko

energentEnergetski vir, vir energije

EZ-1Energetski zakon

gen.Generator

HEHidroelektrarna

HEPHrvaško elektrogospodarstvo

IEA Mednarodna agencija za energijo (angl. International Energy Agency)

JETPetrolejsko gorivo za reaktivne motorje

KO Kotlarna

MZIPMinistrstvo za infrastrukturo in prostor

MZIP-DEMinistrstvo za infrastrukturo in prostor - Direktorat za energijo

mioMilijon

MGRTMinistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MKOMinistrstvo za kmetijstvo in okolje

NACE Mednarodna klasifikacija dejavnosti, uradna nomenklatura držav članic EU

NENuklearna elektrarna, energija

NIOIndustrijski odpadki neobnovljivi

NKNaravne količine

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development)

OVEObnovljivi viri energije

SESončna elektrarna

SKD Standardna klasifikacija dejavnosti, ki se uporablja v Sloveniji.

SLEGStatistični letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije

SURS Statistični urad Republike Slovenije.

TETermoelektrarna

TE-TO Termoelektrarna-toplarna

UN Združeni narodi

III. Pomen pojmov

Osnovna bilanca

Bilančni tok vsakega vira energije posebej, od oskrbe preko transformacije do končne rabe.

Transformacija

Pretvorbeni proces.

Združena bilanca

Bilančni tok, po fizikalnih značilnostih združenih sorodnih virov energije, v skupine: trdna goriva, naftni proizvodi, itd.

POVZETEK

Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2014 je narejena po metodologiji OECD/IEA.

Oskrba z energijo bo v letu 2014 znašala 282,2 PJ in bo za 0,3 % manjša v primerjavi z letom 2013. Pridobljena bo iz: 4350 kt trdnih goriv (- 3,6 % v primerjavi z letom 2013), 2156 kt naftnih proizvodov (- 3,6 %), 833 milijonov Sm3 zemeljskega plina (-2,0 %), 59093 TJ jedrske toplote (+ 2,2 %), 18853 TJ hidro energije (+ 13,5 %), 1901 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 35322 TJ obnovljivih virov energije z odpadki (+ 9,6 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2708 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Končna poraba bo v letu 2014 znašala 199,3 PJ in bo za 1,0 % manjša v primerjavi z letom 2013. V energetske namene bo porabljeno 197,1 PJ (- 1,0 %), v neenergetske namene pa 1,7 PJ (- 2,1 %). V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 48,9 PJ (- 1,1 %, strukturni delež 24,6 %), v prometu bo porabljeno 80,5 PJ (+ 0,1 %, delež 40,4 %), v gospodinjstvih 49,8 PJ (+ 0,3 %, delež 25,0 %), ostali porabi 17,8 PJ (- 8,6 %, delež 8,9 %) in v energetskem sektorju 0,6 PJ (- 0,2 %, 0,3 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 45,9 % deležem, sledijo električna energija (23,0 %), obnovljivi viri energije (14,8 %), zemeljski plin (11,1 %), toplota (3,7 %), trdna goriva (0,9 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (0,6 %).

V letu 2014 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 4349,6 kt in bo za 3,6 % manjša kot leta 2013. Prevladoval bo lignit z 87,5 % deležem. Večina trdnih goriv (4252,4 kt) bo v letu 2014 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 97,2 kt, kar je 8 % manj kot leta 2013. Od tega bo v 2014 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 91,6 kt, za neenergetsko porabo pa bo ostalo 5,6 kt trdnih goriv.

Slovenija bo v letu 2014 za namene oskrbe potrebovala 2155,8 kt naftnih proizvodov. Končna poraba bo v letu 2014 znašala 2147,5 kt, kar bo 3,6 % manj kot leta 2013. Največ (83,8 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 480,4 kt motornega bencina neosvinčenega (+ 4,0 % glede na 2013), 1284,5 kt dizelskega goriva (- 1,9 %) in 13,5 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP - avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu bo znašal 3,4 %.

V letu 2014 bo Slovenija porabila skupaj 833,0 mio Sm3 zemeljskega plina, ki bo pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 183 mio Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 650,0 mio Sm3 in bo za 2,0 % manjša v primerjavi z 2013. Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (487,7 mio Sm3), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 137,2 mio Sm3.

Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2014 znašala 16764 GWh in bo večja za + 4,2 % v primerjavi z letom 2013. Končna poraba električne energije bo znašala 12693 GWh in bo za 0,4 % manjša kot leta 2013. V industrijskem sektorju bo porabljeno 5962 GWh (+ 0,2 % v primerjavi z 2013), v gospodinjstvih 3180 GWh (- 1,5 %), v prometu 147 GWh (- 4,0 %) ter v sektorju ostala poraba 3291 GWh (- 0,3 %).

Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Z javnim pozivom se zagotavlja vstopanje novih proizvodnih naprav v podporno shemo glede na razpoložljiva sredstva in upoštevanja usmeritev načrta za delovanje podporne sheme. Načrt za delovanje podporne sheme za 2015 predvideva z izbiro projektov doseganje naslednjih tehnoloških ciljev glede novih naprav v podporni shemi:

· 10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,

· 30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,

· 10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50kW nazivne moči,

· 50 % za vse druge OVE in SPTE proizvodne naprave.

V letu 2014 bo proizvedeno skupaj 9087,1 TJ daljinske toplote, kar je 2,3 % manj v primerjavi z letom 2013. Končna poraba bo znašala 7269,8 TJ in bo za 2,3 % manjša v primerjavi z letom 2013. Največ toplote 3522,2 TJ (44,5 %) se bo porabilo v sektorju gospodinjstev.

Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2014 znašala 33868 TJ, kar bo 9,8 % več kot leta 2013. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2014 znašala 14541 TJ, kar bo 4,8 % več kot leta 2013. V strukturi prevladuje les in druga trdna biomasa z 74,8 % deležem (+ 9,7 % glede na leto 2013). Sledijo biodizel (delež 6,6-%, rast + 9,7 %), geotermalna energija (delež 4,7 %, rast + 10,1 %), sončna energija (delež 4,2 %, rast + 19,0 %), NIO (delež 4,1 %, rast + 4,8 %), drugi bioplini (delež 3,8-%, rast + 5,9 %) in ostali OVE (biobencin, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav) s skupnim 1,9 % deležem.

Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije, izračunan po metodologiji Direktive 2009/28/ES (vključena tudi normalizirana proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn), bo v letu 2014 znašal 21,7 %.

Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije v letu 2014 bo 45,1 % odstotna.

UVOD

Letna energetska bilanca napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Ministrstvo, pristojno za energijo, skladno z drugim odstavkom 25. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Ur.l. RS, št. 17/2014) predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi.

Skladno s tretjim odstavkom 25. člena EZ-1 letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.

Energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2014 je pripravilo ministrstvo, pristojno za energijo (MZIP) na podlagi podatkov realizacije, ki so jih zagotovili Statistični urad Republike Slovenije (SURS) za leti 2012 in delno 2013 ter planskih podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2014.

Ker je EBRS-2014 narejena po mednarodno primerljivi metodologiji, so navedeni podatki primerljivi z državami EU.

Vsebina EBRS 2014 sledi zakonsko predpisani sestavi, prilagojeni nivoju in uporabljeni metodologiji izdelave letnih energetskih bilanc za katere je značilno, da jih v največji možni meri oblikujejo neposredni izvajalci energetskih dejavnosti, za pogoje normalne oskrbe. Pri načrtovanju so izvajalci energetske dejavnosti v Sloveniji namreč dolžni upoštevati vso veljavno zakonodajo s svojega področja delovanja, med katere sodijo tudi ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Ker je resorno ministrstvo za energijo povzelo s strani izvajalcev energetskih dejavnosti narejene energetske napovedi, se izpolnitev navedenih vsebin in aktivnosti odraža tudi v podatkih, ki jih prinaša EBRS 2014.

Za letno energetsko načrtovanje je značilno, da se večina doseženih parametrov iz tekočega leta podaljša v naslednje leto. Ta značilnost daje vsem virom energije enakomeren poudarek.

Oskrba z domačimi viri energije bo tudi v letu 2014 slonela na lignitu, hidro energiji, lesni biomasi ter električni energiji iz jedrske elektrarne. Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, bo Slovenija v letu 2014 nekaj manj kot polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. V celoti bo Slovenija uvozila črni premog, antracit, koks, rjavi premog, naftne proizvode in zemeljski plin.

Zaradi uspešne ekološke sanacije velikih kurišč in izvajanja programa postopnega zapiranja domačih rudnikov premoga, se z leti povečuje delež uvoženih, ekološko ustreznejših goriv, z manjšo vsebnostjo žvepla. Raba premoga v transformaciji poteka le v velikih termoenergetskih objektih za soproizvodnjo električne energije in toplote, opremljenih z ustreznimi čistilnimi napravami.

Za večje, nepričakovane motnje v oskrbi z energijo, so predvidene zakonsko določene minimalne potrebne mesečne rezerve goriv.

