Portal GOV.SIokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/Povzetek LVOC.doc · Web viewje ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnik: uradni program ugotavljanja in odpravljanja

Executive Summary – LV organic chemicals

POVZETEK

Referenčni dokument BREF o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT - best available techniques) v panogi proizvodnje organskih kemikalij v velikih količinah (LVOC, large volume organic chemicals, POKVK, proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah) je plod izmenjave informacij, opravljene v skladu z 2. odstavkom 16. člena Direktive Sveta 96/61/ES. Ta povzetek, namenjen branju skupaj s standardnim uvodom v poglavja o BAT in z razlagami ciljev, uporabe in pravnih pogojev v predgovoru BREF dokumenta, opisuje glavne ugotovitve, glavne sklepe o BAT ter z njimi povezane ravni emisij / porab. Lahko ga sicer beremo in razumemo kot samostojen dokument, vendar kot povzetek ne odraža vseh kompleksnosti, predstavljenih v glavnem besedilu BREF dokumenta. Zato ta povzetek ni zamenjava za glavno besedilo BREF dokumenta pri odločanju o BAT.

Področje in organizacija dokumenta: V okviru izmenjave informacij o BAT smo razdelili proizvodnjo organskih kemikalij v tri sektorje: »proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah«, »proizvodnja polimerov« in »proizvodnja finih organskih kemikalij«. Direktiva IPPC ne uporablja izraza »proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah«, zato ni v pomoč pri opredelitvi pojma. Razlaga tehnične delovne skupine (TWG) pa je, da pojem zajema dejavnosti v razdelkih 4.1(a) do 4.1(g) v prilogi 1 direktive, pri katerih obseg proizvodnje presega 100 kt/leto. V Evropi izpolnjuje ta merila približno 90 organskih kemikalij. Ni bilo mogoče opraviti podrobne izmenjave informacij o vsakem procesu na področju POKVK, saj je to področje zelo široko. BREF dokument zato vsebuje zmes generičnih in detajlnih informacij o procesih v POKVK.

Generične informacije: Procesi, ki se uporabljajo v panogi POKVK, so prikazani v obliki opisov splošno uporabljanih enotnih procesov, enotnih postopkov in infrastrukture (2. poglavje), pa tudi v obliki kratkih opisov glavnih procesov v panogi POKVK (3. poglavje). V 4. poglavju so prikazani generični viri in možne koncentracije emisij v panogi POKVK, v 5. poglavju pa opisane razpoložljive tehnologije preprečevanja in obvladovanja emisij. 6. poglavje se zaključi z opredelitvijo tehnologij, ki se štejejo za generične BAT za panogo POKVK kot celoto.

Detajlne informacije: Panogo POKVK smo razdelili na osem podsektorjev (po funkcionalni kemiji), iz njih pa smo za prikaz uporabe BAT izbrali »ilustrativne procese«. Za sedem ilustrativnih procesov so značilni velik industrijski pomen, pomembni okoljski problemi in izvajanje na številnih lokacijah po Evropi. Za podsektor proizvodnje žveplovih, fosforjevih in organokovinskih spojin v okviru POKVK ni nobenega ilustrativnega procesa, pri drugih podsektorjih pa so ti procesi naslednji:

Podsektor Ilustrativni procesNižji olefini Nižji olefini (s kreking procesom) – 7. poglavjeAromati Benzen / toluen / ksilen (BTX) aromati – 8. poglavjeOksigenirane spojine Etilenoksid & etilenglikoli – 9. poglavje

Formaldehid – 10. poglavjeNitrogenirane spojine Akrilonitril – 11. poglavje

Toluen-diizocianat – 13. poglavjeHalogenirane spojine Etilendiklorid (EDC) & vinilklorid monomer (VCM) – 12. poglavje

Dragocene informacije o procesih v panogi POKVK je mogoče najti tudi v drugih BREF dokumentih. Posebnega pomena so »horizontalni BREF dokumenti« (zlasti Skupni sistemi za obdelavo odpadnih vod in odpadnih plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji, Skladiščenje ter Industrijski hladilni sistemi) in vertikalni BREF dokumenti za ustrezne procese (zlasti Obrati z velikimi kurišči).

Okvirne informacije (1. poglavje)Panoga POKVK obsega široko paleto kemikalij in procesov. Zelo poenostavljeno jo lahko opišemo tako, da kot surovine uporablja produkte rafinerij in jih s kompleksnimi kombinacijami kemijskih in fizikalnih postopkov pretvarja v raznovrstne končne izdelke in polizdelke, navadno

i


s kontinuirno potekajočimi procesi. Izdelki panoge POKVK se navadno prodajajo po kemičnih specifikacijah, ne pa pod tržnimi imeni, saj so le redko namenjeni neposredno končnemu potrošniku. Proizvodi panoge POKVK se pogosteje uporabljajo na debelo kot surovine za nadaljnjo sintezo kemikalij z višjo dodano vrednostjo (npr. za topila, plastične mase, zdravila).

Procesi POKVK so navadno združeni v velikih, visoko integriranih proizvodnih obratih, ki jih odlikujejo prilagodljivost procesov, optimirana raba energije, ponovna uporaba stranskih proizvodov in ekonomija obsega. Pretežni del celotne evropske proizvodnje prispeva relativno majhno število kemikalij, ki jih proizvajajo velika podjetja. Največja evropska proizvajalka je Nemčija, uveljavljena podjetja v panogi POKVK pa najdemo tudi na Nizozemskem, v Franciji, Združenem Kraljestvu, Italiji, Španiji in Belgiji.

Proizvodnja v panogi POKVK je v Evropi gospodarsko zelo pomembna. Leta 1995 je bila Evropska unija izvoznik osnovnih kemikalij, odjemalke pa so bile ZDA in države EFTA. Konkurenca na trgu za kemikalije na debelo je zelo huda, pri čemer imajo pomembno vlogo proizvodni stroški, tržni deleži pa se pogosto izražajo v svetovnem merilu. Dobičkonosnost evropske panoge POKVK je že od nekdaj zelo ciklična. Na to močno vplivajo visoki investicijski stroški in dolgi časi priprav za uvedbo novih tehnologij. Zato so zmanjšanja proizvodnih stroškov navadno inkrementalna, številna postrojenja pa so sorazmerno stara. POKVK je energetsko zelo intenzivna panoga, dobičkonosnost pa je pogosto povezana s cenami nafte.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča povečanemu povpraševanju po izdelkih in težnji po oblikovanju strateških povezav in mešanih podjetij pri glavnih proizvajalcih kemikalij. To je racionaliziralo raziskave, proizvodnjo in nastop na trgu ter zvišalo dobičkonosnost. Število zaposlenih v panogi proizvodnje kemikalij zdržema upada; v desetletju od 1985 do 1995 je padlo za 23 %. Leta 1998 je bilo skupno število zaposlenih v panogi kemije v EU 1,6 milijona.

Generični procesi v panogi POKVK (2. poglavje)Čeprav so procesi v panogi POKVK izredno raznoliki in kompleksni, pa gre praviloma za kombinacije enostavnejših dejavnosti in opreme, ki temeljijo na podobnih znanstvenih in tehničnih načelih. V 2. poglavju je opisano, kako se v panogi POKVK enotne procese, enotne postopke, infrastrukturo na lokaciji, sisteme za upravljanje z energijo in sisteme za vodenje povezuje in prilagaja pri oblikovanju proizvodne sekvence za želeni proizvod. Večino procesov v panogi POKVK lahko popišemo s petimi značilnimi koraki, in sicer: dobava / priprava surovin, sinteza, separacija / rafiniranje proizvoda, ravnanje s proizvodom in skladiščenje ter zmanjševanje emisij.

Generični uporabljani procesi in tehnologije (3. poglavje)Ker za veliko večino proizvodnih procesov v panogi POKVK ni bila opravljena izmenjava podrobnih informacij, so v 3. poglavju podani kratki opisi (»povzetki«) približno 65 pomembnih procesov v panogi POKVK. Opis je omejen na kratek oris procesa, morebitnih pomembnih emisij in posebnih tehnologij preprečevanja / obvladovanja onesnaževanja. Ker naj ti opisi podajo le izhodiščno pregledno informacijo o procesih, ne opisujejo vseh možnih proizvodnih poti, tako da je pred odločitvijo glede BAT včasih treba pridobiti dodatne informacije.

Generične emisije iz procesov v panogi POKVK (4. poglavje)Ravni porab in emisij so zelo specifične za posamezni proces in jih je težko opredeliti in količinsko določiti brez podrobne preučitve. Za ilustrativne procese smo take preučitve opravili, za druge procese v panogi POKVK pa so v 4. poglavju podani generični kazalci za možna onesnaževala in njihove vire. Najpomembnejši vzroki emisij iz procesov so [InfoMil, 2000 #83]:

nečistoče v surovinah lahko potujejo skozi proces brez sprememb in izstopijo kot odpadki;

ii


proces lahko uporablja zrak kot oksidant, pri tem pa nastaja odpadni plin, ki ga je treba odvajati;

pri reakcijah v procesu nastaja voda / drugi stranski proizvodi, ki jih je treba ločiti od glavnega proizvoda;

v proces se lahko uvajajo pomožne snovi, ki se jih nato ne odvede v celoti; del surovin lahko ne sodeluje v reakciji, pa jih ni mogoče gospodarno izrabiti ali ponovno

uporabiti.

Natančna narava in obseg emisij sta odvisna od dejavnikov, kakršni so: starost postrojenja, sestava surovin, vrsta proizvodov, narava vmesnih proizvodov, uporaba pomožnih snovi, pogoji procesa, obseg preprečevanja emisij v samem procesu, tehnologija čiščenja na izhodu ter scenarij obratovanja (t.j. redno, izjemno, v sili). Pomembno je tudi razumeti dejansko okoljsko pomembnost dejavnikov, kakršni so: opredelitev meje obrata, stopnja integriranosti procesa, opredelitev osnove za emisije, merilne metode, opredelitev odpadkov ter lokacija obrata.

Generične tehnologije, ki se lahko uporabljajo pri določanju BAT (5. poglavje)V 5. poglavju je podan pregled generičnih tehnologij za preprečevanje in obvladovanje emisij pri procesih v panogi POKVK. Številne od teh tehnologij so opisane v ustreznih horizontalnih BREF dokumentih. Pri procesih v panogi POKVK varovanje okolja obsega kombinacijo ustreznih tehnologij pri razvoju procesov, projektiranju procesov, projektiranju postrojenj, tehnologij, integriranih v proces, in tehnologij čiščenja na izhodu. V 5. poglavju so te tehnologije opisane z vidikov vodenja procesov, preprečevanja onesnaževanja in obvladovanja onesnaževanja (za zrak, vodo in odpadke).

Sistemi ravnanja z okoljem. Za sisteme ravnanja z okoljem velja, da so osrednjega pomena za zmanjševanje okoljskih učinkov procesov v panogi POKVK. Najboljše delovanje z okoljskega vidika se navadno doseže z vgradnjo najboljše tehnologije ter njenim najučinkovitejšim in smotrnim upravljanjem. Sicer ne poznamo nobene dokončne in splošno veljavne rešitve sistema ravnanja z okoljem (EMS, environmental management system), vendar so rešitve najučinkovitejše, kadar so vgrajene v upravljanje in obratovanje procesa POKVK. Sistem ravnanja z okoljem navadno ureja organizacijsko strukturo, odgovornosti, prakse, postopke, procese in vire za razvoj, uvajanje, doseganje, ocenjevanje in spremljanje okoljske politike [lcInfoMil, 2000 #83]:

Preprečevanje onesnaževanja. IPPC predvideva uporabo tehnologij preprečevanja onesnaževanja pred razmišljanjem o tehnologijah obvladovanja onesnaževanja na izhodu. Pri procesih v panogi POKVK se lahko uporabljajo številne tehnologije preprečevanja onesnaževanja. V točki 5.2. so opisane kot pobude za zmanjševanje pri viru (preprečevanje nastajanja odpadkov s prilagoditvijo proizvodov, vhodnih materialov, opreme in postopkov), recikliranje in zmanjševanje količine odpadkov. Obvladovanje onesnaževanja zraka. Pri procesih POKVK so glavna onesnaževala hlapne organske spojine (VOC), pomembna onesnaževala pa so lahko tudi emisije dimnih plinov, kislih plinov in prahu. Naprave za čiščenje odpadnih plinov so projektirane posebej za določeno sestavo odpadnih plinov in niso nujno primerne za čiščenje vseh onesnaževal. Posebna pozornost je dana sproščanju strupenih / nevarnih sestavin. V točki 5.3 so opisane tehnologije obvladovanja generičnih skupin onesnaževal zraka.

