Osnovna šola Metlika

Šolska ulica 7

Poročilo bivanja v CŠOD

Radenci

(23. 3.- 25. 3. 2016)

Avtorice:

Manca Bajuk

Julia Kočevar

Ajda Matjašič

Špela Vraničar

Metlika, 30. 3. 2016 Mentorica: Danica Fabac

2

Kazalo Uvod…………………………………………………………………………………………………3

Urnik dejavnosti………………………………………………………………………………..4

Krajinski park Lahinja………………………………………………………………….……….6

Klepčev mlin in žaga……………………………..………………………………..……….10

Učni list…………………………………………………………………………………..……….12

Orhideja ali kukavica…………………………………………………………….……….…14

Močvirska kukavica…….……….…………………………………………………………..14

Vodomec……………………………………………………………………………….……..…15

Radenski kal……………………………………………………………………………….…..….15

Radenska stena…………………………………………………………………….…………….18

Kanjon………………...……………………………………….…………………………………20

Učni list……………………………………………………………………………………………21

Večerne animacije……………………………………….………………………………….25

Jutranja telovadba…………………………………………………………………………..26

Življenje ob reki Kolpi…………………………………………………………………….…….27

Učni list…………………………………………………….………………………………..…..28

Dejavnosti ob Kolpi……………..…………………………………………………………..….31

Merjenje abiotskih dejavnikov reke Kolpe………………….……………….….31

Učni list……………………………………………………………………………..……………32

Analiza vode………………………………………………………………….……………….33

Učni list……………………..………….………………………………………………………..35

Lokostrelstvo……………………………………………………….………………………. 37

Večerne animacije……………………………………………………………………….…37

Jama Kobiljača………………………………………………………………….……………….39

Zaključek……………………………………..….…………………………………………….41

3

Uvod

Učenci sedmih razredov OŠ Metlika smo se udeležili tridnevnega projekta - šole v

naravi in se odpravili od srede, 23. 3. 2016 do petka, 25. 3. 2016 v CŠOD Radenci.

V sredo, smo se na poti do Radencev ustavili še na domačiji Klepec, v Pustem

Gradcu, ki je najsevernejši del Krajinskega parka Lahinja. Ogledali smo si Klepčev

mlin in žago ter cerkev.

Popoldan smo šli na kratek pohod do Radenskega kala in na Radensko steno.

Radenski kal je imel večji pomen v zgodovini kot danes. Na poti do Radenske stene

smo videli sledi živali in spoznali veliko novih rastlin.

Zvečer smo imeli večerne animacije, in sicer, igrali smo se družabne igre in nekatere

igre iz priljubljene oddaje “Vse je mogoče”.

V četrtek, zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo obravnavali temo

“Življenje ob reki Kolpi”. Po skupinah smo mikroskopirali oz. gledali pod stereolupo

živali, ki živijo v in ob Kolpi. Nato smo šli do reke Kolpe. Tam smo merili abiotske

dejavnike Kolpe (temperatura vode in zraka, pretok vodnega toka - hitrost, pH vode

in prsti, trdota vode). Po tem, smo se preizkusili še v lokostrelstvu.

Popoldne smo imeli orientacijski tek po Radencih, kjer smo po skupinah iskali gesla.

Iskali pa smo jih tako, da smo brali navodila oz. namige na listih, ki smo jih dobili na

začetku. Mogli smo zelo natančno brati. Ko so vse skupine prišle nazaj, smo šli zopet

do Kolpe, kjer smo preverjali njeno onesnaženost in ugotovili, da je nekje med I. in II.

razredom (odvisno od letnega časa in vremena), kar pomeni, da je pitno - kopalna

voda.

Na večernih animacijah so se nekateri učenci družili s kačo po imenu “Mjuton”, drugi

pa so nastopali v dramskih igrah - komedijah. Veliko skupin se je dobro odrezalo.

V petek, smo imeli pohod do jame Kobiljače, v katero smo šli tudi sami. V njej smo

videli netopirja in jamskega pajka.