1. METODOLOŠKE OSNOVE

Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2014 (v nadaljevanju EBRS 2014) prikazuje podatke o preskrbi, energetski pretvorbi (transformaciji) in porabi vseh virov energije v Republiki Sloveniji v letih 2012, 2013 in 2014 po metodologiji OECD/IEA.

Glavni namen bilance je indikativen prikaz oskrbe in porabe vseh virov energije v naravnih količinah (tone, kubični metri, ipd) v letih 2012, 2013 in 2014 in v ekvivalentni energijski vrednosti (Joule), ki se koristijo v energetske in neenergetske namene.

Za vsak vir energije posebej (v naravnih količinah in ekvivalentni energiji) je narejena njegova osnovna energetska bilanca¸ iz katere je razviden celoten tok vira od sektorja oskrbe, preko procesa transformacije (pretvorbe) in izgub do končne rabe na nivoju končnega uporabnika. Fizikalno sorodni viri energije (trdna goriva, naftni derivati, itd) so zbrani v združeni bilanci.

Energetsko bilanco sestavljajo sledeči sklopi:

1. Oskrba z energijo

Domača proizvodnja, uvoz, izvoz, mednarodna pomorska skladišča, sprememba zalog.

2. Transformacije

Vhod v transformacijo, izhod iz transformacije; reklasifikacije, prenosi in povratki.

3. Lastna raba in izgube

4. Končna poraba

Energetska in neenergetska končna raba.

Oskrba z energijo oz. bruto domača poraba (ang. TPES -Total Primary Energy Supply ali GIC

–Gross Inland Consumption) je poraba energije znotraj države. Formula: domača proizvodnja + uvoz + sprememba zalog–izvoz – mednarodna pomorska skladišča).

Končna poraba energije oz. poraba končne energije oz. energetska končna poraba (ang. FEC–Final Energy Consumption) je energija porabljena v sektorjih industrije (predelovalne dejavnosti in gradbeništvo), prometa, gospodinjstev in ostalih porabnikov in ne vključuje porabe v transformaciji, lastne porabe energetskega sektorja in neenergetske porabe. Energetsko končno porabo sestavljajo sledeči sklopi (po standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008, ki je usklajena z mednarodno klasifikacijo dejavnosti po EU NACE Rev 2):

1. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo

2. Promet

3. Gospodinjstva

4. Ostala poraba (storitve in ostala poraba)

Končna poraba oz. razpoložljivo za končno porabo (ang. TFC–Total Final Consumption) je vsota energetske porabe, neenergetske porabe in lastne porabe energetskega sektorja.

Fizikalno sorodni viri energije iz osnovne bilance so združeni v sledeče skupine:

1. Trdna goriva

Črni premog in antracit, rjavi premog, lignit in koks.

2. Naftni proizvodi:

· Surova nafta in surovine

Surova nafta, rafinerijske surovine in plinski kondenzat.

· Naftni derivati

neosvinčen motorni bencin, petrolejsko gorivo za reaktivne motorje, dizelsko gorivo, utekočinjen naftni plin (UNP), kurilno olje ekstra lahko, industrijsko kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %), primarni bencin, white spirit in naftni (petrolejski) koks.

3. Zemeljski plin

4. Jedrska toplota

Jedrska toplota se sprošča pri cepitvi uranovih jeder. Obravnava se kot primarni vir energije.

5. Obnovljivi viri energije z odpadki:

· Obnovljivi viri energije

Les in druga trdna biomasa (les in lesni odpadki, črni lug, kostna moka in maščobe, papirni mulj), geotermalna energija, sončna energija (solarna fotovoltaična in solarna termična), energija vetra, deponijski plini, plin iz čistilnih naprav, drugi bioplini, biodizel, biobencin.

· Industrijski odpadki neobnovljivi

Odpadno olje, formalinski plin, gume in gorljive odpadke.

6. Hidro energija

7. Toplota

Toplota je lahko primarni ali sekundarni vir energije. V primarni obliki (geotermalna energija, toplota pridobljena pri cepitvi atomskih jeder) vstopa v pretvorbeni proces pridobivanja druge oblike energije (npr. električne energije). V sekundarni obliki (npr. topla voda in para iz toplarn) pa se pojavlja kot izhod iz procesa transformacije iz drugih primarnih virov (premog, zemeljski plin, ipd) energije.

8. Električna energija

Električna energija je sekundarni vir energije, pridobljena v elektrarnah v pretvorbenem procesu preoblikovanja primarnih virov energije (voda, sonce, veter, premog, jedrsko gorivo, itd). Glede na vhodni »primarni« vir energije ločimo: hidroelektrarne, termoelektrarne, jedrske elektrarne, vetrne elektrarne, itd.

EBRS 2014 je za pretekli leti (2012 in tri četrtine 2013) podatkovno usklajena s statističnimi podatki SURS. Manjkajoči mesečni podatki za leto 2013 so ocenjeni s strani resornega ministrstva. Večina podatkov za leto 2014 je bila pridobljena od izvajalcev energetskih dejavnosti, ki so zadolženi za oskrbo Slovenije z viri energije. Zbiranje podatkov je bilo zaključeno 31.12.2013.

ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014

Združena letna energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2014 je prikazana v Tabeli 1.

Tabela 1: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2014

Vir :MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energetskih dejavnosti (2014) in MZIP-DE (2013, 2014)

V letu 2014 bo oskrba z energijo znašala 282,2 PJ in bo za 0,3 % manjša v primerjavi z letom 2013.

Končna poraba bo v letu 2014 znašala 199,3 PJ in bo za 1,0 % manjša kot leta 2013. Od tega bo poraba končne energije znašala 197,1 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 560,0 TJ, za neenergetske namene pa bo v letu 2014 predvideno 1,7 PJ.

Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije se še najprej zmanjšuje in bo v letu 2014 znašala 45,1 %.

Podrobnejši bilančni prikaz posameznih energentov za leta 2014, 2013 in 2012 v naravnih količinah je prikazan v Prilogi v Tabelah 25, 26 in 27.

Podrobnejši bilančni prikaz posameznih energentov za leta 2014, 2013 in 2012 v energijski vrednosti (TJ) je prikazan v Prilogi v Tabelah 28, 29 in 30.

Združena energetska bilanca po posameznih skupinah energentov za leta 2014, 2013 in 2012 je prikazana v Prilogi v Tabelah 31, 32 in 32.

Oskrba z energijo

Združena bilanca na nivoju primarne oskrbe z energijo glede na posamezni vir energije po posameznih postavkah oskrbe z energijo (domača proizvodnja, uvoz, izvoz, spremembe zalog in mednarodna pomorska skladišča) je prikazana v Tabeli 2.

Tabela 2: Oskrba z energijo po virih energije in strukturi

Vir: MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energetskih dejavnosti (2014) in MZIP-DE (2013, 2014)

Posamezni viri energije, z deleži v svoji skupini in v oskrbi z energijo, so podrobneje prikazani v Tabeli-34 (poglavje 6.2). Povprečne 5-letne stopnje rasti bruto domače porabe energije v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36 (poglavje 6.3), pripadajoči graf je na Sliki 26 (poglavje 6.4).

Letni prispevek posameznih virov energije (v PJ) v bruto domači porabi je prikazan na Sliki_1.

Slika 1: Oskrba z energijo po virih 2012-2014

V letu 2014 bo na nivoju primarne oskrbe z energijo delež domačih trdnih goriv predstavljal 78,2 % vseh načrtovanih potreb po trdnih gorivih. Delež domačega zemeljskega plina bo znašal 0,4 % vseh potrebnih količin zemeljskega plina, naftne proizvode v celoti pa bo Slovenija uvozila.

Strukturni deleži na nivoju oskrbe z energijo v letu 2014 so prikazani na Sliki 2.

Slika 2: Struktura oskrbe z energijo po virih v letu 2014

V letu 2014 bodo na nivoju primarne oskrbe z energijo prevladovali naftni proizvodi z 32,7 % strukturnim deležem. Sledijo:

· jedrska energija (20,9 %),

· trdna goriva (19,6 %),

· zemeljski plin (10,1 %),

· obnovljivi viri energije (12,0 %),

· hidroenergija skupaj z neto uvozom

električne energije (4,3 %) in

· industrijski odpadki neobnovljivi (0,5 %).

Končna poraba energije

Končna poraba energije oz. energetska končna poraba po virih in sektorjih rabe je prikazana v Tabeli 3.

Tabela 3: Končna poraba energije po virih in sektorjih rabe

Vir: MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energetskih dejavnosti (2014) in MZIP-DE (2013, 2014)

Na nivoju končne rabe energije v energetske namene bo Slovenija v letu 2014 porabila 197,1 PJ (- 1,0 % glede na 2013). V industriji bo porabljeno 48,9 PJ (- 1,1 %, strukturni delež 24,8 %), v prometu bo porabljeno 80,5 PJ (+ 0,1 %, delež 40,9 %), v gospodinjstvih 49,8 PJ (+ 0,3 %, delež 25,3 %), v ostali porabi pa 17,8 PJ (- 8,6 %, delež 9,0 %).

Posamezni viri energije, deleži v svoji skupini in v porabi končne energije so podrobneje prikazani v Tabeli 35 (poglavje 6.2). Povprečne 5-letne stopnje rasti porabe končne energije v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36 (poglavje 6.3), pripadajoči graf pa na Sliki 25 (poglavje 6.4).