Hlapne organske spojine (VOC). VOC navadno izvirajo iz procesnih oddušnikov, skladišč / prečrpavanj tekočin in plinov, nezajetih virov in vmesnih oddušnikov. Učinkovitost in stroški preprečevanja in obvladovanja sproščanja VOC so odvisni od vrst, koncentracij in pretokov VOC ter izhodiščnih in ciljnih ravni emisij. Navadno so napori usmerjeni na obvladovanje procesnih oddušnikov, ki oddajajo velike količine visoko koncentriranih onesnaževal, upoštevati pa je treba tudi skupne učinke razpršenih, nizko koncentriranih virov, zlasti ob tem, ko so točkovni viri vedno bolje obvladani.

iii


Kjer je le mogoče, se sproščene hlapne organske spojine (VOC) iz procesnih oddušnikov ponovno uporabijo v procesu, možnosti za to pa so odvisne od dejavnikov, kakršni so sestava VOC, morebitne omejitve glede ponovne uporabe in vrednost VOC. Naslednja možnost je izraba kurilne vrednosti VOC kot goriva; če pa tudi to ni mogoče, je lahko potrebno zmanjševanje učinkov na okolje. Včasih je potrebna kombinacija tehnologij, npr.: predhodno čiščenje (odstranitev vlage in prahu), koncentriranje razredčenih plinskih tokov, primarno odstranjevanje, s katerim zmanjšamo visoke koncentracije, ter končno čiščenje, s katerim dosežemo želene ravni sproščanj. V splošnem je VOC mogoče zajeti in izrabiti s kondenzacijo, absorpcijo in adsorpcijo, razgraditi pa z oksidiranjem.

Nezajete emisije VOC izvirajo iz puščanj par na opremi, ki jih povzroča postopna izguba predvidene tesnosti opreme. Med generične izvore spadajo tesnila na steblih ventilov / krmilnih ventilov, prirobnice / priključki, speli zaključki, tesnila na črpalkah / kompresorjih, dostopne odprtine in vzorčna mesta. Nezajeta uhajanja iz posamezne naprave so navadno res majhna, ker pa je v značilnem obratu POKVK število naprav zelo veliko, so lahko skupna uhajanja VOC zelo velika. Pogosto lahko z uporabo boljše opreme dosežemo pomembna zmanjšanja nezajetih emisij. To v splošnem ne poveča investicijskih stroškov pri novih obratih, pač pa je lahko pomembno pri obstoječih obratih, zato obvladovanje emisij bolj temelji na programih ugotavljanja in odprave puščanj. Splošni dejavniki, ki se nanašajo na vso opremo, so: zmanjšanje števila ventilov, krmilnih ventilov in prirobnic, skladno z zahtevami varnosti

obratovanja in vzdrževanja postrojenja; olajšanje dostopa do delov, kjer lahko pride do puščanj, tako da omogočimo učinkovito

vzdrževanje; puščanja je težko določiti in program nadzora je dobro izhodišče za pridobitev pregleda nad

emisijami in njihovimi vzroki. Tak program je lahko osnova za načrt ukrepov; uspešnost zmanjševanja izgub zaradi puščanj je močno odvisna ne le od tehničnih izboljšav,

pač pa tudi od vodstvenih ukrepov, saj je motiviranje osebja pomemben dejavnik; programi zmanjševanja emisij lahko zmanjšajo izgube (računano s povprečnimi faktorji

emisij po US-EPA) za 80 – 95 %; posebno pozornost je treba posvetiti dolgoročnim učinkom; večina zabeleženih nezajetih emisij je izračunanih, ne pa ugotovljenih z opazovanjem, pa

tudi vse metode izračunov niso med seboj primerljive. Povprečni emisijski faktorji so na splošno višji od izmerjenih vrednosti.

Kurišča (procesne peči, parni kotli in plinske turbine) so vir emisij ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in prahu. Emisije dušikovih oksidov najpogosteje zmanjšujemo s spremembami pogojev zgorevanja, tako da se znižajo temperature v kurišču in s tem zmanjša tvorba termičnih NOx. Med tehnologije spadajo gorilniki z nizkimi emisijami NOx, recirkulacija dimnih plinov in zmanjšanje predgrevanja. Že nastale dušikove okside pa je mogoče tudi odstraniti z redukcijo v prosti dušik, s selektivno nekatalitsko redukcijo (SNCR) ali selektivno katalitsko redukcijo (SCR).

Obvladovanje onesnaževanja vode. Glavna onesnaževala vode pri procesih POKVK so mešanice olj / organskih snovi, bio-razgradljive organske snovi, obstojne organske snovi, hlapne organske snovi, težke kovine, iztoki kislin / lugov, lebdeči trdni delci in toplota. Pri obstoječih obratih je lahko izbira tehnologij obvladovanja onesnaževanja omejena na ukrepe obvladovanja na lokaciji, integrirane v proces, čiščenje ločenih tokov v postrojenju in čiščenje na izhodu. Pri novih obratih je izbira možnosti izboljšanja okoljske ustreznosti širša z uporabo drugih tehnologij, ki niso povezane s sproščanjem odpadnih vod.

Večina sestavin odpadnih vod pri procesih POKVK je bio-razgradljivih in jih pogosto biološko čistimo v centralnih čistilnih napravah za odpadne vode. Za to je treba najprej očistiti in odstraniti vse vodne tokove, ki vsebujejo težke kovine, strupene ali biološko nerazgradljive organske spojine, npr. s (kemično) oksidacijo, adsorpcijo, filtriranjem, ekstrakcijo, izparjanjem, hidrolizo (za povečanje bio-razgradljivosti) ali anaerobno predhodno obdelavo.

iv


Obvladovanje odpadkov. Odpadki se od procesa do procesa zelo razlikujejo, glavna onesnaževala pa lahko ugotovimo na podlagi poznavanja: procesa, konstrukcijskih gradiv, mehanizmov korozije / erozije in materialov, uporabljanih pri vzdrževanju. Pregledi odpadkov služijo za zbiranje informacij o izvorih, sestavi, količini in spremenljivosti vseh odpadkov. Preprečevanje odpadkov praviloma obsega preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru, zmanjševanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo nastalih odpadkov. Pravilna izbira tehnologije ravnanja z odpadki je zelo odvisna od procesa in vrste nastalih odpadkov in se jo pogosto poveri zunanjemu pogodbenemu izvajalcu. Katalizatorji pogosto temeljijo na dragih kovinah in se jih regenerira. Ob izteku uporabnosti se kovine izloči iz katalizatorjev, inertne podlage pa odloži na odlagališčih odpadkov. Čistilne snovi (npr. aktivno oglje, molekularna sita, filtrirne medije, sušilne medije in smole za ionsko izmenjavo) se po možnosti regenerira, lahko pa je potrebno tudi odlaganje ali sežiganje (pod ustreznimi pogoji). Težke organske ostanke iz destilacijskih kolon, blata iz posod ipd. se lahko uporablja kot surovine za druge procese ali kot gorivo (za izrabo njihove energetske vrednosti) ali sežge (pod ustreznimi pogoji). Porabljene reagente (npr. organska topila), ki niso primerni za izrabo ali kot gorivo, se navadno sežge (pod ustreznimi pogoji).

Emisijo toplote se lahko zmanjša s tehničnimi ukrepi (npr. soproizvodnjo toplote in električne energije, prilagoditvami procesov, izmenjavo toplote, toplotno izolacijo). Sistemi upravljanja (npr. vodenje stroškov energije po procesnih enotah, interno poročanje o porabi energije / energetski učinkovitosti, neodvisno primerjalno preverjanje, energetski pregledi) služijo za ugotavljanje možnosti najustreznejše rabe opreme.

Med tehnike zmanjševanja vibracij spadajo: izbira opreme, ki povzroča malo vibracij, podstavki, ki dušijo vibracije, osamitev izvorov vibracij od okolice in upoštevanje možnih sprejemnikov vibracij v bližini opreme že v fazi načrtovanja.

Hrup lahko oddajajo naprave, kakršne so kompresorji, črpalke, bakle in izpusti pare. Med tehnike spadajo: preprečevanje hrupa z ustreznimi konstrukcijami, dušilniki hrupa, zaščitnimi ogradami za osebje ali za izvore hrupa, razpored opreme v zgradbi, ki zmanjšuje hrup, in upoštevanje možnih sprejemnikov hrupa v bližini opreme že v fazi načrtovanja.

Pri izbiri najustreznejših tehnologij preprečevanja in obvladovanja emisij pri procesih POKVK je na voljo vrsta ocenjevalnih metod. Mednje spadajo analiza tveganja, modeli širjenja emisij, metode verižne analize, metode za načrtovanje, metode ekonomske analize in metode tehtanja vplivov na okolje.

Generične BAT (6. poglavje)Sestavine BAT so opisane z vidikov vodenja procesov, preprečevanja / zmanjševanja onesnaževanja in obvladovanja onesnaževal zraka ter vode in obvladovanja odpadkov / ostankov. Generične BAT zadevajo panogo POKVK v celoti, ne glede na proces oziroma izdelke. BAT za posamezen proces POKVK pa se določi ob upoštevanju treh ravni BAT v naslednjem zaporedju:

1. BAT za ilustrativni proces (kjer obstaja)2. generična najboljša razpoložljiva tehnologija za panogo POKVK, ter nazadnje3. morebitna horizontalna najboljša razpoložljiva tehnologija (zlasti iz BREF dokumentov za

upravljanje z odpadnimi vodami / odpadnimi plini in njihovo čiščenje, skladiščenje in ravnanje, industrijsko hlajenje in nadzor).

Sistemi ravnanja z okoljem: Učinkoviti in uspešni sistemi vodenja imajo zelo pomembno vlogo pri doseganju okoljsko ustreznega delovanja. BAT za sisteme okoljskega vodenja je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnik:

okoljska strategija in opredelitev za izvajanje strategije; organizacijske strukture za integracijo okoljskih vprašanj v procese odločanja;

v


pisni postopki ali prakse za vse okoljsko pomembne vidike projektiranja, obratovanja, vzdrževanja, spravljanja v pogon in razgradnje obratov;

interni sistemi pregledov za presojo izvajanja okoljskih politik in za preverjanja skladnosti s postopki, standardni in zahtevami predpisov;

računovodske prakse, ki v stroške vključujejo polne stroške surovin in odpadkov; dolgoročno finančno in tehnično načrtovanje okoljskih investicij; sistemi upravljanja (hardverski / softverski) glavnih procesov in opreme za obvladovanje

onesnaževanja, ki zagotavljajo stabilno obratovanje, dobre izkoristke in okoljsko ustrezno delovanje v vseh obratovalnih režimih;

sistemi za zagotovitev okoljske ozaveščenosti in usposabljanja osebja; strategije kontrolnih pregledov in vzdrževanja, ki optimirajo delovanje procesov; opredeljeni postopki odzivov na nenormalne dogodke; trajna prizadevanja za zmanjševanje odpadkov.

Preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja: Pri izbiranju BAT za procese POKVK za vsak medij se v hierarhičnem zaporedju upošteva naslednje tehnike:

a) odprava nastajanja vseh tokov odpadkov (plinastih, vodnih in trdnih) z ustreznim razvojem in projektiranjem procesov, zlasti z visoko ločljivostjo faze reakcije in ustreznimi katalizatorji

b) zmanjševanje tokov odpadkov s spremembami surovin, opreme in obratovalnih postopkov v okviru procesa

c) recikliranje odpadkov z neposredno ponovno uporabo ali vračanjem / ponovno uporabod) izraba vrednosti tokov odpadkove) čiščenje in odlaganje tokov odpadkov na izhodu.Pri projektiranju novih procesov POKVK in pri večjih predelavah obstoječih procesov je BAT ustrezna kombinacija ali izbira naslednjih tehnik:

kontinuirno izvajanje kemičnih reakcij in separacijskih procesov v zaprti opremi obdelava kontinuirnih tokov čiščenja procesnih posod po naslednji hierarhiji: ponovna

uporaba, zgorevanje v opremi, namenjeni za obvladovanje onesnaževanja zraka in zgorevanje v nenamenski opremi

zmanjševanje rabe energije in povečevanje izrabe odpadne energije uporaba spojin z nizkimi ali nižjimi parnimi tlaki preučitev možnosti »zelene kemije«.

