Poplave - naš odnos do njih

8/18/2019 Poplave - naš odnos do njih

http://slidepdf.com/reader/full/poplave-nas-odnos-do-njih 1/51

1

POPLAVE – naš odnos do njih



2

Poplave so ena najpogostejših naravnih nesreč na svetu in v povprečjuprizadenejo več ljudi kot potresi (ok. 75 mil. prizadetih in prek 20.000 mrtvih vsako

leto).http://floodobservatory.colorado.edu/Archives/index.html

http://floodobservatory.colorado.edu/

http://floodobservatory.colorado.edu/Archives/index.html



http://floodobservatory.colorado.edu/Archives/index.html



3

V razvitih državah je največja škoda v urbanih območjih, izven mest nakmetijskih zemljiščih (na sliki Memphis maja 2011, Mississippi, ZDA)



4

V državah v razvoju je najhujša izguba pridelka, pomanjkanje vode in nato

epidemije nalezljivih bolezni po poplavah (na sliki posledice poplav v

Mozambiku 2008)



5

Tudi pri nas bo vedno prisotna nevarnost poplav, predvsem zaradi visokih

najvišjih možnih 24-urnih padavin, ki se bodo v naslednjih desetletjih z

globalnim spreminjanjem okolja še povečale.



Poplave in poplavna območja so sestavni del naravnega okolja z zelopomembnimi funkcijami tudi v antropogenem okolju. Poleg škode, ki jopoplave povzročajo, nam prinašajo tudi veliko koristi, ki jih navadno nitine opazimo, kaj šele priznamo.

Vir: M. Brilly, M. Mikoš, M. Šra j: Vodne ujme, 1999



7



8

POPLAVE V ZDA

Rečne poplave so v ZDA najhujšagrožnja, saj tam živi v območju 100-

letnih poplav kar 10 % prebivalstva

(VB 2 %, Slovenija ok. 5 %,

Bangladeš in Vietnam ok. 70 %).

Število žrtev in škoda z leti zelonihata; očitna je zelo hitra rastškode in počasno naraščanještevila žrtev. Za to mdr. 2 razloga:

• obsežni vodnogospodarskiukrepi in dodelan sistem civilne

zaščite

• vse hujši problemi shudourniškimi poplavami



9

Absurd:

ZDA so 1936 –90 v varstvo pred

poplavami vložile ok. 15 mrd. USDletno, škoda zaradi poplav pa se jekljub temu realno povečevala za ok. 4% letno. Podobno tudi v drugih

razvitih državah, tudi v Sloveniji.Zakaj?

• vse večja ranljivost zaradi širjenja

na poplavna območja

• le izjemoma beležijo povečanopogostnost in jakost poplav

Čeprav so poplavne ravnice eno

najbolj očitno ogroženih območij, senadaljuje širjenje ljudi in dejavnostivanje. To je hkratna posledica

individualnih odločitev (dobljenekoristi se zdijo ljudem vredne

tveganja) in neukrepanja državnih

organov.



10



11



12



13

"BOJ PROTI POPLAVAM" V razvitih državah so do neke mere že spoznali nesmiselnost

neposrednega preprečevanja poplav za vsako ceno (to je več kot očitnoneučinkovito). Zaradi tega je v zadnjih desetletjih opazen premik odneposrednega preprečevanja poplav k posrednim ukrepom.



14

Razlikujemo 3 faze v zmanjševanju ogroženosti zaradi poplav (v razvitihdržavah):

• 1. inženirsko obdobje (1930–60): gradnja zadrževalnikov, nasipov,regulacije idr.

• 2. celovito urejanje poplavnih območij (1960–80): poleg

vodnogospodarskih gradenj (le kjer so nujne) uvajanje posrednih

ukrepov za zmanjševanje ogroženosti (prostorsko načrtovanje,zavarovalne premije idr.)

• 3. sprijaznjenje s poplavami – sonaravno urejanje (po 1980): sprejeti

poplave kot dejstvo in to vključiti v rabo prostora ter prostorskonačrtovanje.



15

Slovenija je še vedno trdno v 1. fazi, le nekaj manjših poskusov napapirju za celovito urejanje (npr. v porečju Kokre).



16

STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE (sprejeta novembra2003)

Prostorske omejitve za razvoj zaradi potencialnih naravnih in drugih nesreč in

vododeficitarnosti

Prostorski razvoj usmerjamo izven območij potencialnih naravnih in drugihnesreč. Naravno bolj ohranjena območja, kjer ni neposrednih človekovihvplivov, se prepušča naravni dinamiki. Na drugih območjih, kjer je naravnadinamika izrazita, pa je treba zagotoviti varne življenjske razmere tako, da nisoogrožena življenja ljudi ali njihove materialne dobrine.