Letni prispevek posameznih virov energije (v PJ) v končni porabi energije je prikazan na Sliki 3.

Slika 3: Končna porabe energije po virih 2012-2014

Končna porabe energije iz trdnih goriv bo v letu 2014 znašala 1,8 PJ in bo za 9,1 % manjša kot leta 2013. Končna poraba energije iz naftnih proizvodov bo v 2014 znašala 90,5 TJ (- 3,6 % glede na 2013), zemeljskega plina 21,9 PJ (- 2,0 %), elektrike 45,3 PJ (- 0,4 %), toplote 7,2 PJ (- 2,3 %), obnovljivih virov energije 29,2 PJ (+ 8,8 %) in neobnovljivih industrijskih odpadkov 1,1 PJ (+ 6,9 %).

Strukturni deleži na nivoju končne porabe energije v letu 2014 so prikazani na Sliki 4.

Slika 4: Struktura končne porabe energije po virih v letu 2014

V letu 2014 bodo v strukturi končne porabe energije prevladovali naftni proizvodi z 45,9 % deležem. Sledijo:

· električna energija (23,0 %),

· obnovljivi viri energije (14,8 %),

· zemeljski plin (11,1 %),

· toplota (3,7 %),

· trdna goriva (0,9 %) in

· industrijski odpadki neobnovljivi (0,6 %).

BILANCA POSAMEZNIH VIROV ENERGIJE

V poglavju so podrobneje razdelani naslednje skupine virov energije: trdna goriva, naftni proizvodi, zemeljski plin, električna energija, daljinska toplota ter obnovljivi viri energije in odpadki.

Trdna goriva

Zbirna bilanca trdnih goriv v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 4.

Tabela 4: Bilanca trdnih goriv

Vir:MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energetskih dejavnosti (2014)

V letu 2014 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 4349,6 kt in bo za 3,6 % manjša kot leta 2013. Struktura bruto domače porabe trdnih goriv v letu 2014 je prikazana na Sliki 5.

Slika 5: Struktura oskrbe z energijo trdnih goriv v letu 2014

Na nivoju primarne oskrbe s trdnimi gorivi bo v letu 2014 prevladoval lignit s 87,5 % deležem. Delež rjavega premoga bo znašal 11,6 %, koksa 0,7 % in črnega premoga z antracitom pa 0,2 %.

Večina trdnih goriv (4252,4 kt) bo v letu 2014 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 97,2 kt, kar je 8 % manj kot leta 2013. Od tega bo v 2014 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 91,6 kt, za neenergetsko porabo pa bo ostalo 5,6 kt trdnih goriv.

Prikaz bilance posameznih trdnih goriv je prikazan v nadaljevanju v Tabelah 5 do 8.

Lignit

Tabela 5: Lignit


V letu 2014 bo poraba lignita v Sloveniji za proizvodnjo električne energije in toplote (transformacije) znašala 3805,0 kt (- 2,1 % v primerjavi z 2013), poraba v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu bo 26,8 kt (- 3,7 % glede na 2013). Iz domačih virov (Premogovnik Velenje) bo pridobljeno 3698,3 kt lignita, iz uvoza pa bo zagotovljenih še 158,2 kt lignita.

Letna dinamika porabe lignita v Sloveniji v časovnem obdobju 1980-2014 je prikazana na Sliki 13 (poglavje 6.3). Povprečne petletne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 20 (poglavje 6.4).

Rjavi premog

Tabela 6: Rjavi premog


V drugi polovici leta 2013 je Rudnik Trbovlje-Hrastnik prenehal z izkopavanjem rjavega premoga, tako da v letu 2014 ne bo domače proizvodnje tega energenta. Za potrebe soproizvodnje električne in toplotne energije (TE-TOL) bo v letu 2014 uvoženih 380,0 kt rjavega premoga. Poraba rjavega premoga v transformaciji bo znašala 471,7 kt (- 13,7 % glede na 2013). Končni odjemalci (predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) pa bodo v 2014 porabili 32,3 kt rjavega premoga (- 4,9 % glede na 2013).

Letna dinamika porabe rjavega premoga v Sloveniji v obdobju 1980-2014 je prikazana na Sliki 14 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 21 (poglavje 6.4).

Črni premog in antracit

Tabela 7: Črni premog in antracit


V letu 2014 bo Slovenija uvozila 18,9 kt črnega premoga in antracita (- 8,3 % v primerjavi z 2013). V transformacijah bo porabljenih 2,5 kt. V končni rabi za energetske namene (sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) bo porabljenih 7,6 kt tega energenta, kar bo 21,0 % manj kot v letu 2013.

Koks

Tabela 8: Koks


V letu 2014 bo Slovenija uvozila 23,0 kt koksa (-11,9 % v primerjavi z 2013). V končni rabi za energetske namene (sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) bo porabljenih 24,9 kt tega energenta, medtem ko bo neenergetska poraba znašala 5,6 kt.

Naftni proizvodi

Zbirna bilanca naftnih proizvodov v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 9.

Tabela 9: Bilanca naftnih proizvodov


V letu 2014 bo oskrba z naftnimi proizvodi znašala 2155 kt, kar je 3,6 % manj kot leta 2013. Slovenija bo tudi v letu 2014 celotno količino naftnih proizvodov uvozila. Struktura bruto domače porabe naftni proizvodov v letu 2014 je prikazana na Sliki 6.

Slika 6: Struktura oskrbe z energijo naftnih proizvodov v letu 2014

Na nivoju primarne oskrbe z naftnimi proizvodi bo v letu 2014 prevladovalo dizelsko gorivo 60,6 % deležem. Sledijo:

· motorni bencin (22,3 %,),

· ekstra lahko kurilno olje (9,7 %),

· petrolejski koks (2,4 %),

· petrolejsko gorivo za reaktivne

motorje (1,0 %),

· industrijsko kurilno olje (0,4 %),

· white spirit (0,1 %).

Končna poraba naftnih proizvodov Sloveniji bo v letu 2014 znašala 2147,5 kt, kar bo 3,6 % manj kot leta 2013. Za energetske namene bo porabljenih 2110,0 kt, od tega 1799,8 kt (-0,2 %) v prometu, 153,5 kt (-20,0 %) v gospodinjstvih, 88,6 kt (-6,0 %) v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu in 68,2 kt (-32,6 %) v sektorju ostala poraba. Poraba v energetskem sektorju bo v letu 2014 znašala 0,1 kt, medtem ko bo neenergetska poraba znašala 34,7 kt naftnih proizvodov.

Od leta 2010 dalje je opazen trend zmanjševanja porabe fosilnih goriv za pogon motornih vozil v prometu.

V strukturi porabe končne energije v letu 2014 bo znašal delež naftnih proizvodov 45,9 % (Slika 4 in Tabela 3).

Letna dinamika porabe naftnih proizvodov v Sloveniji v obdobju 1980-2014 je prikazana na Sliki 15 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 23 (poglavje 6.4).

Prikaz bilanc pomembnejših naftnih proizvodov je prikazan v nadaljevanju v Tabelah 10 do 15.

Motorni bencin neosvinčen

Tabela 10: Motorni bencin neosvinčen


Končna poraba neosvinčenega motornega bencina v prometu bo v letu 2014 znašala 480,4 kt in bo večja za 4,0 % v primerjavi z letom 2013.

Dizelsko gorivo

Tabela 11: Dizelsko gorivo


Končna poraba dizelskega goriva bo v letu 2014 znašala 1305,7 kt in bo za 2,0 % manjša kot leta 2013. Od tega bo poraba v prometu znašala 1284,5 kt (- 1,9 % glede na 2013), v industriji pa 21,1 kt (- 6,7 % glede na 2013).

Kurilno olje- ekstra lahko (EL-KO)

Tabela 12: Kurilno olje - ekstra lahko


Končna poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) bo v letu 2014 znašala 202,3 kt, kar bo 26,4 % manj kot leta 2013. V sektorju gospodinjstev bo porabljenih 125,0 kt (- 23,7 %), v industriji 25,1 kt (-11,3 %) ter v sektorju ostale porabe 52,1 kt (-37,1 %).

Kurilno olje (vsebnost žvepla pod 1 %)

Tabela 13: Kurilno olje


Večina kurilnega olja z vsebnostjo žvepla pod 1 % (mazut) se porabi v sektorju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. V letu 2014 bo tam porabljenih 7,0 kt energenta, kar je 3,3 % manj kot leta 2013.

Utekočinjen naftni plin (UNP)

Tabela 14: UNP


Končna poraba utekočinjenega naftnega plina (UNP) v Sloveniji bo v letu 2014 znašala 76,5 kt in bo večja za 0,7 % v primerjavi z letom 2013. Največ UNP se porabi v gospodinjstvih, kjer bo poraba v 2014 znašala 28,5 kt (+ 1,8 %), sledi industrija z 17,2 kt (- 2,8 %) in ostala poraba z 16,0 (- 12,1 %). Poraba UNP v prometu (avtoplin) se v zadnjih letih znatno povišuje in bo v letu 2014 znašala 13,5 kt, kar bo za 25,0 % več kot leta 2013.