Po pohodu smo imeli še podelitev priznanj.

4

URNIK dejavnosti

čas SREDA

(23. 3.)

ČETRTEK

(24. 3.)

PETEK

(25. 3.)

dopoldanski

Krajinski park Lahinja

Življenje ob reki Kolpi,

merjenje abiotskih dejavnikov

reke Kolpe (ob Kolpi),

lokostrelstvo

Jama Kobiljača- pohod

popoldanski

Radenska stena,

Radenski kal (pohod)

Orientacijski tek,

dejavnosti ob Kolpi - analiza

vode

Jama Kobiljača - vrnitev v dom

odhod domov

zvečer večerne animacije:

- družabne igre,

- Vse je mogoče

večerne animacije:

- vsebine s kačo

- dramska igra (komedija)

5

Sreda, 23.3.2016 - CŠOD Radenci

V sredo zjutraj smo se odpravili proti Krajinskem

parku Lahinja, kjer smo se naučili o pomenu

Krajinskega parka Lahinja, v Beli krajini. Nato smo

se odpravili k Cerkvi Vseh svetnikov, kjer smo si

ogledali cerkev in značilni podpis gradbenika. Ob

njej je bilo majhno pokopališče. Pozneje nam je

domačin pokazal delovanje mlina in žage

venecijanke. Popoldan nas je pot vodila do

Radenskega kala, nato pa je sledil pohod na

Radensko steno, ki meri 439 m.

Krajinski park Lahinja

Radenski kal Pogled z Radenske stene

6

Krajinski park Lahinja

Krajinski park Lahinja obsega naravno ohranjeno območje zgornjega toka reke

Lahinje, kjer se prepleta vrsta

različnih kraških pojavov. Krajinski

park Lahinja pokriva 200 ha.

Obiskali smo najsevernejši del

krajinskega parka Lahinja, v

Pustem Gradcu na domačiji

Klepec. Krajinski park Lahinja je bil

ustanovljen leta 1988 z namenom,

da bi zaščitili naravne ekosisteme,

ker so hoteli izsušiti močvirja – luge. Deluje že 28 let in ohranja zavarovane

arheološke najdbe ter živalske in rastlinske vrste.

Ekosistemi:

➢ Kraška jama Zjot s podzemnim jezerom

➢ Gozdovi

➢ reka Lahinja

➢ močvirnati travniki ali lugi

Kraška jama Zjot

7

Infotabla Krajinski park Lahinja

8

Kulturni spomeniki:

Grad

9

Arheološke najdbe:

➢ Kamnita sekira, ki je stara

približno od 5 do 6 tisoč let

➢ Kamen z rezilom

➢ Žlica

➢ Orodje

➢ Ostanki žrmlja

➢ Vički za statve

➢ Posodici (majhni)

➢ Kamna (ostanka mlina)

➢ Vički za statve

➢ Glinen kamen za predenje ali utež za ribiško mrežo, za vozičke (ne ve se

natančno), ki so ga našli v 6. stol.

➢ Kovanec, zlatnik Matije Korvina

(Kralja Matjaža). Star je že približno 500

let. Gospod Klepec ga je našel, ko je bil

mlajši, in sicer na njivi, v bližini njihovega

doma.

10

Klepčev mlin in žaga

Klepčev mlin in žaga stojita pod strmo pečino na levem bregu

Lahinje, ko ta obkroži otok in se usmeri proti Dragatušu. Stavba

mlina je bila pozidana ali

vsaj temeljito popravljena

v začetku 20. stol., ko je

grajsko posestvo dobilo

nove gospodarje, verjetno

pa ni dosti starejše tudi

leseno poslopje žage.