Varnost se zagotavlja s sanacijo žarišč nevarnih procesov ter z omejevanjemrazvoja poselitve in drugih dejavnosti v prostoru. Tam, kjer je zaradi naravne

dinamike človekova dejavnost že ogrožena, se določi območja za izvajanjeučinkovitih zaščitnih ukrepov, pa tudi območja, kjer dejavnosti niso združljive

z dinamiko naravnih procesov. Iz slednjih se morajo take dejavnostipostopoma umikati in prepuščati prostor naravi ali pa drugim manj konfliktnim

dejavnostim. Tako se v poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ne načrtujenove poselitve, infrastrukture ali prostorskih ureditev, ki bi s svojim

delovanjem te procese lahko sprožile.



17

ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt) (velja od 10.4.2007)

4. člen (načelo trajnostnega prostorskega razvoja)

(1) Država in samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: občina)

morata s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje s

takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja,ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter

celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb

sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.

(2) Trajnostni prostorski razvoj se zagotavlja z usklajevanjem razvojnih potreb z

varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se ob upoštevanju obstoječih

kakovosti naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora ter

prepoznavnosti krajine, dosega racionalna raba prostora za posamezne

dejavnosti.



18

ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU

56. člen: Vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se podrobneje določi:1. območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,

2. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

6. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

7. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

8. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,vključno z varstvom pred požarom in

9. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

(2) V občinskem podrobnem prostorskem načrtu se prikažejo tudi vplivi in povezave ssosednjimi enotami urejanja prostora.



19

37. člen Zakona o vodah (UL 67/2002)

(posegi na vodno in priobalno zemljišče)

Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezerni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

1. gradnjo objektov javne infrastrukture,

2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih

zakonih,3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in biološkihlastnosti površinskih voda,

4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti

plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanjuljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.



20

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O

VODAH (ZV-1A)

(velja od 5.6.2008)

13. člen

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na

priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do

zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja

dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi

vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona,

drugače določeno.«.



21

Tržič,, 6.4.2012



22

U R E D B A

o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča reke

Savinje na območju Občine Laško (sprejela vlada12.j1.2006)

(2) Ne glede na priobalno zemljišče, določeno v prejšnjem odstavku, se v povezavi

z gradnjo vodne infrastrukture – desne brežine Savinje v skladu z Odlokom o

spremembah in dopolnitvah Odloka o Ureditvenem načrtu Zdravilišče Laško (KR-

1) (Uradni list RS, št. 86/04) dovoli gradnja podzemnega dela hotelskega objekta

na zemljiščih parc. št. 59/1, 59/4, 55/3, 55/2, vse k.o. Debro, in parc. št. 23 in 570/2,

vse k.o. Laško, tudi na priobalnem zemljišču pod predvideno sprehajalno potjo,

do višinske kote terena 223,50.



23



24



25www.maister-bar.si

11:28 20 09 2007

http://www.sta.si/foto.php?t=0&id=43205&nid=1193305



26

11:28, 20.09.2007

Laško, Zdravilišče Laško.

Vreme, neurje, dež, poplava.

Minister za gospodarstvo Andrej

Vizjak in državni sekretar na

ministrstvu Tomaž Jeršič sta si v

družbi direktorja zdravilišča Romana

Matka ogledala škodo, ki jo je

zdravilišču povzročilo torkovo

neurje

Arhiv STA.







27



28

Zdravilišče Laško je zalila voda. Iz bližnje Savinje se je razlila poskladiščih in zdraviliškem parku, prekrila je bazensko tehniko, savne in

notranji bazen, pa tudi kletne in garažne prostore v novem delu objekta, kiga še gradijo. Manjkalo je le nekaj centimetrov do poplave celotnega

pritličja, s čimer bi se ponovile katastrofe iz prejšnjih let. Ko je vodstvo ta

teden seštelo škodo, je prišlo do impozantne številke. Poplave so odplavilekar 1,8 milijona evrov (122 povprečnih letnih plač), ki bi jih lahko nazaj vblagajne z vstopnino prineslo šele 205.000 obiskovalcev. Popolnoma

nemogoče. A k sreči bo poleg zavarovalnice pomagala tudi država. Škodo

na starem in novem zdravilišču si je že ogledal gospodarski ministerAndrej Vizjak , ki je novinarjem dejal: "Kar zadeva državo, bomonaredili vse, da bomo po svoji moči pri tem pomagali. Danes bomo navladi spregovorili o možnih ukrepih."