Biogoriva

Izračunani delež biogoriv za pogon vozil v motornem prometu upošteva deleže biodizla in biobencina glede na fosilni dizel in fosilni neosvinčen motorni bencin. Podatki so navedeni v Tabeli 15.

Tabela 15: Biogoriva


V letu 2012 je bila realizirana energijska vsebnost biogoriv v prodanem gorivu za pogon motornih vozil v cestnem prometu 2,7 %. V letu 2013 so distributerji goriv v Sloveniji dali na tržišče 68,0 kt biogoriva. Energijski delež umešanega biogoriva je znašal 3,1 %.

V letu 2014 bo količina umešanega biogoriva v prodanem gorivu za pogon motornih vozil v cestnem prometu znašala 74,9 kt, od tega biodizel 64,7 kt in biobencin 10,2 kt.

V letu 2014 bo izračunan skupni količinski delež biogoriv v prometu znašal 4,2 %, skupni energijski delež biogoriv v prometu pa bo znašal 3,4 %.

Zemeljski plin

Bilanca zemeljskega v naravnih količinah je prikazana v Tabeli 16.

Tabela 16: Bilanca zemeljskega plina


Letna količina pridobljenega domačega zemeljskega plina je zanemarljivo majhna, zato bo Slovenija tudi v letu 2014 večino svojih potreb po zemeljskem plinu pokrila iz uvoza (Rusija, Avstrija, Italija). Uvoženih bo 830,1 mio Sm3 zemeljskega plina. V letu 2014 bo Slovenija porabila skupaj 833,0 milijonov Sm3 zemeljskega plina, kar bo 2 % manj kot leta 2013.

Struktura porabe zemeljskega plina v letu 2014 je prikazana na Sliki 7.

Slika 7: Struktura porabe zemeljskega plina v letu 2014

Največji delež zemeljskega plina bo v letu 2014 porabljen v sektorju industrije (58,5 %). Sledijo:

· transformacija (22,0 %),

· gospodinjstva (16,5 %),

· ostala poraba (2,0 %),

· neenergetska raba (0,6-%),

· energetski sektor (0,3 %),

· promet (0,1 %) vse

porabe v Sloveniji.

Za zemeljski plin je značilno, da dejanska letna poraba pogosto odstopa od načrtovanih količin. Nekateri večji industrijski uporabniki lahko hitro preidejo na cenovno ugodnejši alternativni energetski vir, poraba zemeljskega plina za ogrevanje objektov pri stanovanjskih in komercialnih uporabnikih pa je odvisna od vremenskih razmer (temperature zunanjega zraka).

Končna poraba zemeljskega plina v letu 2014 bo znašala 650,0 mio Sm3 in bo manjša za 2,0 % v primerjavi z letom 2013. V energetske namene bo porabljeno 642,7 mio Sm3, od tega industrija 487,7 mio Sm3, gospodinjstva 137,2 mio Sm3, ostala poraba 16,6 mio Sm3 in promet 1,2 mio Sm3. Energetski sektor bo porabil 2,2 mio Sm3, v neenergetske namene pa bo porabljenih 5,1 mio Sm3.

Letna dinamika porabe zemeljskega plina v Sloveniji v obdobju 1980-2014 je prikazana na Sliki 16 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 22 (poglavje 6.4).

Električna energija

Bilanca električne energije prikazuje podatke o oskrbi (proizvodnja, uvoz, izvoz) in rabi električne energije za pokrivanje izgub omrežja za prenos in distribucijo, rabi energetskega sektorja ter rabi končnih odjemalcev. Bilanca električne energije za leto 2014 je prikazana v Tabeli 17.

Tabela 17: Struktura proizvodnja električne energije


Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije), bo v letu 2014 znašala 16764 GWh in bo večja za + 4,2 % v primerjavi z letom 2013. Termoelektrarne in toplarne bodo prispevale 5823 GWh (2,1 % manj v primerjavi z 2013), hidroelektrarne 5237 GWh (+ 13,5 %), jedrska elektrarna 5417 GWh (+ 2,2 %) in sončne elektrarne 288 GWh (+ 25,6 %). Po oddaji polovice proizvodnje NEK Republiki Hrvaški in ostalem uvozu/izvozu bo Sloveniji ostalo na razpolago 14864 GWh električne energije, kolikor bo znašala bruto poraba električne energije v Sloveniji v 2014. Ta bo nižja za 0,2 % v primerjavi z 2013. Bilančni primanjkljaj v višini 1263,6 GWh bo Slovenija pokrila iz razlike med uvozom in ostalim izvozom.

Struktura razpoložljive električne energije (proizvodnja in uvoz) v letu 2014 je prikazana na Sliki 8.

Slika 8: Struktura razpoložljive električne energije v letu 2014

Največji delež prispevajo termoelektrarne in toplarne (23,8 %), nato jedrska elektrarna (22,2 %), hidroelektrarne (21,4 %) in sončne elektrarne (1,2 %). Uvoz prispeva 31,4 % delež razpoložljive električne energije.

.

Končna poraba električne energije v Sloveniji bo v letu 2014 znašala 12693 GWh in bo manjša za 0,4 % v primerjavi z letom 2013. Industrijski odjemalci bodo porabili 5962 GWh, gospodinjstva 3180 GWh, ostali porabniki pa 3291 GWh. Izgube prenosa distribucije bodo znašale 851 GWh.

Struktura odjema električne energije (poraba in izvoz) je prikazana na Sliki 9, struktura končne porabe električne energije po sektorjih rabe (industrija, promet, gospodinjstva, ostala poraba) pa prikazuje Slika 10.

Slika 9: Struktura odjema in izvoza električne Slika 10: Struktura končne porabe električne energije v letu 2014 energije v letu 2014

Sektor industrije bo v letu 2014 porabil 47,0 % električne energije, sledijo sektor ostala poraba (25,9 %), gospodinjstva (25,1 %), promet (1,2 %) in energetski sektor (0,9 %).

Letna dinamika porabe električne energije v Sloveniji v obdobju 1980-2014 je prikazana na Sliki 18 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 19 (poglavje 6.4).

Načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz OVE+SPTE za leto 2015

Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.

Na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) mora Agencija za energijo vsako leto do 1. oktobra objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo.

Vlada se je na svoji 36. redni seji dne 05.12.2013 (sklep št. 36000-4/2013/3) seznanila z informacijo o predlogu finančnega načrta za izvajanje podporne sheme za obdobje 2014-2017, ki je predvidevala, da se prispevki končnih odjemalcev električne energije za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom v naslednjih dveh letih ne dvigajo. Vsa potrebna dodatna sredstva za izvajanje podporne sheme se zagotovijo iz novih virov, ki jih uvaja nov Energetski zakon.

Za leti 2014 in 2015 je bilo predvideno, da se na podlagi nove Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, s prispevki zagotovijo sredstva v višini, kot ga prikazuje Tabela 18.

Tabela 18: Načrtovana sredstva za podporo proizvodnje električne energije v letu 2014 in 2015

SREDSTVA (mio EUR)

2014

2015

Prispevki končnim odjemalcem električne energije

103,5

103,5

Prodaja elektrike EKO bilančne skupine

8,5

8,5

Podnebni sklad

0,0

0,0

Prispevki- fosilna goriva

15,0

33,0

Zadolževanje Borzen - Centra za podpore

8,0

0,0

Potrebna sredstva skupaj

135,0

145,0

Vir: Borzen, 2014

Zaradi blaženja posledic uvajanja novih prispevkov v letu 2014 na energetsko intenzivna podjetja je Vlada RS sprejela odločitev, da se za zemeljski plin, motorni bencin in dizel prispevek v letu 2014 postopno dviga vsak mesec do konca leta, zaradi česar v letu 2014 s prispevki na fosilna goriva ne bo zbranih prvotno načrtovanih 23 mio EUR, pač pa le 15 mio EUR. Za leto 2015 se načrtuje iz novih prispevkov 33 mio EUR.

Agencija za energijo mora pred objavo javnega poziva za leto 2015, ob upoštevanju zgornjih dejstev in ocene Borzen - Centra za podpore o potrebnih sredstvih za zagotavljanje podpor upravičencem, ki so že v podporni shemi, in na podlagi svojih evidenc izdanih odločb o dodelitvi podpor, pripraviti oceno, koliko je še sredstev podpor na letnem nivoju, ki so na razpolago novim projektom. V okviru tega obsega sredstev objavi poziv za leto 2015.

Za odločitev, katerim tehnologijam je potrebno na razpisih dati prednost pri vstopanju v podporno shemo, je poleg razlike med doseženim stanjem in načrta AN-OVE 2020 potrebno upoštevati tudi določbe Energetskega zakona, željo po čim večji uporabi domačega znanja in industrijske proizvodnje pri uporabljenih tehnologijah ter na koncu še načelo stroškovne učinkovitosti, da se za porabljena sredstva za podpore zagotovi čim višjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Pri izbiri projektov je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-1), ki v drugem odstavku 373. člena določa, da agencija pri izbiranju projektov upošteva:

· dovoljeno povečanje obsega sredstev v zadevnem letu,

· skladnost projekta z načrtom za delovanje podporne sheme,

· zagotovljenost dela potrebnih sredstev iz razpisov za podeljevanje evropskih sredstev,

· ponujene cene za proizvedeno električno energijo.