BAT za preprečevanje in obvladovanje nezajetih emisij je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnik:

uradni program ugotavljanja in odpravljanja puščanj, osredotočen na mesta puščanj na cevovodih in opremi, ki zagotavlja največja zmanjšanja emisij glede na stroške;

odpravljanje puščanj na cevovodih in opremi po fazah: takojšnja odprava manjših puščanj (če je to mogoče) na mestih, kjer puščanje presega določen spodnji prag, oziroma časovno zahtevnejši ukrepi za odpravo puščanj na mestih, kjer puščanje presega določen višji prag. Prag velikosti puščanja, ki določa ukrepe za odpravo, je odvisen od stanja postrojenja in vrste zahtevanih popravil;

zamenjava obstoječe opreme z boljšo opremo pri večjih puščanjih, ki jih ni mogoče obvladati na drug način;

vgradnja novih naprav, ki izpolnjujejo stroge zahteve glede nezajetih emisij; naslednja ali enako učinkovita kakovostna oprema:

ventili: ventili z nizkim puščanjem z dvojnimi vretenskimi tesnili. Tesnila v obliki meha pri uporabah, kjer je nevarnost puščanja velika;črpalke: dvojna tesnila s tekočinsko ali plinsko zaporo, ali izvedbe brez tesnil;kompresorji in vakuumske črpalke: dvojna tesnila s tekočinsko ali plinsko zaporo, ali izvedbe črpalk brez tesnil, ali izvedbe z enojnimi tesnili, ki zagotavljajo enake ravni emisij;prirobnice: čim manjše število, uporaba učinkovitih tesnil;

vi


slepi zaključki: redko uporabljane armature opremiti s slepimi prirobnicami, pokrovi ali čepi; uporaba spiranja v zaprti zanki pri mestih vzorčenja tekočin, pri sistemih vzorčenja / analizatorjih pa optimiranje količine / pogostosti, zmanjšanje dolžine vzorčevalnih vodov ali zaprtje v ohišje;varnostni ventili: vgradnja razbremenilnih plošč pred ventili (v okviru varnostnih omejitev).

BAT za skladiščenje, ravnanje in prenos snovi je poleg BAT, opisanih v BREF dokumentu o skladiščenju, ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnik:

zunanja plavajoča streha s sekundarnimi tesnili (ni sprejemljiva za zelo nevarne snovi), rezervoarji s fiksno streho ter plavajočimi notranjimi pokrovi in obodnimi tesnili (za bolj hlapne tekočine), rezervoarji s fiksno streho in tesnilno blazino z inertnim plinom, skladiščenje pod tlakom (za zelo nevarne snovi ali snovi, ki oddajajo vonjave);

medsebojna povezava skladiščnih posod in premičnih posod z izravnalnimi cevovodi; zmanjšanje temperature skladiščenja; instrumentacija in postopki za preprečevanje prenapolnjenja; neprepustne sekundarne zadrževalne posode s prostornino enako 110 % prostornine

največjega rezervoarja; zajemanje VOC iz odvedenih plinskih tokov (s kondenziranjem, absorpcijo ali adsorpcijo)

pred recikliranjem ali razgradnjo teh tokov v energetskem postrojenju, sežigalni napravi ali bakli;

stalno spremljanje nivojev tekočin in sprememb nivojev tekočin; cevi za polnjenje rezervoarjev, segajoče pod gladino tekočine; polnjenje od spodaj, da ne pride do pljuskanja; tipala na ročicah polnilnih naprav, za zaznavanje neželenih premikov; samotesnilni priključki cevi / priključki za suh odklop; pregrade in varnostne blokade neželenih premikov ali odmikov vozil.

BAT za preprečevanje in obvladovanje vodnih onesnaževal je ustrezna kombinacija ali izbira naslednjih tehnik:

A. ugotovitev izvorov odpadnih vod in ugotovitev njihovih kakovosti, količin in spremenljivosti

B. zmanjšanje dovodov vode v proces na najmanjšo možno ravenC. zmanjšanje onesnaženja procesne vode s surovinami, izdelki ali odpadkiD. čim večja ponovna uporaba odpadne vodeE. čim večja izraba / zadrževanje snovi iz nosilnih tekočin, ki niso primerne za ponovno

uporabo.

BAT za učinkovito rabo energije je ustrezna kombinacija ali izbira naslednjih tehnologij: optimiranje varčevanja energije, uvedba sistemov obračunavanja stroškov, pogosto izvajanje energetskih presoj, optimiranje integracije toplote, zmanjšanje potreb po hladilnih sistemih, uporaba soproizvodnje toplote in električne energije, kjer je ekonomsko in tehnično upravičena.

BAT za preprečevanje in zmanjševanje hrupa in vibracij je ustrezna kombinacija ali izbira naslednjih tehnik:

uporaba projektnih rešitev, ki ločujejo izvore in sprejemnike hrupa / vibracij; izbira opreme z majhno hrupnostjo / vibracijami, uporaba vpetij, ki dušijo vibracije,

uporaba pregrad za absorpcijo hrupa ali ohišij; redni pregledi z vidika hrupa in vibracij.

Obvladovanje onesnaževal zraka: Pri izbiri BAT je treba upoštevati parametre, kakršni so: vrste in vstopne koncentracije onesnaževal, pretoki plinov, prisotnost nečistoč, dopustne izhodne koncentracije, varnost, investicijski in obratovalni stroški, razpored postrojenj v obratu in razpoložljivost potrebnih pomožnih zmogljivosti. Pri visokih vstopnih koncentracijah ali manj

vii


učinkovitih tehnikah je lahko potrebna kombinacija več tehnik. Generična BAT za obvladovanje onesnaževal zraka je ustrezna kombinacija ali izbira tehnik, naštetih v tabeli A (za VOC) in v tabeli B (za druga onesnaževala zraka, povezane s procesi).

TehnikTehnologija Ravni ustrezajoče BAT (1) Opomba

Selektivna membranska separacija

Izraba 90 - 99,9 % VOC < 20 mg/m³

Indikativno območje uporabnosti 1 - 10g VOC/m3

Učinkovitost lahko poslabšajo npr. korozivne primesi, prah v plinu ali bližina točke rosenja.

Kondenzacija Kondenzacija izraba 50 - 98 % + dodatno čiščenje

Kriokondenzacija: (2) izraba 95 – 99,95 %

Indikativno območje uporabnosti: pretok 100 - 100000 m3/h, 50 - 100g VOC/m3.

Pri kriokondenzaciji: pretok 10 - 1000 m3/h, 200 - 1.000 g VOC/m3, 20 mbar-6 bar

Adsorpcija (2) izraba 95 -99,99 % Indikativno območje uporabnosti regenerativne adsorpcije: pretok 100 - 100000 m3/h, 0,01 - 10g VOC/m3, 1 – 20 at.Neregenerativna adsorpcija: pretok 10 - 1000 m3/h, 0,01 - 1,2g VOC/m3.

Mokri čistilnik (2)

zmanjšanje 95 -99,9 % Indikativno območje uporabnosti: pretok 10 – 50000 m3/h,0.3 - 5g VOC/m3

Toplotno sežiganje

zmanjšanje 95 -99,9 %

VOC (2) < 1 - 20 mg/m³

Indikativno območje uporabnosti: pretok 1000 – 100000m3/h,0.2 - 10g VOC/m3.Območje 1 - 20 mg/m³ temelji na omejitvah emisij in izmerjenih vrednostih. Učinkovitost zmanjšanja je lahko pri regenerativnem ali rekuperativnem toplotnem sežiganju nižja od 95 – 99 %, lahko pa dosežemo < 20 mg/Nm³.

Katalitska oksidacija

zmanjšanje 95 -99 %VOC < 1 - 20 mg/m³

Indikativno območje uporabnosti: pretok 10 -100000 m3/h,0,05 – 3 g VOC/m3

Sežiganje z baklo

Bakle nad tlemi > 99 %Bakle na tleh > 99,5 %

1. Če ni posebej navedeno, koncentracije pomenijo polurna / dnevna povprečja pri referenčnih pogojih: suhi dimni plini pri 0o C, 101,3 kPa in vsebnost kisika 3 % (vol.) (vsebnost kisika 11 % pri katalitski / toplotni oksidaciji).

2. Pri tej tehnologiji je treba upoštevati tudi učinke na druge medije.

Tabela A: Vrednosti, ustrezajoče BAT za izrabo / čiščenje VOC

Onesnaževalec Tehnika Ravni ustrezajoče BAT (1) Opomba

Trdni delci Ciklon Zmanjšanje do 95 % Močno odvisno od velikosti delcev. Normalno je to BAT samo v kombinaciji s kako drugo tehniko (npr. elektrofiltrom, vrečastim filtrom).

Elektrostatski filter

5 – 15 mg/Nm³zmanjšanje 99 -99,9 %

Na podlagi uporabe tehnologije v različnih industrijskih panogah (ne v POKVK). Uspešnost je zelo odvisna od lastnosti delcev.

Vrečasti filter < 5 mg/Nm³Dvostopenjski filter prahu

~ 1 mg/Nm³

Keramični filter < 1 mg/Nm³Absolutni filter < 0,1 mg/Nm³Absolutni filter z visoko učinkovitostjo (HEAF)

Kapljice in aerosoli: zmanjšanje do 99 %

Filter meglic Prah in aerosoli: zmanjšanje do 99 %

Smrad AdsorpcijaBiofilter

Smrad in nekatere VOC: zmanjšanje 95 –99 %

Indikativno območje uporabnosti: 10000 - 200000 ou/Nm3

Žveplov dioksid in kisli plini

Mokro čiščenje z apnom

Zmanjšanje 90 -97 %SO2 < 50 mg/Nm³

Indikativno območje uporabnosti za SO2: < 1000 mg/m³ v vstopnem plinu

Čistilniki HCl (2) < 10 mg/Nm³HBr (2) < 5 mg/Nm³

Koncentracije temeljijo na avstrijskih omejitvah pri izdajanju dovoljenj.

Polsuho vbrizgavanje absorbenta

SO2 < 100 mg/Nm³HCl < 10 - 20 mg/Nm³HF < 1 - 5 mg/Nm³

Indikativno območje uporabnosti za SO2: < 1000 mg/m³ v vstopnem plinu

viii


Onesnaževalec Tehnika Ravni ustrezajoče BAT (1) Opomba

Dušikovi oksidi

SNCR Zmanjšanje NOx: 50 – 80 %SCR Zmanjšanje 85 do 95 %

NOx <50 mg/m³. Amoniak < 5 mg/m³

Lahko tudi več, če je koncentracija vodika v odpadnem plinu visoka.

Dioksini Primarni ukrepi + adsorpcija3-slojni katalizator

< 0.1 ng TEQ/Nm3 Kolikor mogoče je treba preprečevati tvorbo dioksinov v procesu.

Živo srebro Adsorpcija 0,05 mg/Nm3 V avstrijski sežigalnici s filtrom z aktivnim ogljem izmerjena vrednost 0,01 mg/Nm3

Amoniak in amini

Čistilnik 1 – 10 mgNm3 Čiščenje s kislim medijem

Vodikov sulfid

Absorpcija (alkalni čistilnik)

1 - 5 mg/Nm3 Absorpcija H2S: nad 99 %Alternativna rešitev je absorpcija v etanolaminskem čistilniku, nato pa izraba žvepla.

1. Če ni posebej navedeno, koncentracije pomenijo polurna / dnevna povprečja pri referenčnih pogojih: suhi dimni plini pri 0o C, 101,3 kPa in vsebnost kisika 3 % (vol.).

2. Povprečna dnevna vrednost pri standardnih pogojih. Polurne vrednosti so: HCl <30 mg/m³ in HBr <10 mg/m³.

Tabela B: Vrednosti, ustrezajoče BAT za izrabo / čiščenje drugih onesnaževal zraka pri procesih POKVK

Onesnaževala zraka iz procesov POKVK imajo zelo različne lastnosti (glede strupenosti, prispevkov k segrevanju atmosfere, tvorbe fotokemičnega ozona, ozonske luknje v stratosferi itd.), klasificira pa se jih po vrsti klasifikacijskih sistemov. Ker še ni vseevropskega klasifikacijskega sistema, so v tabeli C prikazane ravni, ustrezajoče BAT, po nizozemskem sistemu NeR. Sistem NeR ustreza visoki ravni varovanja okolja, vendar je le en primer dobre prakse. Obstajajo tudi drugi, enako veljavni sistemi za ugotavljanje ravni emisij, ustrezajočih BAT; nekateri od njih so orisani v prilogi VIII BREF dokumenta.