Žaga

Žaga se imenuje enolistna pokončna venecijanka. Izumil jo

je Leonardo da Vinci, proti koncu leta 1480. Ime je dobila

po italijanski pokrajini Venezia. Žaga še vedno dela, ampak

je več ne uporabljajo, saj so jo zamenjale tračne žage. Žage

venecijanke je poganjala vodo, ki je pritekala na veliko

vodno kolo in vrtela os. Na os je bila pritrjena ojnica, ki je

pretvarjala vodoravno silo v navpično. Postopek žaganja

lesa (hlodovine) je potekal s premikanjem žaginega lista

gor in dol.

Mlin ali po belokranjsko malenica

Bil je zgrajen okoli leta 1900. Ima 5 mlinskih koles. Mlin

je lahko deloval tudi pozimi, ko drugi mlini niso. To pa

zato ker so mlinska kolesa spravljena v posebno leseno

ohišje, ki je preprečevalo da bi se na njih delal led. Mleli

so z mlinskimi kamni. Obstajata dve vrsti kamnov to

sta: beli in črni. Beli meljejo mehkejša žita, kot je

pšenica. Črni pa meljejo trdnejša žita kot je koruza.

Mlinske kamne, ki jih najdemo v naravi morajo kamnoseki izklesati. Težki so med 200

kg in 300 kg. Ko je kamen postal gladek so ga morali naostriti.

11

Žita, ki jih meljejo v mlinu:

➢ koruza (bela, rdeča, rumena)

➢ pira (oluščena)

➢ rž

➢ tritikale (za hranjenje živali, dobra za

kruh)

➢ ječmen

➢ oves

➢ kamut (našli so jo v piramidah)

➢ konopljina semena (dobro pecivo)

➢ pšenica

➢ ajda

Več vrst žit

Mletje žita

12

UČNI LIST - Mlin in žaga venecijanka v Pustem Gradcu

Prva postaja je bil mlin in žaga venecijanka. Gospod Klepec nam je povedal veliko novega

in nam pokazal tudi različne vrste moke. Ko smo prišli v dom, smo dobili učne liste, ki smo

jih rešili skupaj s pomočjo učiteljice. Učni listi so se navezovali na temo mlina in žage.

13

Učni list: Julia Kočevar

14

V krajinskem parku Lahinja imajo tudi zaščitene živali in rastline.

Zaščitene živali so:

➢ želva vrste močvirska sklednica (Emys orbicularis)

➢ vodomec (Alcedo athis)

Zaščiteni rastlini sta:

Orhideje:

močvirska kukavica (Orchis palustris)

beloprstna kukavica

ORHIDEJA ali KUKAVICA

V Sloveniji imamo od 70 do 80 vrst orhidej. Rastejo ob vodi, na gozdnih deblih in na

vejah dreves. Za življenje potrebujejo vlago in deževnico. Ob Lahinji raste veliko vrst

orhidej. Zaščiteni orhideji sta močvirska kukavica (Orchis palustris) in beloprstna

kukavica.

Močvirska kukavica

Močvirska kukavica raste ob močvirjih, barjih in potokih. Je redka in

zelo občutljiva. Zraste tudi do enega metra visok. Močvirska kukavica

ima vijolične cvetove, ki so redko razporejeni po steblu. Steblo

rastline je rjave barve. Cveti maja in junija.

15

Vodomec

Je znamenitost tega kraja. Narisan je na znaku Krajinskega parka

Lahinja. Vodomec je ptica, ki živi ob rekah in lovi ribe. Njegova

običajna velikost je od 17 do 19,5 cm. Je živih barv in ima

neenakomerno dolg kljun, da lažje prime ribo, ko se potopi pod

vodo. Oglaša se z ostrimi, kratkimi žvižgi, ki jih ponavlja v hitrem

zaporedju kadar je vznemirjen. Poje redko; njegova “pesem” je

sestavljena iz podobnih žvižgov, ki jih ponavlja v nepravilnem

zaporedju. Ni tako redek (kot nekateri zmotno mislijo), je zelo

plašen.

RADENSKI KAL

Popoldan smo šli na kratek pohod do Radenskega

kala.