Pri razvrščanju projektov, ki bodo lahko vstopili v podporno shemo, mora Agencija za energijo upoštevati tudi, da Energetski zakon (EZ-1) v 535. členu določa prehodno obdobje, ki omogoča vstop še za velike proizvodne naprave OVE in SPTE, za katere je bilo energetsko dovoljenje pridobljeno pred uveljavitvijo novega zakona in bo zanje gradbeno dovoljenje pridobljeno do 31.12.2015.

Usmeritve za pripravo javnega poziva k ponudbi projektov OVE in SPTE za leto 2015 so:

1. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za vstop v podporno shemo je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-1), ki določenim projektom zagotavlja prejemanje podpore v primeru že zagotovljenega sofinanciranja iz evropskih sredstev ali da so izpolnjeni pogoji iz prehodnih določb drugega odstavka 535. člena EZ-1.

2. Preostala razpoložljiva sredstva za podpore se, v primeru, ko bi bila potrebna višja sredstva za podpiranje vseh na razpisu prijavljenih projektov, z izbiro projektov usmerjajo za doseganje tehnoloških ciljev:

· 10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,

· 30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,

· 10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči,

· 50 % za vse druge OVE in SPTE proizvodne naprave.

3. Ponujeni projekt za proizvodne naprave OVE in SPTE se točkujejo, če je v posredovani ponudbi nespremenljivi del stroškov proizvodnje električne energije nižji ali enak nespremenljivem delu referenčnih stroškov iz tarifnega dela uredb o podporah za električno energijo iz OVE in SPTE.

4. Če Agencija za energijo v roku, ki je določen pri objavi javnega poziva, prejme prijave projektov, ki bi zahtevali na letnem nivoju več sredstev za podpore, kot je objavljenih razpoložljivih sredstev, po roku prejete vloge zavrže, pravočasno prejete vloge pa razvrsti z upoštevanjem tehnoloških ciljev (kvot) in glede na dosežene točke po v razpisu objavljenem točkovniku. Če prijav v razpisnem roku ni dovolj, se vloge prejemajo do porabe razpoložljivih sredstev in so do vstopa v podporno shemo upravičeni vsi prijavljeni projekti, ki izpolnjujejo pogoj iz prejšnje (3.) točke.

Daljinska toplota

Energetska bilanca proizvodnje in porabe toplote za leto 2014 je prikazana v Tabeli 19.

Tabela 19: Bilanca daljinske toplote


V letu 2014 bo proizvedeno skupaj 9087,1 TJ toplote, kar je -2,3 % manj v primerjavi z letom 2013. Končna poraba bo znašala 7269,8 TJ, lastna raba in izgube pa bodo znašale 1817,3 TJ. Gospodinjstva bodo porabila 3522,2 TJ toplote, kar je 4,7 % več kot leta 2013, sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo bo porabil 2137,1 TJ (- 3,9 % glede na 2013), sektor ostala poraba bo porabil 1539,2 TJ (- 13,4 %), medtem ko bo poraba v energetskem sektorju v znašala 71,3 TJ.

Strukturo končne porabe toplote v letu 2014 je prikazana na Sliki 11.

Slika 11: Struktura končne porabe toplote v letu 2014

Največji delež toplote bodo v letu 2014 porabila gospodinjstva (44,5 %). Sledijo:

· industrija (29,7 %),

· ostala poraba (24,9 %),

· energetski sektor (1,0 %).

Letna dinamika porabe daljinske toplote v Sloveniji v Sloveniji v obdobju 1984-2014 je prikazana na Sliki 17 (poglavje 6.3). Povprečne 5-letne stopnje rasti v obdobju 1994-2014 so prikazane v Tabeli 36, pripadajoči graf pa na Sliki 24 (poglavje 6.4).

Obnovljivi viri energije in odpadki

Bilanca obnovljivih virov energije (brez hidroenergije) in odpadkov je prikazana v Tabeli 20.

Tabela 20: Bilanca obnovljivih virov energije (OVE) in odpadkov (NIO)


Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) skupaj z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2014 znašala 35322 TJ, kar bo 9,6 % več kot leta 2013. Končna poraba OVE + NIO bo v letu 2014 znašala 30343 TJ in bo za 8,7 % večja kot leta 2013.

Oskrba z energijo iz OVE in NIO glede na posamezni vir energije je prikazana v Tabeli 21.

Tabela 21: Oskrba z energijo iz OVE in NIO po virih energije


Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2014 znašala 33868 TJ, kar bo 9,8 % več kot leta 2013. Največ energije iz OVE se pridobi iz lesa in lesne biomase, čigar domača proizvodnja bo v letu 2014 znašala 26400 TJ in bo za 9,7 % večja kot leta 2013. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2014 znašala 14541 TJ, kar bo 4,8 % več kot leta 2013.

Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE (brez hidroenergije) in neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) v letu 2014 je prikazana na Sliki 12.

Slika 12: Struktura primarne oskrbe z energijo iz OVE in NIO v letu 2014

V primarni oskrbi z energijo iz OVE in NIO prevladuje delež lesa in druge trdne biomase z 74,8 % deležem. Sledijo:

· biodizel (6,6-%),

· geotermalna energija (4,7 %),

· sončna energija (4,2 %),

· NIO (4,1 %),

· drugi bioplini (3,8-%)

· biobencin (0,8 %),

· deponijski plin (0,7-%),

· plin iz čistilnih naprav (0,4-%).

Končna poraba energije iz OVE in NIO glede na posamezni vir energije je prikazana v Tabeli 22.

Tabela 22: Končna poraba energije iz OVE in NIO


Končna poraba energije iz OVE bo v letu 2014 znašala 29211 TJ in bo za 8,8 % večja kot leta 2013. Največji delež (81,4 %) OVE in NIO predstavlja les in druga lesna biomasa.

V strukturi porabe končne energije znaša delež OVE (brez hidro energije) 14,8 %, delež NIO pa 0,6 %. Njun skupni delež (OVE + NIO) pa znaša 15,4 % (Slika 3 in Tabela 3).

Delež OVE v končni porabi energije po metodologiji EU

Letni deleži vseh OVE v skupni rabi bruto končne energije za obdobje 2012-2014 so izračunani na podlagi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

V delež OVE se šteje tudi proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn. Električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskimi pravili iz Priloge II Direktive.

Bruto raba končne energije vključuje porabo energetskega sektorja in izgube distribucije električne energije in toplote.

Deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji Direktive 2009/28/ES (metodologija EU) so prikazani v Tabeli 23.

Tabela 23: Deleži OVE v bruto končni porabi po metodologiji EU

Vir: MZIP-DE, SURS.

Realiziran uradno izračunan delež OVE v bruto končni porabi v Sloveniji je leta 2012 znašal 20,23 %.

Zaradi predvidenega zmanjševanja rabe končne energije in naraščanja rabe OVE se deleži OVE v končni porabi povečujejo.

V letu 2013 bo delež OVE dosegel 21,1 %. Za leto 2014 pa je ocenjeno, da bo delež OVE v bruto končni porabi dosegel 21,7 %.

REZERVNE ZALOGE GORIV ZA ZANESLJIVO OSKRBO

Na podlagi 4. člena in četrtega odstavka 21.a člena Zakona o blagovnih rezervah (Ur. l. RS, št. 96/2009 – UPB in 83/2012) se obvezne rezerve nafte in njenih derivatov oblikujejo in zagotavljajo po proizvodih in količinah, ki jih za vsako koledarsko leto določi Vlada RS na predlog ministrstva pristojnega za preskrbo.

Obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov se oblikujejo za zagotavljanje visoke stopnje varnosti oskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru motenj in nestabilnosti na trgu Republike Slovenije ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije o sproščanju obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni ali dnevni povprečni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja.

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da se v letu 2014 oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2013 in predstavlja minimalno količino 609.689 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja v obliki:

· neosvinčenega motornega bencina super 95,

· dizelskega goriva,

· kurilnega olja – ekstra lahkega,

· goriva JET A1 in

· kurilnega olja – srednjega.

Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov morajo doseči minimalno stanje zalog, določenih v prejšnjem odstavku, najkasneje do 01.04.2014. Na letni ravni mora praviloma biti 31.12.2014 minimalno stanje rezervnih zalog goriv takšno kot aprila 2014 in je navedeno v Tabeli 24.

Tabela 24: Rezervne zaloge goriv za leto 2014

Vir in podatki: MGRT

PRILOGE

Bilančne tabele

Tabela 25: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 – naravne količine



Tabela 28: Bilanca posameznih energentov za leto 2014 – energija (TJ)

Tabela 29: Bilanca posameznih energentov za leto 2013 – energija (TJ))

Tabela 30: Bilanca posameznih energentov za leto 2012 – energija (TJ)

Tabela 31: Združena energetska bilanca za leto 2014 – energija (TJ)



REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

ENERGETSKA BILANCA REPUBLIKE SLOVENIJE 2014 42

Tabela 25: Bilanca posameznih energentov v naravnih količinah za leto 2014

Vir: MZIP-DE. Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZIP-DE.