Kategorije**

Možne rešitve BAT(nepopoln seznam)

Emisije ustrezajoče BAT (mg/Nm3)***

Prag(kg/h)

Skrajno nevarne snoviDioksini in furani Ukrepi, vgrajeni v proces: ustrezne obratovalne

razmere in nizka vsebnost klora v surovinah / gorivuNa izstopu: aktivno oglje, katalitski vrečasti filter, sežigalna naprava.

0.1 (ng I-TEQ/Nm3)

ni praga

PCB 0.1****(ng PCB -TEQ/Nm3)

ni praga

Trdni delciTrdni delci Če ni mogoča filtracija, velja območje do 25.

Če je filtracija mogoča, velja območje do 50.10 – 2510 - 50

= 0.5< 0.5

Karcinogene snovi* C1

Sežigalna naprava, čistilnik, abcolutni filter, aktivno oglje.

0.1 0.0005 C1 + C2 1.0 0.005 C1 + C2 + C3 5.0 0.025Organske snovi (plini/pare)* gO1

Sežigalna naprava, (regenerativno) aktivno oglje, naprava za izrabo par.

20 0.1 gO1 + gO2 100 2.0 gO1+ gO2 + gO3

100 - 150 3.0

Organske snovi (trdne)* sO1 Če je filtracija mogoča, velja območje do 25.

Če filtracija ni mogoča, velja območje do 50.10 – 2510 - 50

= 0.1< 0.1

sO1 + sO2 Če je filtracija mogoča, velja območje do 25.Če filtracija ni mogoča, velja območje do 50.

10 – 2510 - 50

= 0.5< 0.5

sO1 + sO2 + sO3

Če je filtracija mogoča, velja območje do 25.Če filtracija ni mogoča, velja območje do 50.

10 – 2510 - 50

= 0.5< 0.5

Anorganske snovi (plini/pare)gI1 Vrsta različnih rešitev (npr. kemični čistilnik, alkalni

čistilnik, aktivno oglje)1.0 0.01

gI2 5.0 0.05gI3 30 0.3gI4 Kisli/alkalni čistilnik, S(N)CR, vbrizgavanje apna. 200 5

ix


Anorganske snovi (trdne) sI1

Vrečasti filter, čistilnik, elektrofilter0.2 0.001

sI1 + sI2 1.0 0.005 sI1 + sI2 + sI3 5.0 0.025* Velja pravilo seštevanja (t.j. določena raven emisij velja za vsoto snovi v ustrezni kategoriji in za vse snovi v nižji kategoriji).** Podrobnejša klasifikacija snovi je podana v prilogi VIII: Klasifikacijski sistemi onesnaževal zraka v državah članicah.*** Ravni emisij veljajo, kadar je presežen masni prag (neodstranjenih emisij). Ravni emisij se nanašajo na polurna povprečja pri

normalnih pogojih (suh dimni plin, 0°C in 101.3 kPa). V sistemu NeR koncentracija kisika ni določena, pač pa navadno velja dejanska koncentracija kisika (pri sežigalnih napravah je lahko sprejemljiva koncentracija kisika 11 % (vol.)).

**** Vrednosti za PCB so tukaj podane v obliki TEQ; ustrezni faktorji za izračun teh ravni so podani v članku ”Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and Wildlife” v “Van den Berg et al. Environmental Health Perspectives, Volume 106, No 12, December 1998”

Tabela C: Ravni emisij, ustrezajoče BAT, za odvode procesnih plinov v panogi POKVK

BAT za sežiganje plinov v bakli je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij: tako projektiranje / delovanje obrata, pri katerem je potreba po odstranjevanju vodika s sežiganjem v bakli kar najmanjša. Pri izbiri med baklo nad tlemi in baklo na tleh je treba upoštevati zahteve varnosti. Pri uporabi bakel nad tlemi BAT zajema tudi stalni pilotni plamen / detekcijo pilotnega plamena, učinkovito mešanje in daljinski video nadzor. Vrednosti zmanjšanja VOC, ustrezajoče BAT, so pri baklah nad tlemi >99% oziroma >99,5% pri baklah na tleh.

BAT za procesne peči so kurjenje s plinom in izvedbe z nizkimi vrednostmi NOx, tako da se doseže emisije 50 - 100 mg NOx /Nm3 (urna povprečja) pri novih in obstoječih postrojenjih. BAT za druga kurišča (npr. v parnih kotlih, plinskih turbinah) so v BREF dokumentu za velika kurišča.

BAT za emisije ogljikovega dioksida je zvišana učinkovitost rabe energije, prav tako pa se lahko šteje za BAT tudi prehod na goriva z nizko vsebnostjo ogljika (veliko vsebnostjo vodika) ali trajnostna raba nefosilnih virov energije.

Obvladovanje onesnaževal vode: BAT za onesnaževala voda je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij: ločeno čiščenje ali izraba snovi iz vodnih tokov, ki vsebujejo težke kovine, strupene ali

biološko nerazgradljive organske spojine, s (kemično) oksidacijo, adsorpcijo, filtriranjem, ekstrakcijo, izparjanjem, hidrolizo ali anaerobno predhodno obdelavo in nato biološko čiščenje. Ravni emisij, ki ustrezajo najboljšim razpoložljivim tehnologijam, v posameznih očiščenih vodnih tokovih znašajo (dnevna povprečja): Hg 0.05 mg/l; Cd 0.2 mg/l; Cu / Cr / Ni / Pb 0.5 mg/l in Zn / Sn 2 mg/l;

odpadni vodni tokovi z organskimi nečistočami, ki pa ne vsebujejo težkih kovin ali strupenih ali biološko nerazgradljivih organskih spojin, so potencialno primerni za kombinirano biološko čiščenje v čistilni napravi z nizko obremenitvijo (po oceni biološke razgradljivosti, inhibitorskih učinkov, škodljivih učinkov na blato, hlapnosti in preostalih ravni onesnaženosti). Raven BPK v iztokih, ki ustreza najboljšim razpoložljivim tehnologijam, je manj kot 20 mg/l (dnevno povprečje).

Na lastnosti odpadnih procesnih vod v panogi POKVK močno vplivajo med drugim: uporabljani procesi, spremenljivost obratovalnih spremenljivk procesa, poraba vode, ukrepi obvladovanja emisij na izvoru ter obseg predhodnega čiščenja. Na podlagi strokovne presoje v TWG pa so ravni emisij, ustrezajoče BAT (dnevna povprečja): KPK 30 – 125 mg/l; AOX < 1 mg/l; in skupni dušik 10 - 25 mg/l.

Obvladovanje odpadkov in ostankov: BAT za odpadke in ostanke je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij:

katalizatorji – regeneracija / ponovna uporaba, po koncu uporabnosti pa izraba žlahtnih kovin;

izrabljeni čistilni mediji – kjer je mogoče, regeneracija, kjer ni mogoča, pa odlaganje na odlagališča ali sežiganje;

x


organski ostanki iz procesa – čim večja uporaba za surovino ali gorivo, v nasprotnem primeru pa sežiganje;

izrabljeni reagenti – čim večja izraba snovi iz njih ali uporaba za gorivo, v nasprotnem primeru pa sežiganje.

Ilustrativni proces: Nižji olefini (7. poglavje)

Splošne informacije: Skupina nižjih olefinov je največja skupina tržnih izdelkov v panogi POKVK. Uporabljajo se za široko paleto derivatov. Leta 1998 je bila evropska proizvodnja etilenskih izdelkov 20,3 milijona ton, propilenskih izdelkov pa 13,6 milijona ton. S procesom parnega krekinga se proizvede več kot 98 % vsega etilena in 75 % vsega propilena. V Evropi je danes okoli 50 obratov parnega krekinga. Povprečna velikost evropskih obratov je okoli 400 kt/leto, pri največjih obratih pa je letna proizvodnja blizu enega milijona ton. Kot surovine v proizvodnji olefinov se lahko uporabljajo različne snovi, od lahkih plinov (npr. etan ali TNP) do tekočih proizvodov rafinerij (destilirana nafta, plinsko olje). Pri težjih surovinah je na splošno večji delež stranskih proizvodov (propilen, butadien, benzen), potrebna pa so tudi večja / kompleksnejša postrojenja. Vse nižje olefine se prodaja po specifikacijah, ne pa po splošnih lastnostih. To spodbuja poslovanje na mednarodnih trgih, kjer je odločujoči dejavnik prodajna cena. Postrojenja za parni kreking uporabljajo posebej razvite zaščitene tehnološke rešitve, ki jih na mednarodnem trgu ponuja majhno število tehničnih izvajalcev. Generične zasnove so podobne, specifične podrobnosti procesov, zlasti v območju peči, pa narekujejo izbiro / lastnosti surovin. Konkurenca v svetovnem merilu je privedla do tega, da nobena posamična tehnologija nima večjih prednosti pred drugimi, tako da izbiro izvajalca navadno narekujejo izkušnje v preteklosti, lokalne razmere in skupni stroški instalacije.

Uporabljani procesi: Proces parnega krekinga je močno endotermen (15 do 50 GJ/t etilena); reakcije »krekinga« potekajo v piroliznih pečeh pri temperaturah nad 800oC. Nasprotno pa se pri kasnejšem pridobivanju in čiščenju olefinskih izdelkov uporablja kriogensko separacijo pri temperaturah do –150oC in tlakih do 35 barov. Zasnove postrojenj so zelo integrirane, kar povečuje izrabo odpadne energije. Velika hlapnost in vnetljivost surovin / izdelkov zahteva visoko raven tesnosti zadrževalne ovojnice postrojenja, vključno s široko uporabo zaprtih razbremenilnih sistemov, zaradi česar skupne izgube ogljikovodikov v fazi krekinga pri najboljših obratih znašajo celo samo 5 do 15 kg/t etilena.

Poraba / emisije: Že same velikosti obratov za parni kreking pomenijo, da so lahko emisije velike.

Zrak: Pirolizne peči so kurjene s plini, ki vsebujejo malo žvepla (pogosto pa so goriva bogata z vodikom), tako da so glavne procesne emisije v zrak emisije produktov zgorevanja (CO2, CO, NOx). Emisije žveplovega dioksida in prahu izhajajo iz rabe manj vrednih proizvodov krekinga za gorivo (npr. v pomožnih kotlih ali drugih procesnih grelnikov) in iz zgorevanja koksa, ki se nabira na tuljavah peči. Emisije VOC lahko izvirajo iz procesov zgorevanja, nezajetih puščanj in točkovnih izvorov ob odzračevanju procesa.

Voda. Poleg splošnih izpustov (npr. napajalna voda pri kotlih) imamo tri specifične tokove izpustov, in sicer: procesna voda (kaluženje razredčevalne pare), odrabljena kavstična voda in voda iz prh za odstranjevanje koksa iz bobnov (kjer je ta sistem vgrajen). Tokovi, ki so bili v stiku s tekočinami, ki vsebujejo ogljikovodike, lahko vsebujejo onesnaževala, kakršni so: ogljikovodiki, raztopljene anorganske trdne snovi in delci, snovi, ki povzročajo BPK ali KPK, in sledi kovinskih kationov.

Trdni odpadki. Kjer se kot surovino uporablja plin ali destilirano nafto, v procesu parnega krekinga nastaja sorazmerno malo trdnih odpadkov; pri uporabi plinskega olja pa nastajajo oljna blata. Večina trdnih odpadkov so organsko blato in koks, občasno pa je treba odstraniti tudi izrabljene katalizatorje, adsorbente in različna topila.

xi


Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT):Izbira procesa: Proces parnega krekinga je danes edini proces, ki omogoča izdelavo celotnega nabora lažjih olefinov v industrijskem merilu, zato na splošno velja za BAT. Ni pa BAT za surovine, čeprav so emisije iz obratov, ki uporabljajo plinaste surovine, pretežno manjše od emisij iz obratov, ki uporabljajo destilirano nafto ali plinsko olje.