Kal so člani Pašne skupnosti Radenci zgradili leta

1901, da bi živini, ki se je pasla na okoliških

pašnikih, zagotovili vir vode. Aktivnosti je vodil

takratni župan Ivan Škerbenc iz Srednjih Radencev.

Na njegovo pobudo so za dno kala uporabili beton,

ker ga je videl v Nemčiji. Ker pa je beton razpokal in je drsel, so ga morali velikokrat

popraviti. Zdaj je dno kamnito.

Leta 1958 so vodo iz dna kala speljali do nižje ležečega korita - škalbe. Od takrat živina

ni več hodila v kal, zato je bila voda v njem čistejša.

Danes je kal življenjski prostor različnih rastlin in živali, vodo pa pije divjad.

16

Vir: tabla pri Radenskem kalu

Živali, ki jih najdemo v kalu:

➢ raznokrili in enakokrili kačji pastirji

➢ rjava žaba

➢ hribski urh

➢ navadna krastača

žabja jajčeca - mrest

17

Rastlinske vrste v bližini- okolici:

beli gaber (Carpinus Betulus)

navadni glog (Crataegus

laevigata)

graden (Quercus petraea)

navadna jelka (Abies alba)

navadna leska (Corylus avellana)

navadni češmin (Berberis

vulgaris)

črni trn (Prunus spinosa)

navadni oreh (Juglans regia)

lipa (Tilia platyphillos)

cer (Quercus cerris)

navadna smreka (Picea abies)

bukev (Fagus sylvatica)

pravi kostanj (Castanea sativa)

navadni brin (Juniperus communis)

ostrolistni javor (Acer platanoides)

navadna bodika (Ilex aquifolium)

rumeni dren (Cornus mas)

veliki jesen (Fraxinus excelsior)

rdeči bor (Pinus sylvestris)

18

RADENSKA STENA

Na pohodu do Radenske stene smo videli veliko

rastlin. Tam je mešani gozd s toploljubnimi

rastlinami. Bili smo na nadmorski višini 439 metrov

medtem ko je v Radencih nadmorska višina

približno 200 m. V gozdu živijo različne živali kot so

žolne, krti in srne. To sklepamo po različnih sledeh,

ki so jih pustile.

Sledi živali:

duplo - žolne

krtine - krti

glistine - gliste

ogrižena, oglodana debla dreves - srne

Značilne cvetlice:

pasji zob

hostni teloh

polžarka

podlesna vetrnica

navadni jetrnik (tudi raste tukaj, vendar ga nismo

videli)

deveterolistna konopnica

Pasji zob

Hostni teloh

Gozd

Glistina

19

navadno tevje

trobentica

mali zvonček

navadni pljučnik

pomladanska torilnica

lusnec

dišeča vijolica

Značilne praproti:

sršaj

orlova praprot

sladka koreninica

glistovnica

Značilni grmi:

kraški šetraj (toploljubna vrsta)

brin

ruj

rumeni dren

češmin

Brin

Sladka koreninica

Lusnec

Navadno tevje

20

Značilne drevesne vrste:

črni bor (toploljubna vrsta)

smreka

rdeči bor

črni gaber

bukev

hrast

kostanj

Kanjon

Je rečna dolina v obliki črke V. Na slovenski strani je

prisojna lega in tukaj raste mešani gozd. Zanimivost

je ta, da tokovi po Kolpi prinašajo vplive morja in

tako segrevajo območje. Zaradi tega tukaj uspevajo

toploljubne rastline.

Oprema:

bunda

pohodni čevlji

bidon za vodo

nahrbtnik

Črni gaber

Črni bor

Kanjon

21

22

23

24

Učni list: Manca Bajuk

25

Zvečer so sledile animacije. Ena skupina je odšla v jedilnico in se tam igrala družabne igre,

druga pa je bila v več namenski sobi in predstavila znano slovensko oddajo “Vse je

mogoče” z različnimi igrami. Čez čas smo zamenjali animacijo. Animacije so nam bile zelo

všeč. Ob njih smo se zelo zabavali in tudi veliko nasmejali.