Vir: MZIP-DE, SURS. Podatki: MZIP-DE in SURS.



Tabela 28: Bilanca posameznih energentov v TJ za leto 2014









Struktura bruto domače porabe in porabe končne energije po virih energije

Tabela 34: Oskrba z energijo

Tabela 35: Poraba končne energije

Poraba virov energije in stopnje rasti v obdobju 1980-2014

Tabela 36: Poraba virov energije in stopnja rasti v Republiki Sloveniji, 1990-2014

Slika 13: Gibanje porabe lignita v Republiki Sloveniji, 1980-2014 (1000 ton)

Slika 14: Gibanje porabe rjavega premoga v Republiki Sloveniji, 1980-2014 (1000 ton)

Slika 15: Gibanje porabe naftnih proizvodov v Republiki Sloveniji, 1980-2014 (1000 ton)

Slika 16: Gibanje porabe zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, 1980-2014 (106 Sm3)

Slika 17: Gibanje porabe daljinske toplote v Republiki Sloveniji, 1984-2014 (TJ)

Slika 18: Gibanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, 1980-2014 (GWh)

Povprečne petletne stopnje rasti in trend porabe osnovnih virov energije v obdobjih: 1994-2014 (%)

Slika 19: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti končne porabe električne energije

Slika 20: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe lignita

Slika 21: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe rjavega premoga

Slika 22: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe zemeljskega plina

Slika 23: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe naftnih proizvodov

Slika 24: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe toplote

Slika 25: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti porabe končne energije

Slika 26: Gibanje povprečne 5-letne stopnje rasti bruto domače porabe

Domača proizvodnja

148914149488154042155822100,4103,0101,2

Uvoz

21347120345920474720397995,3100,699,6

Izvoz

64546709697748680733110,0109,2104,2

Mednarodna pomorska skladišča

-2027-2501-2803-2976123,4112,1106,2

Spremembe zalog

-3784366837874763-103,2125,8

Oskrba z energijo

29202728313728223128077997,099,799,5

Transformacije

7488272103732907338896,3101,6100,1

Elektrarne - proizvajalci po glavni dejavnosti

3364832520328233279696,6100,999,9

Elektrarne: samoproizvajalci, male HE

52550846544796,791,696,1

Nuklearna elektrarna

4040438735395923970595,9102,2100,3

Toplarne

305340410441111,4120,7107,5

Lastna raba in izgube

9546969796339628101,699,399,9

Lastna raba

6396655066966770102,4102,2101,1

Izgube distribucije in prenosa

315030563064305597,0100,299,7

Končna poraba

20759920131519930819776997,099,099,2

Energetski sektor56456156055999,599,899,8

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo5038249508489514863498,398,999,4

C Predelovalne dejavnosti4720346055427324134297,692,896,7

F gradbeništvo144513651296126094,594,997,2

Promet8468280420805138001595,0100,199,4

Gospodinjstva4967849653498234988499,9100,3100,1

Ostala poraba2045119464177871703595,291,495,8

Neenergetska poraba

184317101673164392,897,998,2

Neto uvoz (TJ)14892513249012726112324689,096,196,8

Uvozna energetska odvisnost (%)51,0%46,8%45,1%43,9%91,896,497,3

Indeks

14:13

Indeks

15:14

Indeks

13:12

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

2015

Napoved

EBRS 2014 (TJ)

OSKRBA Z ENERGIJO (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

2015

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Indeks

15:14

Oskrba z energijo

29202728313728223128077997,099,799,5

Trdna goriva5782356040551865464496,998,599,0

Naftni proizvodi10260095671922349007993,296,497,7

Zemeljski plin2971228965283852807597,598,098,9

Jedrska energija6030557814590935926195,9102,2100,3

Hidro energija14014166061885320020118,5113,5106,2

Elektrika-3279-4185-6843-7952127,6163,5116,2

OVE29518308403386835168104,5109,8103,8

NIO1333138714541486104,1104,8102,2

Domača proizvodnja148914149488154042155822100,4103,0101,2

Trdna goriva4577445016431554236398,395,998,2


Zemeljski plin54102100105188,398,0105,2

Jedrska energija6030557814590935926195,9102,2100,3

Hidro energija14014166061885320020118,5113,5106,2

OVE27419285443136632564104,1109,9103,8

NIO1333138714541486104,1104,8102,2

Uvoz21347120345920474720397995,3100,699,6

Trdna goriva125761068010310993484,996,596,4


Zemeljski plin2965828862282852796997,398,098,9

Elektrika26829270772763827879100,9102,1100,9

OVE2304233225662657101,2110,0103,6

Izvoz64546709697748680733110,0109,2104,2

Trdna goriva21120-558,23,4-


Elektrika30108312623448035832103,8110,3103,9

OVE186360-3219,4--

Spremembe zalog-3784366837874763-103,2125,8

Trdna goriva-50630916912311-548,1136,7

Naftni proizvodi-3260335920892440-62,2116,8

OVE-190712--173,0

Mednarodna pomorska skladišča-2027-2501-2803-2976123,4112,1106,2

Naftni proizvodi-2027-2501-2803-2976123,4112,1106,2

Trdna goriva79,2%80,3%78,2%77,5%

Naftni proizvodi0,0%0,0%0,0%0,0%

Zemeljski plin0,2%0,4%0,4%0,4%

Jedrska energija100,0%100,0%100,0%100,0%

Hidro energija100,0%100,0%100,0%100,0%

OVE92,9%92,6%92,6%92,6%

NIO100,0%100,0%100,0%100,0%

Delež domačih virov energije (%)

-50050100150200250300201220132014

PJ

NIOHidro energijaZemeljski plinOVEElektrikaTrdna gorivaJedrska energijaNaftni

proizvodi

VIR:MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energ. dejavnosti (2014)

Trdna goriva

19,6%

Naftni proizvodi

32,7%

Zemeljski plin

10,1%

Jedrska energija

20,9%

OVE12,0%Hidro energija in

elektrika

4,3%NIO0,5%

VIR:MZIP-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti

PORABA KONČNE ENERGIJE (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

2015

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Indeks

15:14

Končna poraba energije20519319904419707519556897,099,099,2

Trdna goriva209119851805172595,090,995,5


Zemeljski plin2291422349219022166497,598,098,9

Elektrika45178454864528645250100,799,699,9

Toplota764473667199710196,497,798,6

OVE25555268502921130258105,1108,8103,6

NIO1017105911321165104,1106,9102,9

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo5038249508489514863498,398,999,4

Trdna goriva209119851805172595,090,995,5


Zemeljski plin1742616959166191643497,398,098,9

Elektrika21318214272146321490100,5100,2100,1

Toplota229022242137209697,196,198,1

OVE1916200421852264104,6109,0103,6

NIO1017105911321165104,1106,9102,9

Promet8468280420805138001595,0100,199,4


Zemeljski plin29344144119,2120,0107,9

Elektrika57254952751696,196,097,9

OVE2138236826062724110,7110,0104,5

Gospodinjstva4967849653498234988499,9100,3100,1


Zemeljski plin490647724676462397,398,098,9

Elektrika11445116231144811405101,698,599,6

Toplota343333643522357398,0104,7101,4

OVE20673216272354024376104,6108,8103,6

Ostala poraba2045119464177871703595,291,495,8


Zemeljski plin553585565562105,796,799,4

Elektrika11844118861184711838100,499,799,9

Toplota192117781539143292,686,693,0

OVE828851880894102,7103,5101,6

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo24,6%24,9%24,8%24,9%

Promet41,3%40,4%40,9%40,9%

Gospodinjstva24,2%24,9%25,3%25,5%

Ostala poraba10,0%9,8%9,0%8,7%

Struktura porabe končne energije (%)

050100150200250201220132014

PJ

NIOToplotaZemeljski plinOVEElektrikaNaftni proizvodiTrdna goriva

VIR:MZIP-DE; Podatki: SURS (2012, delno 2013), izvajalci energ. dejavnosti (2014)