Emisije v zrak. Najpomembnejša posamična BAT za zmanjševanje emisij v atmosfero je izbira, vzdrževanje in učinkovito obratovanje piroliznih peči. Moderne pirolizne peči imajo toplotne izkoristke v območju 92 – 95 % in kot gorivo uporabljajo zemeljski plin, še bolj pogosto pa plinske ostanke (mešanico metana in vodika). Peči so opremljene z zmogljivimi krmilnimi sistemi za učinkovito upravljanje zgorevanja in so opremljene bodisi z gorilniki z nizkimi vrednostmi NOx (ki imajo emisije, ustrezajoče BAT, v območju 75 - 100 mg NOx/Nm3 – urno povprečje). Emisije amoniaka, ustrezajoče BAT, iz modernih naprav SCR so <5 mg/m3 (urno povprečje) ob velikem zmanjšanju vsebnosti NOx. Ko se katalizator postara, lahko pride do višjih emisij.

Iz peči za kreking je treba občasno odstraniti koks z mešanico zraka in pare. Plin, ki se sprošča pri odstranjevanju koksa, lahko usmerimo bodisi v zgorevalne komore peči ali pa v poseben boben za odstranjevanje koksa, pri katerih je mogoče z uporabo vodnih curkov ali cikloni doseči emisije trdnih delcev manjše od 50 mg/Nm3 (urno povprečje).

Za obrate za proizvodnjo etilena so značilni zmogljivi visoki dimniki za bakle, saj omogočajo varno odstranjevanje ogljikovodikov ob hujših motnjah v delovanju obrata. Sežiganje v bakli nima samo učinkov na okolje (vidljivost, hrup), pač pa povzroča tudi velike finančne izgube upravljavcu obrata. Zato je BAT zmanjševanje sežiganja v bakli z uporabo preverjenih in visoko zanesljivih postrojenj in opreme, zagotovitev možnosti recikliranja ali drugačnih načinov odstranjevanja materiala, ki bi ga drugače sežgali v bakli (npr. pošiljanje neustreznega materiala v druge veje procesnih tokov). Pri izboljševanju delovanja in zmanjševanju emisij imata veliko vlogo tudi razvoj in uporaba dobrih obratovalnih praks pri upravljanju in vzdrževanju opreme. Stalni video nadzor, avtomatizirano vbrizgavanje pare z regulacijo pretoka in nadzor pilotnega plamena so BAT za zmanjševanje trajanja in obsega dogodkov sežiganja v bakli. V optimalnih razmerah je učinkovitost zgorevanja v bakli 99 %.

Kisle pline, med njimi tudi ogljikov dioksid in žveplov dioksid, odstranjujemo iz plina iz kreking procesa z reakcijo z natrijevim hidroksidom (v določenih primerih prej zmanjšamo vsebnost kislih plinov z regenerativnim aminskim čiščenjem). Če v obratu ni mogoče izrabiti izhodnega kavstičnega toka iz procesa ali če obrat uporablja tehnologijo oksidacije z vlažnim zrakom za čiščenje toka pred izpustom v vodo, lahko pride do emisij kiselkastega plina. Če porabljeni kavstični tok čistimo s kisanjem, nastaja pri tem plinasti vodikov sulfid, ki ga vodimo v ustrezno sežigalno napravo (kjer zgori v žveplov dioksid), ali, redkeje, v bližnjo Clausovo napravo, kjer pridobivajo iz njega žveplo.

BAT je odprava rabe odzračevanja v zrak pri skladiščenju in ravnanju s hlapnimi ogljikovodiki. Za zmanjševanje nezajetih emisij je BAT uporaba pretežno varjenih cevovodov, učinkovitih in zanesljivih sistemov tesnjenja pri črpalkah / kompresorjih ter ustreznih tesnilnih polnil pri osamitvenih / krmilnih ventilih, ob podpori učinkovitih sistemov nadzora emisij in njihovega zmanjševanja v okviru programa vzdrževanja.

Emisije v vodo. BAT za emisije v vodo je uporaba v proces vgrajenih tehnologij in recikliranje / nadaljnja obdelava s čim večjo izrabo snovi iz tokov pred njihovim končnim čiščenjem.

BAT za procesne vodne tokove (iztoki iz kondenzacije razredčene pare iz kreking peči) je naprava za pridobivanje razredčene pare, kjer se parni tok izpere za odstranitev težkih ogljikovodikov, izpari in nato spet upari in vrne v peči.

xii


BAT za porabljeni kavstični tok je lahko izraba snovi iz njega, oksidacija z vlažnim zrakom, kisanje (za njim pa pridobivanje žvepla iz toka ali sežiganje) ali pa sežiganje kiselkastega plina v bakli.

BAT za končno čiščenje iztokov obsega fizično separacijo (npr. v separatorju API, separatorju z valovitimi ploščami), nato pa fino čiščenje (npr. oksidacija z vodikovim peroksidom ali biološko čiščenje). Ravni emisij, ustrezajoče BAT, v očiščenih vodnih tokovih znašajo (dnevna povprečja) med drugim: KPK 30 -45 mg/l; TOC 10 - 15 mg/l (2 - 10 g/t etilena).

Stranski proizvodi / ostanki. BAT obsega: občasno odstranjevanje organskih odpadkov, kakršni so razne vrste blata iz API separatorjev in njihovo sežiganje v specializirani sežigalnici, odstranjevanje porabljenega katalizatorja in izsuševalnega medija ter odlaganje na odlagališče odpadkov po izrabi žlahtnih kovin, odstranjevanje koksa in odlaganje po imobilizaciji na odlagališče odpadkov in/ali sežiganje.

Ilustrativni proces: Aromati (8. poglavje)

Splošne informacije: Pojem »aromati« zajema benzen, toluen, mešane ksilene, ortoksilen, paraksilen, metaksilen (splošno znane kot BTX). Benzen se uporablja v proizvodnji stirena, kumena in cikloheksana. Toluen se pretežno uporablja v proizvodnji benzena, fenola in toluen-diizocianata. Paraksilen se pretvarja v polietilen-terefalat (PET), mešani ksileni se uporabljajo pretežno kot topila, ortoksilen pa se uporablja v proizvodnji ftalnega anhidrida.

Leta 1998 je bila zahodnoevropska proizvodnja aromatov večja od 10 milijonov ton, skupna vrednost pa je presegla 2,3 milijarde USD. Trg aromatov je kompleksen in hitro spremenljiv, zajema pa šest glavnih proizvodov, katerih proizvodni procesi in surovine se med seboj zelo razlikujejo. Tržne cene izdelkov na področju aromatov so med seboj povezane, odvisne pa so tudi od cen surove nafte, cen destilirane nafte in deviznih tečajev. Poleg tega je direktiva EU o avtomobilskih gorivih s 1. 1. 2000 omejila vsebnost benzena v bencinih na <1 %, iz tega izhajajoča potreba po izločanju benzena iz vhodnih surovin pa je povzročila povečanje proizvodnih cen benzena v EU.

Uporabljani procesi. Aromate BTX proizvajamo iz treh glavnih surovin: rafinerijskih reformatov, bencina, pridobljenega s parnim piroliznim krekingom (piroliznega plina), in benzola, pridobljenega pri obdelavi premogovega katrana. Surovine so zmesi aromatov, separiranih in prečiščenih za trg kemikalij.

Benzen: V Evropi se 55 % benzena pridobi iz piroliznega plina, 20 % iz reformata, nekaj odstotkov iz premoga, preostalo pa iz kemične obdelave drugih aromatov. V Evropi je 57 proizvodnih obratov s skupno zmogljivostjo 8100 kt/leto.

Toluen: Pirolizni plin in reformat prispevata vsak po 50 % k evropski proizvodnji toluena. 28 proizvodnih obratov ima skupno zmogljivost 2760 kt/leto.

Ksilen: Glavna surovina za ksilene je reformat. Proizvodnja ksilena je navadno usmerjena na para-ksilen, večina proizvajalcev pa se ukvarja tudi z ekstracijo ortoksilena in metaksilena. V Evropi je 11 proizvodnih obratov s skupno zmogljivostjo 1850 kt/leto.

Izbira proizvodnega procesa je strateška odločitev na podlagi razpoložljivosti surovin in cene ter povpraševanja po aromatskih proizvodih. Paleta surovin in želenih proizvodov je tako široka, da ima skoraj vsak proizvodni obrat za aromate skoraj enkratno zasnovo. Vendar se v proizvodnji aromatov iz petrokemičnih surovin uporablja vse ali vsaj nekaj iz nabora med seboj tesno povezanih in integriranih enotnih procesov, ki služijo za:

separacijo aromatov (od ne-aromatov) in osamitev čistih proizvodov z zapletenimi procesi fizikalne separacije (npr. azeotropska destilacija, ekstraktivna destilacija, tekoča-tekoča ekstrakcija, kristalizacija z zamrzovanjem, adsorpcija, kompleksiranje z BF3/HF). Najširše uporabljani postopek je zaporedje ekstrakcije s topilom in destilacije;

kemijsko pretvorbo v izdelke višje vrednosti s tehnologijami, kakršne so: - - hidrodealkilacija toluena v benzen (THD ali HDA)

xiii


- disproporcioniranje toluena v benzen in ksilena z benzenom (TDP)- izomerizacija ksilena in/ali m-ksilena v p-ksilen.

Obrati za proizvodnjo aromatov so lahko fizično locirani bodisi v rafineriji ali petrokemijskih kombinatih, tako da integracija procesov omogoča souporabo pomožnih postrojenj, ravnanje s stranskimi proizvodi in uporabo skupnih zmogljivosti, npr. bakel in sistemov za čiščenje odpadnih vod. Večino procesov za proizvodnjo aromatov projektirajo in gradijo mednarodni dobavitelji tehnologije. Število licenc za procese, izdanih od več kot 20 dajalcev licenc, presega 70, vsaka pa se nanaša na drugačne surovine in značilnosti procesa, prilagojene lokalnim razmeram.

Poraba / emisije. Poraba energije je odvisna od vsebnosti aromatov v surovinah, stopnje integriranosti toplotnih sistemov in tehnologije. Procesi proizvodnje aromatov so lahko eksotermni (npr. hidrogeniranje) ali energetsko intenzivni (npr. destilacija) in možnosti za optimiranje izrabe odpadne toplote in optimiranje rabe energije so številne.

Emisije iz obratov za proizvodnjo aromatov izvirajo predvsem iz pomožne opreme (npr. postrojenj za pridobivanje toplote, električne energije, pare, hladilne vode), ki je potrebna za proces separacije. Procesi navadno niso projektirani tako, da bi terjali spuščanje plinov v ozračje, tako da so emisije iz osnovnega procesa majhne, pa še te izvirajo iz odstranjevanja nečistoč, neizogibnih tokov odpadkov iz procesa in iz opreme.

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). Ni mogoče določiti enega samega BAT procesa, saj izbiro procesa narekujejo razpoložljive surovine in želeni proizvodi.

Emisije v zrak: BAT je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij: optimiranje integracije energije v okviru samega obrata za proizvodnjo aromatov in s

sosednjimi postrojenji; pri novih pečeh: vgradnja gorilnikov z ultra nizkimi emisijami NOx (ULNB), pri večjih

pečeh pa katalitsko odstranjevanje NOx (SCR). Pri obstoječih pečeh so možnosti vgradnje teh naprav odvisne od zasnove, velikosti in razporeda opreme v obratu;

usmeritev rednih odzračevalnih tokov iz procesa in izpustov iz varnostnih ventilov v sistem za izločanje plinov ali na baklo;

uporaba zaprtozančnih sistemov vzorčenja, tako da se kar najbolj zmanjša izpostavljenost osebja in emisije v fazi splakovanja pred zajemom vzorcev;

uporaba sistemov za odklop dovoda toplote in hitro varno ustavitev obrata, tako da se kolikor mogoče zmanjša količino izpustov med motnjami v delovanju obrata;

uporaba zaprtih cevnih sistemov za izpuščanje tekočih in plinastih ogljikovodikov pred vzdrževalnimi deli, predvsem tistih, ki vsebujejo masne deleže benzena večje od 1 % ali masne deleže aromatov večje od 25 %;

pri sistemih, pri katerih procesni tokovi vsebujejo masne deleže benzena večje od 1 % ali masne deleže aromatov večje od 25 %, uporaba zaprtih črpalk ali enojnih tesnil z izpustom plina ali dvojnih mehanskih tesnil, ali uporaba črpalk z magnetnim pogonom;

pri ročnih ali krmilnih ventilih z dvižnim steblom vgradnja mehov in tesnilnih komor ali uporaba tesnilnih materialov visoke trdnosti (npr. ogljikovih vlaken), kjer bi nezajete emisije ogrozile varnost osebja;

uporaba kompresorjev z dvojnimi mehanskimi tesnili ali s tekočinskim tesnjenjem s tekočino, združljivo s procesom, ali s plinskim tesnjenjem, ali pa uporaba kompresorjev, ki ne potrebujejo tesnjenja;

sežiganje izstopnih plinov iz procesa hidrogeniranja v peči z urejeno izrabo odpadne toplote;

skladiščenje aromatov v razsutem stanju v [EC DGXI, 1990 #16] rezervoarjih s plavajočim pokrovom z dvojnim tesnjenjem (ni primerno za nevarne aromate, kakršen je benzen), ali v rezervoarjih s fiksnim zunanjim pokrovom in plavajočim notranjim pokrovom z zanesljivim tesnjenjem, ali v rezervoarjih s fiksnim zunanjim pokrovom in med seboj povezanimi prostori za paro in izrabo hlapov ali odvajanjem hlapov skozi en sam izpust;

xiv


uporaba zaprtih sistemov odzračevanja pri polnjenju ali praznjenju aromatov, polnjenje od spodaj in vodenje nastalih par v sistem za izrabo sestavin pare, v gorilnik ali na baklo.