Družabne igre

Igra "Vse je mogoče"

26

Četrtek, 24. 3. 2016 - CŠOD Radenci

V četrtek, smo obravnavali temo “Življenje ob reki Kolpi”. Po skupinah smo gledali

pod stereolupo živali, ki živijo v in ob Kolpi. Nato smo šli do reke Kolpe. Tam smo

merili abiotske dejavnike Kolpe, kot npr. temperatura vode in zraka, pretok vodnega

toka - hitrost, pH vode in prsti ter trdota vode. Po tem, smo se preizkusili še v

lokostrelstvu.

Popoldne smo imeli orientacijski tek po Radencih, kjer smo po skupinah iskali gesla.

Iskali pa smo jih tako, da smo brali navodila oz. namige na listih, ki smo jih dobili na

začetku. Morali smo zelo natančno brati. Ko so vse skupine prišle nazaj, smo šli zopet

do Kolpe, kjer smo preverjali njeno onesnaženost in ugotovili, da je nekje med 1. in

2. razredom, odvisno od letnega časa in vremena, kar pomeni, da je pitno - kopalna

voda.

Na večernih animacijah so se nekateri učenci družili s kačo po imenu Mjuton, drugi

pa so nastopali v dramskih igrah - komedijah. Veliko skupin se je dobro odrezalo.

Že zjutraj smo bili pridni in aktivni, ker smo imeli jutranjo telovadbo po Radencih.

Jutranja telovadba

27

Življenje ob reki Kolpi - opazovanje pod stereolupo

Vajo smo delali v večnamenskem prostoru. Tam smo se razdelili v skupine. Pod lupo smo

opazovali živali iz reke Kolpe.

Stereolupa

Skupinsko delo

28

Učni list: Julia Kočevar

29

30

Učni list: Ajda Matjašič

31

Dejavnosti ob Kolpi Merjenje abiotskih dejavnikov reke Kolpe

Povprečna temperatura vode je bila 8, 6°C.

Povprečna temperatura zraka je bila 10, 2°C.

Povprečen čas toka je 4, 6 sekund.

pH vode smo namerili 8, kar pomeni, da je voda zmerno bazična.

pH prsti smo izmerili 7 (vmesnik med 6, 5- 7), kar pomeni, da je nevtralno.

Oprema:

termometer

indikatorski lističi

barvna shema (pH lističi) za ocenjevanje vode

plastične posodice

meter

štoparica

kos lesa (plavajoč na vodi) Merjenje temperature vode

pH lističi in barvna shema

32

7 - nevtralna voda 7 – nevtralna voda

33

Analiza vode

Kako ugotovimo ali je voda onesnažena?

Gnitje listja, vej, poginulih živali

Urin

Lahko je barvna, ob robu je pena, lahko ima drugačen vonj, notri se nabirajo alge, živali

(ribe plavajo obrnjene).

Učni list: Ajda Matjašič

34

GLAVNI ONESNAŽEVALCI REKE:

kmetijstvo – gnojila

industrija

kanalizacija – komunala

gospodinjstvo

VZROKI ONESNAŽENJA:

Če je v vodi preveč nitrita lahko dobimo kožnega raka.

Če je v vodi nitrat je manjši pretok vode.

Oprema:

Kovček za analizo vode

Plastične posodice

Reagenti: nitrit , nitrat, fosfat, amonijak.

Žličke

Barvne kale – sheme

Kovček za analizo vode

Delo v skupini

35

36

Učni list: Julia Kočevar

37

Lokostrelstvo

V popoldanskem času smo

imeli lokostrelstvo.

Najbolje se je odrezala

Ajda Matjašič, ki je v naši

skupini.

VEČERNE ANIMACIJE

Zadnji večer je potekal podobno. Razdelili smo se v dve skupini ter šli v poseben

prostor v katerem smo imeli “gledališko igro,” in se pri tem veliko nasmejali ali pa

smo lahko šli na ogled kače, kjer smo jo lahko imeli okoli rok in vratu. Poleg tega

nam je mentorica Nina povedala še veliko novega o kačah.