Trdna goriva

0,9%

Naftni proizvodi

45,9%

Zemeljski plin

11,1%

Elektrika23,0%Toplota3,7%OVE14,8%NIO0,6%


TRDNA GORIVA (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja

4278,43877,03698,390,695,4

Uvoz

657,4588,7580,189,698,5

Izvoz

0,80,50,057,93,3

Spremembe zalog

49,044,168,289,9154,6

Oskrba z energijo

4984,04512,84349,690,596,4

Transformacije

4874,34407,14252,490,496,5

Končna poraba

109,6105,797,296,492,0

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo103,299,391,696,292,2

Neenergetska poraba

6,46,45,699,088,1

Rjavi premog11,6%Lignit87,5%Črni premog in Antracit

0,2%

Koks0,7%


LIGNIT (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja

3967,13826,03698,396,496,7

Uvoz

111,8153,0158,2136,8103,4

Spremembe zalog

42,3-93,0-51,5-55,4

Oskrba z energijo

4121,23886,03805,094,397,9

Transformacije

4094,43858,23778,294,297,9

Končna poraba

26,927,826,8103,596,3


RJAVI PREMOG (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja

311,351,00,016,4-

Uvoz

492,2389,0380,079,097,7

Spremembe zalog

8,9140,0124,01575,588,6

Oskrba z energijo

812,4580,0504,071,486,9

Transformacije

777,3546,3471,770,386,3

Končna poraba

35,133,732,395,996,1


ČRNI PREMOG IN ANTRACIT (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

23,520,618,987,591,7

Izvoz

0,80,50,059,02,4

Spremembe zalog

-7,3-8,0-8,8108,9110,1

Oskrba z energijo

15,412,110,178,883,2

Transformacije

2,72,62,594,999,0

Končna poraba

12,79,67,675,479,0


KOKS (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

29,926,123,087,588,1

Spremembe zalog

5,15,14,599,088,1

Oskrba z energijo

35,034,730,599,088,1

Končna poraba

35,034,730,599,088,1


Neenergetska poraba

6,46,45,699,088,1

NAFTNI PROIZVODI (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja0,30,40,5132,5115,8

Uvoz3323,93149,83185,294,8101,1

Izvoz799,5927,91007,6116,1108,6

Mednarodna pomorska skladišča-51,1-63,0-70,6123,4112,1

Spremembe zalog-77,377,947,5-61,0

Oskrba z energijo2396,42237,22155,893,496,4

Transformacije8,18,78,3107,895,7

Končna poraba2388,32228,52147,593,396,4

Energetski sektor0,20,20,177,387,9


Promet1907,01803,61799,894,699,8

Gospodinjstva213,9191,8153,589,780,0

Ostala poraba122,9101,068,182,267,4

Neenergetska poraba39,237,737,496,299,2

Utekočinjen naftni plin

3,5%

Motorni bencin neosvinčen

22,3%

Petrolejsko gorivo za

reaktivne

motorje1,0%Dieselsko gorivo60,6%Kurilno olje ekstra lahko

9,7%

Kurilno olje < 1%

0,4%

White spirit0,1%Petrolejski koks2,4%


MOTORNI BENCIN NEOSVINČEN (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

677,9583,0550,686,094,4

Izvoz

150,5116,075,277,164,8

Spremembe zalog

-1,6-5,05,0322,2-

Oskrba z energijo

525,8462,0480,487,9104,0

Končna poraba

525,8462,0480,487,9104,0

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo0,20,00,0--

Promet525,7462,0480,487,9104,0

DIZELSKO GORIVO (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

1955,51989,02100,1101,7105,6

Izvoz

523,3710,0816,5135,7115,0

Spremembe zalog

-57,453,022,1-41,7

Oskrba z energijo

1374,91332,01305,796,998,0

Končna poraba

1374,91332,01305,796,998,0


Promet1350,51309,31284,597,098,1

KURILNO OLJE - EKSTRA LAHKO (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

464,5346,0295,174,585,3

Izvoz

120,196,0110,379,9114,9

Spremembe zalog

-20,433,025,0-75,8

Oskrba z energijo

323,9283,0209,887,474,1

Transformacije

7,58,07,5105,494,3

Končna poraba

316,4275,0202,386,973,6


Gospodinjstva181,9163,8125,090,076,3

Ostala poraba102,882,852,180,562,9

KURILNO OLJE (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

59,971,078,5118,5110,5


-51,1-63,0-70,6123,4112,1

Oskrba z energijo

8,88,07,890,498,0

Transformacije

0,50,70,8142,8110,5

Končna poraba

8,37,37,087,296,7


UNP (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Uvoz

80,575,075,093,1100,0

Izvoz

1,21,00,581,850,6

Spremembe zalog

4,32,02,046,599,9

Oskrba z energijo

83,676,076,590,9100,6

Končna poraba

83,676,076,590,9100,7


Promet8,410,813,5129,2125,0

Gospodinjstva31,928,028,587,7101,8

Ostala poraba20,118,216,090,687,9

Neenergetska poraba

1,21,21,296,8100,0

Bilanca BIODIZEL + BIOBENCIN (1000 ton)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja

1,12,02,9188,0143,5

Uvoz

64,767,073,8103,5110,2

Izvoz

5,01,00,019,8-

Spremembe zalog

-0,50,00,2--

Oskrba z energijo

60,268,074,9112,9110,2

Končna poraba

60,268,074,9112,9110,2

Promet60,268,074,9112,9110,2

BIODIZEL + BIOBENCIN V PROMETU (1000 ton)

Biodizel

52,059,064,7113,4109,7

Biobencin

8,29,010,2109,7113,3

Količinski delež biogoriv v prometu v (%)

Biodizel

2,8%3,3%3,7%120,1110,1

Biobencin

0,4%0,5%0,6%116,2113,7

Skupaj

3,2%3,8%4,2%119,6110,6

Energijski delež biogoriv v prometu (%)

Biodizel

2,4%2,8%3,1%117,8110,0

Biobencin

0,3%0,3%0,4%113,6113,6

Skupaj

2,7%3,1%3,4%117,4110,4

ZEMELJSKI PLIN (Mio Sm3)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja1,63,02,9188,398,0

Uvoz870,4847,0830,197,398,0

Oskrba z energijo871,9850,0833,097,598,0

Transformacije191,9186,8183,097,398,0

Končna poraba680,0663,2650,097,598,0



Promet0,81,01,2119,2120,0

Gospodinjstva144,0140,0137,297,398,0

Ostala poraba16,217,216,6105,796,7

Neenergetska poraba5,35,25,197,398,0

Delež domače proizvodnje0,18%0,35%0,35%193,2100,0

Transformacije -vhod

22,0%

Neenergetska poraba

0,6%

Energetski sektor

0,3%

Predelovalne dejavnosti in

gradbeništvo

58,5%Promet0,1%Gospodinjstva16,5%Ostala poraba2,0%


ELEKTRIČNA ENERGIJA (GWh)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Električna energija na razpolago148191492414864100,799,6

Uvoz745275217677100,9102,1

Izvoz 50 % NEK27642650270895,9102,2

Ostali izvoz559960346869107,8113,8

Proizvodnja elektrarn157291608716764102,3104,2

Hidroelektrarne389346135237118,5113,5

Termoelektrarne in toplarne61465946582396,797,9

Jedrska elektrarna55285300541795,9102,2

Sončne elektrarne163229288140,6125,6

Poraba električne energije148191490014864100,599,8

Lastna raba128213031320101,6101,3

Izgube distribucije in prenosa87584985197,0100,2

Končna poraba126611274812693100,799,6

Energetski sektor112113113100,7100,7

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo592259525962100,5100,2

Promet15915314796,196,0

Gospodinjstva317932293180101,698,5

Ostala poraba

329033023291100,499,7

Hidroelektrarne

21,4%

Termoelektrarne in

toplarne

23,8%Jedrska elektrarna

22,2%

Sončne elektrarne

1,2%

Uvoz31,4%


Energetski sektor

0,9%


gradbeništvo

47,0%Promet1,2%Gospodinjstva25,1%Ostala poraba25,9%


Izvoz 50 % NEK

10,7%

Ostali izvoz32,4%Končna poraba

48,6%

Lastna raba5,1%Izgube distribucije in

prenosa

3,3%


DALJINSKA TOPLOTA (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Transformacije

-9498,7-9298,7-9087,197,997,7


1780,01859,61817,3104,597,7

Končna poraba

7718,87439,17269,896,497,7



Gospodinjstva3433,13363,63522,298,0104,7

Ostala poraba1921,11778,21539,292,686,6

Energetski sektor

1,0%


gradbeništvo

29,7%Gospodinjstva

44,5%

Ostala poraba

24,9%VIR:MZIP-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti

BILANCA OVE IN NIO (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Domača proizvodnja287522993232820104,1109,6

Uvoz230423322566101,2110,0

Izvoz18636019,4-

Spremembe zalog-1907--

Oskrba z energijo308513222735322104,5109,6

Transformacije427943194979100,9115,3

Končna poraba265722790830343105,0108,7

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo293330633317104,4108,3

Promet213823682606110,7110,0

Gospodinjstva206732162723540104,6108,8

Ostala poraba828851880102,7103,5

OSKRBA Z ENERGIJO OVE IN NIO (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Geotermalna energija

136014961647110,0110,1

Sončna energija97812401476126,8119,0

Veterna energija01418-125,0

Les in druga trdna biomasa234452406726400102,7109,7

Deponijski plin28727326095,095,1

Plin iz čistilnih naprav130132137101,3104,2

Drugi bioplini118012501324106,0105,9

Biodizel191921332340111,1109,7

Biobencin219235266107,2113,3

OVE295183084033868104,5109,8

NIO133313871454104,1104,8

OVE+NIO308513222735322104,5109,6

Sončna energija

4,2%

Drugi bioplini3,8%Les in druga trdna biomasa

74,8%

Biodizel6,6%NIO4,1%Geotermalna energija

4,7%

Plin iz čistilnih naprav

0,4%

Biobencin0,8%Deponijski plin0,7%Drugo1,9%VIR_MZIP-DE; Podatki: Izvajalci energetskih dejavnosti in MZIP-DE