Emisije v vodo: BAT je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij: zmanjšanje tvorbe odpadne vode na najmanjšo mero in povečanje ponovne uporabe

odpadne vode na največjo mero izraba ogljikovodikov (npr. z izparjanjem) in recikliranje ogljikovodikov v gorivo ali v

druge sisteme za izrabo sestavin ter biološko čiščenje vodne faze (po izločitvi olj).

Odpadki: BAT je ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnologij: izraba in ponovna uporaba žlahtnih kovin iz izrabljenih katalizatorjev ter ureditev odlaganja

katalizatorjev na odlagališča odpadkov sežiganje oljnih blat in izraba toplote odlaganje izrabljenih glinastih adsorbentov na odlagališča ali sežiganje.

Ilustrativni proces: Etilenoksid / etilenglikoli (9. poglavje)

Splošne informacije: Etilenoksid (EO) je ključni vmesni izdelek pri proizvodnji številnih pomembnih kemikalij. Glavni porabnik je proizvodnja etilenglikolov (EG), drugi pomembni porabniki pa so proizvodnja etoksilatov, glikolnih etrov in etanolaminov.

Skupne proizvodne zmogljivosti EO v Evropski uniji (na pragu reaktorja) so velikostnega reda 2500 kt/leto, proizvodnja pa teče v 14 obratih. Približno 40 % tega EO se pretvori v glikole (v svetu pa je ta delež okoli 70 %). Evropski obrati navadno združujejo proizvodnjo EO in EG. EO in MEG se navadno prodajata po kemičnih specifikacijah, ne pa pod tržnimi imeni, zato v konkurenčnem boju odločajo cene.

Etilenoksid je strupen in povzroča raka pri človeku. Plinski EO je vnetljiv, tudi če ni zmešan z zrakom, in lahko eksplozivno razpada. Etilenglikoli so stabilne, nekorozivne tekočine, ki lahko rahlo dražijo oči, ob trajnem stiku pa tudi dražijo kožo.

Uporabljani procesi. Etilenoksid izdelujemo iz etilena in kisika (ali zraka) z reakcijo v plinastem stanju in s srebrom kot katalizatorjem. Katalizator ni 100-odstotno selektiven, del vstopnega etilena se pretvori v CO2 in vodo. Reakcijsko toploto, ki se sprošča v reaktorjih za EO, izrabljamo za pridobivanje pare za ogrevanje v obratu. EO izločimo iz plinskega izpusta iz reaktorja z absorpcijo v vodi, nato pa ga koncentriramo v izparjalniku. V procesu s kisikom usmerjamo del reciklirnega plina iz EO absorberja skozi kolono, v kateri z absorpcijo izločimo ogljikov oksid (v vroči raztopini kalijevega karbonata), nato pa ogljikov dioksid izločimo iz raztopine karbonata z izparjanjem.

Etilenglikole pridobivamo z reakcijo EO z vodo pri zvišani temperaturi (navadno pri 150 - 250 °C). Glavni proizvod je monoetilenglikol (MEG), določeno vrednost pa imata tudi stranska proizvoda dietilenglikol (DEG) in trietilenglikol (TEG). MEG se v glavnem uporablja v proizvodnji poliestrskih vlaken in polietilen tereftalata (PET).

Poraba / emisije. Na porabo energije in surovin, na količino plinastih in tekočih izpustov, stranskih proizvodov in odpadkov lahko pomembno vpliva selektivnost katalizatorja. Glavni izhodni tokovi iz procesov v proizvodnji EO /EG so:

Odvajanje CO2 služi za odstranjevanje CO2 (in sledi etilena in metana), ki se tvori v reaktorju za EO. Odvedene pline se bodisi prodaja ali toplotno / katalitsko oksidira.

Odvajanje inertnih sestavin služi za odstranjevanje inertnih sestavin, ki vstopajo v proces skupaj z etilenom in kisikom. Odvedeni plini navadno vsebujejo tudi ogljikovodike in se jih uporablja pretežno kot gorivo.

Težke glikole, ki nastajajo kot stranski proizvod, se lahko večinoma proda na trgu.

xv


Vodni izpusti združujejo vse izstopne vode iz obrata za proizvodnjo EO/EG in se jih odvaja v biološko čistilno napravo, v kateri se razgradi prisotne majhne količine v vodi topnih ogljikovodikov (pretežno glikolov).

Glavni vir trdnih odpadkov je izrabljeni katalizator za EO (ki se ga občasno zamenja, ko se mu zmanjšata učinkovitost in selektivnost). Izrabljeni katalizator se pošilja v obdelavo zunanjemu izvajalcu, ki iz njega izloči srebro in poskrbi za odstranitev inertne osnove katalizatorja.

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) Zasnova procesa: BAT zasnova procesa proizvodnje etilenoksida je neposredna oksidacija etilena s čistim kisikom (zaradi manjše porabe etilena in manjših količin drugih nastalih plinov). BAT zasnova procesa proizvodnje etilenglikola temelji na hidrolizi EO (v razmerah reakcije, pri kateri nastane kar največ želenega glikola oziroma glikolov in pri kateri je poraba energije kar najmanjša).

Emisije v zrak: Tehnologije preprečevanja puščanja skozi zadrževalne pregrade v obratu za proizvodnjo EO, torej preprečevanja izpostavitve osebja etilenoksidu, so tudi BAT za varovanje okolja.

BAT za odvajanje CO2 je izraba CO2 iz izpusta in njegova prodaja na trgu. Kjer to ni mogoče, je BAT zmanjševanje emisij CO2, metana in etilena z uporabo učinkovitejšega katalizatorja oksidacije, zmanjševanjem količin metana in etilena pred odstranjevanjem CO2 in/ali usmerjanjem odvedenega CO2 v napravo za toplotno/katalitsko oksidacijo.

BAT za odvedene inertne sestavine je njihova uporaba v sistemu plinskega goriva, kjer se izrabi njihovo energijo, ali sežiganje v bakli (pri čemer se tipično zniža ravni emisij EO na < 1 mg EO/Nm3 – urno povprečje). Če se pri reakciji EO uporablja zrak namesto čistega kisika, je BAT odvod inertnih sestavin v drugi oksidacijski reaktor, kjer se večina preostalega etilena pretvori v EO.

Najboljše razpoložljive tehnologije za odvedene pline, ki vsebujejo EO, so: čiščenje z vodo do ravni <5 mg EO/Nm3 (urno povprečje) in spuščanje v atmosfero (za

odvedene pline, ki vsebujejo malo metana in etilena) čiščenje z vodo in vračanje v proces (za tokove odvedenih plinov z znatno vsebnostjo

metana in etilena) tehnologije zmanjševanja količine odvedenih plinov (npr. izenačevanje tlakov in vračanje

par pri skladiščenju / polnjenju).

Emisije v vodo: BAT za zmanjševanje emisij v vodo je koncentriranje posameznih delnih tokov in izločanje težkih organskih spojin iz njih (za prodajo ali sežiganje) ter vodenje preostalih iztokov v biološko čistilno napravo. Z uporabo BAT je mogoče doseči ravni emisij 10 - 15g TOC/t EO na izhodu iz reaktorja.

Stranski proizvodi in ostanki: BAT za težke glikole je zmanjševanje nastajanja v procesu in čim večja prodaja, da je

potrebno kar najmanj odstranjevanja (npr. s sežiganjem). BAT za izrabljene katalizatorje procesa EO je optimiranje življenjske dobe katalizatorjev,

nato pa izločanje srebra pred ustreznim odstranjevanjem (npr. odlaganjem na odlagališče).

Ilustrativni proces: Formaldehid (10. poglavje)

Splošne informacije. Formaldehid se široko uporablja v proizvodnji vrste izdelkov (npr. smol, barv) bodisi v obliki čistih polimerov formaldehida ali v obliki reakcijskih produktov, t.j. skupaj z drugimi kemikalijami. Skupne evropske proizvodne zmogljivosti, 3100 kt/leto, so razdeljene med 68 obratov v 13 državah članicah. Formaldehid je strupen in domnevno rakotvoren pri večjih koncentracijah, močni dražilni učinki pa že sami po sebi omejujejo človekovo

xvi


izpostavljanje formaldehidu pri visokih koncentracijah. Oblikovana so tudi stroga pravila za delo s formaldehidom, ki omejujejo izpostavljanje delavcev.

Uporabljani procesi. Formaldehid izdelujemo iz metanola bodisi s katalitsko oksidacijo pri pomanjkanju zraka (»srebrov proces«) ali pri presežku zraka (»kisikov proces«). Srebrov proces pa je lahko projektiran tako, da se pretvori v formaldehid ves metanol, ali tako, da se ga pretvori le del. Vsaka zasnova procesa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, deleža srebrovega in kisikovega procesa v evropski proizvodnji formaldehida pa sta približno enaka.

Poraba / emisije. Glavna pomožna vira pri proizvodnji formaldehida sta električna energija in para, njuna poraba pa je neposredno odvisna od selektivnosti procesa. Selektivnost procesa pa je odvisna od izgub ogljika (v obliki CO and CO2) v reaktorjih. Čim manjše so izgube ogljika, tem večja je selektivnost. Popolna oksidacija ogljika pa je zelo eksotermen proces (v primerjavi s procesi tvorbe formaldehida), zato pri visokih izgubah ogljika nastaja več pare. Neučinkovit katalizator torej pomeni velike količine pare, hkrati pa škodljivo vpliva na porabo metanola.

Emisije v zrak. Edini stalni tok odpadnih plinov pri srebrovem ali pri kisikovem procesu je plin, izhajajoč iz kolone za absorpcijo formaldehida. Glavna onesnaževala so formaldehid, metanol, CO in dimetileter. Emisije lahko izvirajo tudi iz zračenja skladišč ali iz nezajetih puščanj.

Emisije v vodo. V normalnih obratovalnih razmerah srebrov in kisikov proizvodni proces nimata nobenih pomembnejših stalnih tokov odpadnih vod. Mnoge od občasnih izpustov pa je mogoče obdelati tako, da jih lahko uporabimo v procesu za redčenje formaldehidnih izdelkov.

Odpadki. V normalnih obratovalnih razmerah nastaja malo trdnih odpadkov, pač pa imamo opravka z izrabljenim katalizatorjem, nakopičenimi trdnimi paraformaldehidi in izrabljenimi filtri.

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). BAT zasnova procesa je lahko kisikov ali srebrov proces. Izbira procesa je odvisna od dejavnikov, kakršni so: poraba in cena metanola, proizvodna zmogljivost obrata, fizična velikost obrata, poraba električne energije, pridobivanje pare in cena / življenjska doba katalizatorja. BAT je optimiranje energetske bilance ob upoštevanju sosednjih postrojenj.

Emisije v zrak: BAT za odvedene pline iz absorberja in sisteme za skladiščenje ter polnjenje / praznenje je

izraba sestavin iz plinov (npr. s kondenzacijo, vodnim čiščenjem) in/ali čiščenje v posebni ali centralni sežigalni napravi do ravni formaldehida < 5 mg/Nm3 (dnevno povprečje).