Gledališke igre "komedija" Kača Mjuton

38

Petek, 25.3.2016 - CŠOD Radenci

V petek, smo se odpravili še na zadnjo učno vsebino - pohod in ogled jame Kobiljače.

Pot je bila dolga 5 km. Količino svetlobe v jami in pred jamo smo merili z luxmetrom.

V jamo smo šli z svetilkami in čeladami. Videli smo netopirja, jamske pajke in jamske

kobilice.

Po pohodu smo imeli še podelitev priznanj, nato pa je sledil odhod domov.

Podelitev priznanj

Pohod do jame Kobiljače

39

JAMA KOBILJAČA

V petek, smo šli na pohod do jame

Kobiljače.

Pot je vodila skozi gozd, tik ob Kolpi skozi

vas Breg, mimo Breške malenice. Pot je

bila dolga 5 km.

Na poti smo videli sled medveda, tako

lahko predvidevamo, da se ob Kolpi nahajajo tudi medvedje.

Videli smo različne rastlinske vrste:

➢ čemaž

➢ podlesna vetrnica

➢ jelenov jezik

➢ žafrani

➢ trobentice

➢ bršljan

➢ mah

➢ zvončki

➢ gaber

➢ bukev

Pripomočki, ki smo jih uporabili:

● pohodni čevlji

● čelada

● svetilka

● učna pripomočka - termometer in luxmeter

40

Pred jamo je luxmeter nameril 178 lux svetlobe, s termometrom pa smo izmerili,

da je na vhodu jame 7, 5°C. Ob jami, na kamnih, raste veliko maha, na drevesih pa

je veliko bršljana.

V jami je 100 % vlaga in zelo nizka osvetlitev. V jami smo namerili samo

6,9°C. Čez celo leto se temperature spremenijo samo za 2-5°C. V njej ni nobenih

rastlin, le ob vhodu je bršljan in nekaj mahu na kamnih.

Kobiljača je s 346 metri rovov ena najdaljših izvirnih jam ob reki Kolpi. Ob prelomih

jo je oblikoval potoček, ki izvira pod jamskim vhodom, ob visokih vodah pa preplavi

jamo.

Živali, ki jih najdemo v jami:

➢ netopirji- mali podkovnjak (občasno)

➢ jamske kobilice (občasno)

➢ jamski pajek

➢ jamska kozica (vrsta raka)

➢ postranica (vrsta raka)

➢ človeška ribica (že dolgo ni nobene)

Vse te živali so endemične vrste. Živali so prilagojene tako, da so bele barve. Pajke, ki

pa so črni, varuje njihov pigment.

Jamski pajek

Samico in samca lahko ločimo, ker je samica večja in ima daljšo življenjsko dobo.

Samec ima zadek enak trupu.

41

Zaključek

Tako smo zaključili bivanje v CŠOD. V teh treh dneh smo doživeli veliko novega in

pridobili novo znanje. Natančneje smo si ogledali organizme, ki živijo v reki Kolpi in

spoznali veliko zanimivih dejstev. Za rekreacijo so nam pripravili orientacijski tek

katerega ne bomo tako zlahka pozabili. Imeli smo tudi lokostrelstvo pri katerem je

bila na koncu prirejena tekma. V petek, pred odhodom smo dobili priznanja, ki smo

jih osvojili pri lokostrelstvu, orientacijskem teku ter priznanje za najbolj urejeno sobo.

Samo delo v CŠOD je bilo kar pestro pri tem pa smo se zabavali in hkrati veliko naučili.

S težkim srcem smo se poslovili iz Radencev. Tudi učitelji so nam kar prirasli k srcu. S

seboj domov smo odnesli veliko dobrih izkušenj, znanja in predvsem lepih spominov,

za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

42

VIRI:

CŠOD Radenci – učitelji

Gospod Klepec

Infotable – Krajinska park Lahinja, jama Kobiljača