KONČNA PORABA OVE IN NIO (TJ)

2012

Realizacija

2013

Ocena

2014

Napoved

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Geotermalna energija127613181371103,3104,0

Solarna termična392416441106,1106,0

Les in druga trdna biomasa216492264924695104,6109,0

Deponijski plin59565495,095,1

Plin iz čistilnih naprav272829101,3104,2

Drugi bioplini141516108,9105,9

Biodizel191921332340111,1109,7

Biobencin219235266107,2113,3

OVE255552685029211105,1108,8

NIO101710591132104,1106,9

OVE+NIO265722790830343105,0108,7

201220132014

RealizacijaOcenaNapoved

Končna poraba (PJ)214,1207,6205,596,999,0

Oskrba z energijo iz OVE (PJ)43,343,944,6101,4101,6

Delež OVE v bruto končni porabi (%)20,221,121,7104,3102,8

Postavka

Indeks

13:12

Indeks

14:13

Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov na dan 31.12.2014ton

Neosvinčen motorni bencin super 95, dizelsko gorivo, kurilno olje

ekstra lahko, JET A1 in kurilno olje srednje

609.689

Rjavi

premog

domač

Rjavi

premog

uvoz

Lignit

domač

Lignit uvozKoks

Črni

premog in

Antracit

Trdna

goriva

Surova

nafta

Rafinerijsk

e surovine

Plinski

kondenzat

Surova

nafta in

surovine

Utekočinje

n naftni

plin

Motorni

bencin

neosvinče

n

Petrolejsk

o gorivo za

reaktivne

motorje

Dieselsko

gorivo

Kurilno

olje ekstra

lahko

Kurilno

olje < 1%

White

spirit

1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton1000 ton

Domača proizvodnja

--3698---36980-01-------

Uvoz

-380-1582319580----75551222100295783

Izvoz

----0000-011752817110-1


-----------------71-

Spremembe zalog

-124-5864-968----2502225-0

Oskrba z energijo

-504364016531104350----7648021130621082

Transformacije

-4723640138-34252----0---81-


-4613640126-34230--------20-


-10-12--22--------00-

Končna poraba

-32-2731897----7648021130620272

Energetski sektor

-----------0---0--

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo

-32-2725892----17--21257-

C Predelovalne dejavnosti

-33-2725892----16--4237-

F gradbeništvo

-----------0--152--

Promet

-----------14480211285---

Gospodinjstva

-----------29---125--

Ostala poraba

-----------16---52--

Neenergetska poraba

----6-6----1---0-2

Bilanca posameznih energentov (naravne količine)

SEKTOR

OSKRBE

SEKTOR

KONČNE

RABE

SEKTOR

TRANSF

ORMACIJ

Petrolejski

koks

Naftni

derivati

Zemeljski

plin

Jedrska

energija

Hidro

energija

ElektrikaToplota

Solarna

fotovoltaik

a

Solarna

termična

Geotermal

na

energija

Les in

druga

trdna

biomasa

Deponijski

plin

Plin iz

čistilnih

naprav

Drugi

bioplini

BiodizelBiobencinOVE+NIO

1000 ton1000 tonmio Sm3GWhGWhGWhGWhGWhGWhGWhTJTJTJTJ1000 ton1000 tonTJ

Domača proizvodnja

--354175237--2881234582640026013713243-30450

Uvoz

603185830--7677--------641074

Izvoz

21007---9578-----------


--71---------------

Spremembe zalog

-747------------0-0

Oskrba z energijo

52215683354175237-1901-288123458264002601371324651030522

Transformacije

-818354175237-16764-2524288-7717052061081308--4019


-2116-5121-10686-184511--818-831281--2521


-014-116-662-18276--4282062527--962


---5417--5417-----------

Toplarne

-653----662--77460-----536


-----2171505----------

Lastna raba

-----1320540----------


-----851-----------

Končna poraba

522147650--126932019-12338124695542916651026503

Energetski sektor

-02--11320----------


1889488--5962594---2185-----3317


1868476--5754571---1847-----1951

F gradbeništvo

-1711--436---6-----6

Promet

-18001--147--------651075

Gospodinjstva

-154137--3180978-12316422510-----22796

Ostala poraba

-6817--3291428--217-542916--315

Neenergetska poraba

34375--------------

SEKTOR

KONČNE

RABE

SEKTOR

OSKRBE


SEKTOR

TRANSF

ORMACIJ

Rjavi

premog

domač

Rjavi

premog

uvoz

Lignit

domač

Lignit uvozKoks

Črni

premog in

Antracit

Trdna

goriva

Surova

nafta

Rafinerijsk

e surovine

Plinski

kondenzat

Surova

nafta in

surovine

Utekočinje

n naftni

plin

Motorni

bencin

neosvinče

n

Petrolejsk

o gorivo za

reaktivne

motorje

Dieselsko

gorivo

Kurilno

olje ekstra

lahko

Kurilno

olje < 1%

White

spirit


Domača proizvodnja

51-3826---38770-00-------

Uvoz

-389-1532621589----75583231989346713

Izvoz

----0000-001116171096-1


-----------------63-

Spremembe zalog

10535-91-25-8440--02-505333-0

Oskrba z energijo

1564243735151351245130--07646221133228382

Transformacije

1563903735123-34407----0---81-


1563803735112-34385--------30-


-10-11--22--------00-

Toplarne

-----------0---51-

Končna poraba

-34-2835101060--07646221133227572

Energetski sektor

-----------0---0--


-34-28281099----18--23287-


-34-282810100----16--5267-

F gradbeništvo

-----------0--162--

Promet

-----------11462211309---

Gospodinjstva

-----------28---164--

Ostala poraba

-----------18---83--

Neenergetska poraba

----6-6----1---0-2


SEKTOR

OSKRBE

SEKTOR

TRANSF

ORMACIJ

SEKTOR

KONČNE

RABE

Petrolejski

koks

Naftni

derivati

Zemeljski

plin

Jedrska

energija

Hidro

energija

ElektrikaToplota

Solarna

fotovoltaik

a

Solarna

termična

Geotermal

na

energija

Les in

druga

trdna

biomasa

Deponijski

plin

Plin iz

čistilnih

naprav

Drugi

bioplini

BiodizelBiobencinOVE+NIO

1000 ton1000 tonmio Sm3GWhGWhGWhGWhGWhGWhGWhTJTJTJTJ1000 ton1000 tonTJ

Domača proizvodnja

--353004613--2291164162406727313212502-27875

Uvoz

603150847--7521--------58967

Izvoz

2927---8684--------1-1


--63---------------

Spremembe zalog

-578---------------

Oskrba z energijo

52223785053004613-1163-22911641624067273132125059927941

Transformacije

-918753004613-16087-2583229-4914182171041235--3585


-3118-4495-10196-19108--594-801210--2224


-014-118-591-18221--3972172425--884


---5300--5300-----------

Toplarne

-654----655--49427-----476


-----2177517----------

Lastna raba

-----1303517----------


-----849-----------

Končna poraba

522228663--127482066-1163662264956281559924356

Energetski sektor

-02--11320----------


1894498--5952618---2004-----3063


1872485--5744595---1694-----1792

F gradbeništvo

-1911--436---5-----5

Promet

-18041--153--------59968

Gospodinjstva

-192140--3229934-11615720645-----20918

Ostala poraba

-10117--3302494--209-562815--308

Neenergetska poraba

34385--------------

SEKTOR

KONČNE

RABE

SEKTOR

OSKRBE


SEKTOR

TRANSF

ORMACIJ

Rjavi

premog

domač

Rjavi

premog

uvoz

Lignit

domač

Lignit uvozKoks

Črni

premog in

Antracit

Trdna

goriva

Surova

nafta

Rafinerijsk

e surovine

Plinski

kondenzat

Surova

nafta in

surovine

Utekočinje

n naftni

plin

Motorni

bencin

neosvinče

n

Petrolejsk

o gorivo za

reaktivne

motorje

Dieselsko

gorivo

Kurilno

olje ekstra

lahko

Kurilno

olje < 1%

White

spirit


Domača proizvodnja

311-3967---42780-00-------

Uvoz

-492-1123024657----81678231956464603

Izvoz

-0--0110-0011501523120-0


-----------------51-

Spremembe zalog

79-7017255-7490-004-20-57-20-0

Oskrba z energijo

390422398413735154984--008452622137532492

Transformacije

3903873984110-34874----0---81-


3903743984100-34851--------3--


-13-10--23--------00-

Toplarne

-----------0---51-

Končna poraba

-35-273513110----8452622137531682

Energetski sektor

-----------0---0--


-35-272913103----220-24318-


-35-272913103----20--5298-

F gradbeništvo

-----------0--182--

Promet

-----------8526221350---

Gospodinjstva

-----------32---182--

Ostala poraba

-----------20---103--

Neenergetska poraba

----6-6----1---0-2

Bilanca posam

Documents

Portal GOV.SIvrs-3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf... · Web viewVsebina EBRS 2014 sledi zakonsko predpisani sestavi, prilagojeni nivoju in uporabljeni metodologiji izdelave letnih