BAT za pline, ki izhajajo iz absorberja pri srebrovem procesu, je izraba energije v motorju z notranjim zgorevanjem ali napravi za toplotno oksidacijo, tako da dosežemo ravni emisij: - ogljikov monoksid: dnevno povprečje 50 mg/Nm3 (0,1 kg/t 100 % formaldehida)- dušikovi oksidi (izraženo kot NO2): dnevno povprečje 150 mg/Nm3 (0,3 kg/t 100 %

formaldehida). BAT za pline izhajajoče iz kisikovega procesa je katalitska oksidacija, s katero dosežemo

ravni emisij: ogljikov monoksid: dnevno povprečje <20 mg/Nm3 (0,05 kg/t 100 % formaldehida), dušikovi oksidi (izraženo kot NO2): dnevno povprečje <10 mg/Nm3.

BAT za projektiranje rezervoarjev za skladiščenje metanola je zmanjševanje količine odvedenih plinov s tehnologijami, kakršne so vračanje odvedenih plinov med polnjenjem / praznjenjem.

Med BAT za odvedene pline pri skladiščenju metanola in formaldehida spadajo: toplotna / katalitska oksidacija, adsorpcija na aktivnem oglju, absorpcija v vodi, recikliranje v proces in priključitev na sesalni vod ventilatorja procesa.

BAT za odpadne vode je čim večja ponovna uporaba teh vod za razredčevanje raztopine izdelanega formaldehida, kjer ponovna uporaba ni mogoča, pa biološko čiščenje.

xvii


BAT za katalizatorske odpadke je najprej podaljševanje življenjske dobe z optimiranjem pogojev reakcije, nato pa izraba kovinskih sestavin iz izrabljenega katalizatorja.

BAT za ravnanje z nakopičenim trdnim paraformaldehidom je preprečevanje njegovega nastajanja v procesnih napravah z optimiranjem ogrevanja, izoliranjem in obtokom ter ponovna uporaba paraformaldehida, ki vseeno nastane.

Ilustrativni proces: Akrilonitril (11. poglavje)

Splošne informacije. Akrilonitril je monomerni polizdelek, ki ga po svetu široko uporabljamo za več namenov. Večina v Evropi pridobljenega akrilonitrila se porabi v proizvodnji akrilnih vlaken, drugi najpomembnejši porabnik pa je proizvodnja ABS. V Evropi je sedem delujočih proizvodnih obratov s skupno imensko zmogljivostjo 1165 kt/leto.

Uporabljani procesi. Proces BP/SOHIO ima 95-odstotni delež v obratih za proizvodnjo akrilonitrila po svetu in ga uporabljajo vsi obrati v EU. Proces temelji na eksotermni oksidaciji propilena v parni fazi, s presežkom amoniaka in s katalizatorjem v zračni plasti. Ob tej poteka tudi več sekundarnih reakcij, iz procesa pa dobimo tri glavne produkte, in sicer:

vodikov cianid, ki se ga bodisi pretvori v druge proizvode v samem obratu, proda kot proizvod (če je na voljo odjemalec), odstrani s sežiganjem ali pa odvede s kombinacijo teh treh načinov;

acetonitril, ki se ga očisti in proda kot proizvod in/ali odstrani s sežiganjem; amonijev sulfat, ki se ga bodisi izloči in proda kot proizvod (npr. kot gnojilo) ali razgradi v

kakem drugem delu obrata.

Na porabo surovin in energije v procesu proizvodnje akrilonitrila vplivajo dejavniki, kakršni so izbira katalizatorja, obseg proizvodnje in zasnova postrojenja za izločanje proizvodov. Glavni surovini sta propilen in amoniak, pomembna pa je tudi poraba katalizatorja, ki ga je treba dodajati v proces.

Oksidacija propilena ob presežku amoniaka je zelo eksotermna reakcija. V obratih za proizvodnjo akrilonitrila nastaja presežek energije, saj toplota iz reakcije služi za pridobivanje visokotlačne pare, ki pogosto služi za pogon zračnih kompresorjev in zagotavlja energijo za naprave za separacijo in čiščenje proizvodov. Presežek energije je 340 – 5700 MJ/t akrilonitrila, tako da je ravnanje z energijo na ravni celotnega obrata ključnega pomena.

Pri reakciji nastaja voda in odvajanje vode iz procesa je eno od najpomembnejših vprašanj pri projektiranju obrata. Na voljo so številne različne tehnologije, pri pogosto uporabljani tehnologiji pa je glavni korak koncentriranje onesnaževal v vodnem toku z uparjanjem. Koncentrirani onesnaženi tok lahko sežgemo ali vrnemo v druge dele procesa, tako da dosežemo kar največjo izrabo sestavin za tržne proizvode (pred sežiganjem onesnaženega toka). »Čisti« vodni tok, ki prihaja iz procesa koncentriranja, nadalje čistimo, navadno v biološki čistilni napravi za odpadne vode.

Plini, ki izhajajo iz absorpcijske stopnje procesa, vsebujejo nekondenzirajoče pline (npr. dušik, kisik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, propilen, propan), razen njih pa še vodno paro in sledove organskih onesnaževal. Za obdelavo tega toka lahko uporabimo toplotno ali katalitsko oksidacijo.

Obrat za proizvodnjo akrilonitrila je lahko opremljen z napravami za sežiganje procesnih odpadkov, pa tudi za sežiganje vodikovega cianida. Količina in sestava izstopajočih plinov je odvisna od uporabe zunanjih čistilnih naprav in razpoložljivosti odjema vodikovega cianida. Navadno se izstopajočih plinov ne obdeluje posebej (razen tega, da se izrabi njihovo energijo).

Ker sta akrilonitril in vodikov cianid nevarni snovi, so pri skladiščenju in ravnanju z njima vprašanja varnosti zelo pomembna.

xviii


Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). BAT proces temelji na oksidiranju propilena ob presežku amoniaka in s katalizatorjem v zračni plasti, nato pa izločanju akrilonitrila iz produkta reakcije. Izločanje glavnih produktov reakcije (vodikovega cianida, acetonitrila in amonijevega sulfata) za prodajo je lahko BAT, odvisno od lokalnih okoliščin, v vsakem primeru pa so potrebne tudi rezervne zmogljivosti za izločanje / uničenje.

Najboljša razpoložljiva tehnologija za pline, ki izhajajo iz faze absorpcije, je zmanjševanje količine plina z razvojem učinkovitejših katalizatorjev in optimiranjem reakcijskih / obratovalnih razmer. Nato je BAT uničenje organskih snovi (do ciljne koncentracije akrilonitrila < 0.5 mg/Nm3 – urno povprečje) v temu namenjeni napravi za toplotno ali katalitsko oksidacijo, ali pa v večnamenski sežigalni napravi ali v kotlovnici. V vsakem primeru BAT obsega izrabo odpadne toplote (navadno za pridobivanje pare).

BAT za različne tokove odvedenih plinov je njihovo čiščenje v sistemu za čiščenje plinov, odvedenih iz faze absorpcije, ali pa njihovo sežiganje v bakli, tako da popolnoma uničimo vse organske sestavine. Druge tokove odvedenih plinov lahko očistimo (do ciljne koncentracije akrilonitrila < 5 mg/Nm3 – urno povprečje), izločene sestavine pa recikliramo.

Onesnaženi vodni tokovi obsegajo izpuste iz faze gašenja (ki vsebujejo amonijev sulfat), iztoke iz čistilnih naprav in občasne tokove. BAT vključuje kristalizacijo amonijevega sulfata za prodajo za gnojilo.

BAT za vodne tokove je predhodno čiščenje z destilacijo, s katero zmanjšamo vsebnost lahkih ogljikovodikov in koncentriramo ali separiramo težke ogljikovodike, namen tega postopka pa je zmanjšanje organske onesnaženosti pred končnim čiščenjem. BAT za tokove izločenih lahkih in težkih ogljikovodikov je nadaljnje čiščenje z izločanjem koristnih sestavin (npr. acetonitrila), nato pa sežiganje z izrabo toplote.

BAT za odpadne vodne tokove je čiščenje onesnaženih izpustov v namenski, centralni ali zunanji čistilni napravi za odpadne vode, vključno z biološkim čiščenjem, saj so organska onesnaževala zelo lahko biološko razgradljivi. Raven emisij, ustrezajoča BAT, je 0,4 kg TOC na tono akrilonitrila.

Ilustrativni proces: EDC / VCM (12. poglavje)

Splošne informacije. EDC (1,2 etilen diklorid) se v glavnem uporablja v proizvodnji VCM (monomernega vinilklorida), VCM pa se uporablja skoraj izključno v proizvodnji PVC (polivinilklorida). Proces EDC/VCM je pogosto združen z obratom za proizvodnjo klora, zaradi problemov s transportom klora in zato ker je proizvodna veriga EDC/VCM/PVC največji posamični porabnik klora. V Evropski uniji je 30 obratov za proizvodnjo EDC/VCM s skupno proizvodno zmogljivostjo za VCM 5610 kt/leto.

Uporabljani procesi. Pri procesu na podlagi etilena se EDC pridobiva s kloriranjem etilena (z neposrednim kloriranjem pri visoki ali pri nizki temperaturi) ali s kloriranjem etilena s HCl in kisikom (oksikloriranje). Surovi EDC spiramo, sušimo in očistimo, odvedene pline pa vodimo v katalitsko ali toplotno oksidacijo. Čisti suhi EDC vodimo v proces toplotnega krekinga v kreking pečeh, iz katerih prihajata VCM in HCl. VCM očistimo z destiliranjem (kjer se izločita HCl in nepretvorjenega EDC).

Obrate za proizvodnjo VCM, pri katerih se vsa HCl nastala pri krekingu EDC ponovno uporabi v fazi oksikloriranja in pri katerih ni nikakršnega dovoda ali odvoda EDC ali HCl, označujemo kot »uravnotežene obrate«. Z neposrednim kloriranjem in oksikloriranjem za proizvodnjo EDC dosegajo uravnoteženi obrati visoko raven izrabe stranskih proizvodov. Možnosti za izrabo in ponovno uporabo odpadne energije so velike, saj imamo opravka s kombinacijo zelo eksotermnih reakcij (neposredno kloriranje in oksikloriranje) in porabnikov energije (kreking EDC; separacija VCM).

xix


Poraba / emisije. Glavne surovine so etilen, klor, kisik (zrak), glede na zasnovo procesa pa še energija.

VCM, rakotvorna spojina, je onesnaževalec zraka, ki terja največjo skrb, med druga onesnaževala pa spadajo EDC in klorirani ogljikovodiki (npr. ogljikov tetraklorid).

Glavna onesnaževala vode so hlapne in nehlapne klorirane organske spojine (npr. EDC), organske spojine in baker iz katalizatorjev.

V verigi destilacije EDC nastajajo tekoči ostanki, ki vsebujejo mešanico težkih organskih spojin (npr. klorirane ciklične ali aromatske spojine, ki vsebujejo tudi z dioksini povezane sestavine (pretežno sorodne okto-klorodibenzofuranom iz oksikloriranja) s suspendiranimi železovimi solmi iz katalizatorjev in lahkih organskih spojin (C1 in C2 klorirani ogljikovodiki).

Glavni trdni odpadki so izrabljeni katalizator za oksikloriranje, ostanki iz neposrednega kloriranja, koks iz toplotnega krekinga in odrabljeno apno (ki ga nekateri obrati uporabljajo za nevtralizacijo VCM).

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). Glede izbire procesa so najboljše razpoložljive tehnologije naslednje:

Na ravni proizvodnje EDC/VCM je BAT kloriranje etilena. Pri kloriranju etilena je lahko BAT neposredno kloriranje ali oksikloriranje. Pri neposrednem kloriranju je lahko BAT proces pri visoki ali pri nizki temperaturi. Pri oksikloriranju imamo na izbiro več oksidantov (pri novih obratih je BAT uporaba kisika,

prav tako je lahko pri obstoječih obratih, ki uporabljajo zrak) in več vrst reaktorjev (fiksna in lebdeča plast sta obe BAT).

Optimiranje bilance procesa (izvori in ponori EDC/HCl), pri katerem dosežemo največjo raven recikliranja procesnih tokov, ki zagotavljajo kar največjo izravnanost bilance celotnega procesa.

Onesnaževala zraka. BAT za glavne iz procesa odvedene pline je: izraba etilena, EDC; VCM in drugih kloriranih organskih spojin z neposrednim

recikliranjem, zmrzovanjem / kondenziranjem, absorpcijo v topilih ali adsorpcijo na trdnih adsorberjih;

toplotna ali katalitska oksidacija, s katero dosežemo naslednje koncentracije sestavin odvedenih plinov (dnevna povprečja): EDC + VCM <1 mg/Nm3, dioksin < 0.1 ng iTEQ/Nm3, HCl <10 mg/Nm3;

izraba energije in HCl iz sežiganja kloriranih organskih spojin; stalen sprotni nadzor emisij O2 in CO iz dimnika in redno vzorčenje C2H4, VCM, EDC, Cl2,

HCl in dioksina.

BAT za nezajete emisije je uporaba tehnologij, s katerimi dosežemo sproščanja hlapnih kloriranih ogljikovodikov < 5 kg/h, koncentracijo EDC v delovni atmosferi < 2 ppm in koncentracijo VCM v delovni atmosferi < 1 ppm.

Onesnaževala vode. BAT za predhodno čiščenje izpustov je: čiščenje kloriranih organskih spojin s paro ali vročim zrakom do koncentracij < 1 mg/l, z

vodenjem odvedenega plina v kondenzacijo in izločanje koristnih sestavin, ali sežiganje; flokuliranje, usedanje in filtriranje polhlapnih in nehlapnih kloriranih organskih spojin, ki se

adsorbirajo na delcih; alkalno obarjanje in usedanje (ali elektroliza) do koncentracij bakra < 1 mg/l.

BAT za končno čiščenje je biološko čiščenje, s katerim dosežemo: skupno vsebnost kloriranih ogljikovodikov 1 mg/l, skupno vsebnost bakra 1 mg/l, KPK 125 mg/l (50 – 100 pri dvojnem nitriranju – denitriranju), vsebnost dioksinov 0.1 ng iTEQ/l, heksaklorbenzena + pentaklorbenzena 1 g/l in heksaklorbutadiena 1 g/l.

xx


BAT za stranske proizvode (ostanke) je zmanjševanje njihovega nastajanja z izbiro katalizatorja in obratovalnih razmer ter povečevanje ponovne uporabe stranskih proizvodov kot surovin.

BAT za odpadke je zmanjševanje njihovega nastajanja in recikliranje v proces. BAT za blato iz naprave za čiščenje odpadnih vod in koks iz krekinga EDC je sežiganje v namenskih ali večnamenskih sežigalnih napravah za nevarne odpadke.

Ilustrativni proces: Toluen-diizocianat (13. poglavje)

Splošne informacije. Izocianati, predvsem toluendiizocianat (TDI), so gospodarsko pomembni v proizvodnji poliuretanov (npr. za elastične pene, plastične mase in barve za pohištvo, avtomobile in izdelke za široko porabo). Leta 1991 so bile svetovne zmogljivosti za proizvodnjo TDI ocenjene na 940 kt. Leta 2001 so bile evropske proizvodne zmogljivosti 540 kt/leto, proizvodni obrati pa so delovali v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Italiji.

Uporabljani procesi. Koraki procesa proizvodnje TDI so nitriranje toluena, hidrogeniranje dinitrotoluena (DNT) in fosgeniranje nastalega toluenamina (TDA) v topilu. Pomembna je izbira pogojev reakcije fosgeniranja, zaradi reaktivnosti izocianatnih skupin in zaradi možnosti vzporednih reakcij.

Poraba / emisije. Glavni vhodi v proces so toluen in nitrirna kislina (za pridobivanje vmesnega proizvoda DNT), vodik (za hidrogeniranje DNT v TDA) in fosgen (za fosgeniranje TDA v TDI). Topila in katalizatorje v procesu se pretežno vrača v ponovno uporabo. Glavna onesnaževala zraka so organske spojine (npr. toluen, TDA; topila), NOx in HCl. Glavna onesnaževala vode so organske spojine (npr. nitroaromati) in sulfati. Pri procesu hidrogeniranja nastajajo destilacijski ostanki in izrabljeni katalizatorji. Postrojenje za fosgeniranje oddaja ostanke destilacije, onesnažena topila in aktivno oglje, ki jih odstranjujemo s sežiganjem.

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). BAT zasnova procesa temelji na fosgeniranju toluena.

BAT za porabo in ponovno uporabo: optimiranje ponovne uporabe vodikovega klorida in žveplene kisline (proizvodnja DNT) optimiranje ponovne uporabe energije iz eksotermnih reakcij (ne da bi to škodljivo vplivalo

na optimiranje izkoristka reakcije) in sežiganja odpadnih plinov (npr. v rekuparacijski sežigalni napravi).

BAT za odpadne pline je obdelava s čistilniki (zlasti odstranjevanje fosgena, vodikovega klorida in VOC) ali toplotno sežiganje organskih spojin in dušikovih oksidov. Organske snovi z nižjimi koncentracijami je mogoče čistiti z drugimi tehnologijami, npr. z aktivnim ogljem. Nastajanje dušikovih oksidov je mogoče zmanjšati tudi z delno oksidacijo. BAT je lahko tudi vsaka enakovredna kombinacija metod čiščenja. Koncentracije emisij (urna povprečja), ustrezajoče tem tehnologijam, so: <0,5 mg/m3 fosgena, <10 mg/m3 vodikovega klorida, in, pri sežiganju, <20 mg ogljika skupaj / m3.

BAT za odpadno vodo iz procesa nitriranja so: zmanjševanje količine odpadne vode in emisij nitratov / nitritov z optimiranjem procesa

proizvodnje DNT (količina odpadne vode < 1 m3/t); čim večja ponovna uporaba procesne vode; odstranjevanje nitroaromatskih spojin (DNT, Di/tri-nitrokresolov), s čimer zmanjšamo

organsko obremenitev (< 1 kg TOC/t DNT) in zagotovimo organsko razgradljivost (<80 % eliminacija po Zahn-Wellensovem testu); končno biološko čiščenje, s katerim odstranimo COD/TOC in nitrate;

sežiganje (namesto predhodnega čiščenja in biološkega čiščenja odpadne vode).

xxi


BAT za odpadno vodo iz procesa hidrogeniranja so: odstranjevanje nitroaromatskih spojin s čiščenjem, destilacijo in/ali ekstrakcijo iztokov; ponovna uporaba predhodno očiščenje procesne vode. Količina odpadne vode < 1 m3/t

TDA; sežiganje (namesto predhodnega čiščenja in biološkega čiščenja odpadne vode).

BAT za odpadno vodo iz procesa fosgeniranja je: optimiranje procesa, tako da dosežemo obremenitev TOC <0,5 kg/t TDI pred biološkim

čiščenjem.

BAT za varnost obrata je delno zaprtje najnevarnejših delov procesa fosgeniranja ali ukrepi za odpravo posledic nezgodnega sproščanja fosgena (npr. s parno/amoniakovo zaveso).

Sklepne ugotovitve (14. poglavje) BREF dokumenta kažejo, da je bila izmenjava informacij o procesih POKVK na splošno zelo uspešna. Dosežena je bila visoka raven soglasja in v tem dokumentu ni nobenih ločenih stališč. Na razpolago je bilo danih obilo informacij in pripravljenost na sodelovanje v panogi in pri državah članicah je bila velika. Zaradi raznovrstnosti procesov POKVK ta BREF dokument ne zahaja v zelo podrobno obravnavo celotne panoge POKVK, pač pa ponuja kakovosten prvi poskus opredelitve BAT v generičnem smislu in za izbrane ilustrativne procese.

Za izmenjavo informacij so bili ključni dogodki Pariška delavnica leta 1997, ustanovni sestanek TWG aprila 1999 in drugi sestanek TWG maja 2001. Sestavljanje BREF dokumenta je trajalo dalj, kot smo pričakovali, zaradi zamud članov TWG pri zbiranju podatkov in pri pisanju prispevkov za poročilo. Prvi osnutek smo izdali julija 2000, nanj pa smo prejeli skoraj 800 komentarjev članov TWG – vse po elektronski poti. To nam je zelo olajšalo obravnavo komentarjev, ko pa smo nato opremili te komentarje z opombami glede odločitev EIPPCB, je to tudi zagotovilo pregledno evidenco načinov in razlogov za obravnavo teh komentarjev. Drugi osnutek BREF dokumenta smo izdali decembra 2000, nanj pa smo prejeli 700 komentarjev.

Najpomembnejše točke razprave so se nanašale na dogovor o generičnih najboljših razpoložljivih tehnologijah za onesnaževala zraka in vode, ki so dovolj prilagodljive, da lahko pokrijejo vse procese POKVK, hkrati pa dovolj določne za zapis. Razpravo je zaviralo pomanjkanje podatkov o emisijah in stroških, pa tudi hkratno sestavljanje horizontalnih BREF dokumentov (zlasti BREF dokumentu o upravljanju in obdelavi odpadnih vod / odpadnih plinov v kemijski industriji).

Več kot 150 postavk tehničnih gradiv je bilo predloženih v izmenjavi informacij in na splošno je bilo sporočanje informacij po celotni panogi POKVK dobro. Deli BREF dokumenta, ki obravnavajo ilustrativne procese, so v veliki meri zasluga poročil CEFIC in njihovih velikih naporov pri koordiniranju pregledov procesov v evropskem prostoru (pogosto je šlo za prve take koordinacije). Drugi pomembni prispevki izvirajo (po abecednem redu) iz Avstrije, Finske, Italije, Nemčije, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva.

Na spletnih straneh EIPPCB je bilo članom na voljo več kot 140 delovnih dokumentov, od drugega sestanka TWG (maja 2001) pa je bilo dostopov na te strani več kot 1000. To kaže na zelo aktivno delo TWG in učinkovito izrabo možnosti elektronske izmenjave informacij, ki so jih zagotovile spletne strani.

Procesi v panogi POKVK so pretežno uveljavljeni, tako da poglavje o Porajajočih se tehnologijah (15. poglavje) ne nakazuje nikakršnih skorajšnjih tehnoloških sprememb. Ni videti, da bi bilo treba ta BREF dokument v kratkem revidirati, treba pa je spremljati njegovo uporabo (zlasti poglavja o generičnih BAT). Priporočamo pa obravnavo vrste tem pri prihodnjih izmenjavah informacij, in sicer:

Ilustrativni procesi – največjo pozornost je treba posvetiti procesom za pridobivanje 2-etil heksanola, fenola, adipinske kisline in glavnih proizvodov panoge POKVK, npr.

xxii


etilbenzena, stirena in propilenoksida. Priporočamo tudi pregled pokritja procesa TDI in presojo metodologije izbire ilustrativnih procesov.

Povezave z drugimi BREF dokumenti – pregled BREF dokumenta za POKVK glede morebitnih praznin ali prekrivanj, ko bo sestavljena celotna serija horizontalnih BREF dokumentov za kemijsko industrijo.

Ocena skupnih iztokov – vrednosti za odpadne vode iz procesov POKVK so lahko večje. Podatki o porabah / emisijah – treba je zbrati več kvantitativnih podatkov za oblikovanje

metodologij okoljskih primerjalnih preizkusov. Podatki o stroških – treba je zbrati več podatkov o stroških in pomagati razviti standardno

metodo pretvorbe stroškov. Druga onesnaževala / problemi – treba je zagotoviti več informacij o vprašanjih vibracij,

hrupa, razgradnje postrojenj in preprečevanja nezgod. Kemijska strategija – treba je preučiti, kako se BREF dokument povezuje s strategijo EU na

področju zmanjševanja kemičnih nevarnosti. Ločeni dokumenti o ilustrativnih procesih – treba je proučiti, ali bi bilo morda bolje

razdeliti ta BREF dokument na osnovni »generični« dokument in več podrobnih dokumentov o »ilustrativnih procesih«.

Klasifikacijski sistem za onesnaževala zraka – Generalnemu direktoratu za okolje priporočamo, naj prouči potrebo po standardnem evropskem klasifikacijskem sistemu za onesnaževala zraka.

Boljši opisi ilustrativnih procesov – treba je proučiti, ali bi bilo treba »povzetke« procesov in generičnih BAT razširiti, tako da bi zagotavljali več informacij o ne-ilustrativnih procesih.

Biotehnologija – priporočamo jo kot področje, ki zasluži podrobnejše raziskovanje in razvoj.

Mejne ravni uhajanj, pri katerih je potrebna odprava nezajetih uhajanj – preučitev razlik med stališči CEFIC in predstavnikov Nizozemske ter oblikovanje enotnega pristopa.

xxiii

Documents

Portal GOV.SIokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/Povzetek LVOC.doc · Web viewje ustrezna kombinacija ali izbira, med drugimi, naslednjih tehnik: uradni program ugotavljanja in odpravljanja