Mladina, let. 2007, št. 39:



29

Toda nesreča, ki se je zgodila laškemu zdravilišču, le ni bila takonepredvidljiva. Prav nasprotno, v resnici so jo pristojne ustanove celo

pričakovale, tako da niti ne bi smeli govoriti o katastrofi. Janez Polajnar

iz agencije za okolje, ki se ukvarja s hidrološkimi prognozami, denimo pravi, da je bila narasla Savinja v Laškem po pretoku statističnonormalen in celo pogost pojav, ki se redno ponavlja. "S podnebnimi

spremembami tega pojava gotovo ne gre povezovati," dodaja. Do kje

naravno poplavlja Savinja, je jasno tudi ministrstvu za okolje, ki

ima za območje Laškega na poplavni karti v razmerju 1 : 25.000

meje "katastrofalnih poplav" lepo vrisane. Konec koncev pa je tudidirektor zdravilišča Laško Roman Matek točno vedel, da bo njegov noviobjekt prej ali slej pod vodo. Malce nad njim je denimo trgovina Tuš zato

postavljena na pilotih.

Mladina, let. 2007, št. 39:



30

Potem pa je prišla nova vlada in na ministrstvu za okolje je razmeromahitro prišlo do sestanka, na katerega je skupaj z Matkom prišla tudibivša sekretarka z gospodarskega ministrstva Andrijana StarinaKosem. Kljub nasprotovanju in nestrinjanju agencije za okolje je okoljsko

ministrstvo pritiskom popustilo in vlada je sprejela uredbo, ki je

zdravilišču dovoljevala gradnjo novega centra. Pa ne tik ob reki, ampak

kar 7 metrov v reko. Reko so gradbeniki dobesedno prestavili, in to na

račun račun države, saj je predvsem občina na drugi strani strugo razširilaza približno 15 metrov. Kljub temu pa so hidrologi vedeli, da je to zgolj

kozmetični popravek, s katerimi poplav na tem mestu ni mogočepreprečiti. "Pri Zdravilišču Laško je vlada ukinila priobalno zemljišče. Toe storila vlada. Poznamo situacijo. Mi smo svoje povedali in tega nismo

dovolili," pravi direktorica urada za upravljanje z vodami z agencije za

okolje Stanka Koren.



31

Medtem ko je za hidrologe to ena izmed najbolj grenkih zgodb in lep

primer nizke odgovornosti države, pa se je na posvetu o hudournikih vdržavnem svetu minister Janez Podobnik januarja 2006 s to "svojo"

izkušnjo celo pohvalil: "Upam, da smo ravnali modro. Šlo je za vlogoostinskega turističnega sistema zdravilišča Laško, ki je vpeto med

strugo Savinje in zelo zapleteno geomorfološko strukturo pritokov, kiv bližini zdravilišča Laško pač pritekajo v reko Savinjo. Potrebno je

bilo veliko strokovnega, tudi postopkovnega, torej formalnega dela, da

smo uspeli v lanskem letu, mislim, ali v prvih tednih tega leta, doseči, dabo projekt, ki bo pač odprl številna nova delovna mesta, uspešnozaživel, ker mi s tem tudi rešujemo poplavno varnost Savinje sevedaproti Celju in nato še višje navzgor. Samo želim in upam, da smo tudi v

okviru nekaterih drugih poplavnih projektov na vodni infrastrukturi v samibližini mesta Laško našli tako rešitev, da tudi če se bodo zgodile večjevode reke Savinje, da le-ta ne bo prizadela novega turističnega kompleksav zdravilišču Laško. To je bilo pač zapleteno strokovno vprašanje in upam,

da smo ga uspešno razrešili."



32

Da podnebne razmere imajo zelo

negativen vpliv na naše vode. Lahko smovideli, kaj se nam dogaja, kakšne poplaveimamo, kakšna neurja. Moram reči, da natem področju imam zadosti izkušenj, takoda mislim, da bo tu treba več pozornostinameniti tem vprašanjem.

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORAREPUBLIKE SLOVENIJE

ZA OKOLJE IN PROSTOR

1. nujna seja

(19. november 2008)



33

In tudi Slovenija mora v tem trenutku v skladu z direktivo EU o vodahizdelati državni načrt upravljanja z vodami. V ta načrt bo nedvomnotreba vključiti vse programe ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti,za zagotavljanje kakovostne pitne vode za oskrbo prebivalstva. Mislim,

da ena pomembnih prioritet tega mandata bo tudi pospešitev

izgradnje zadrževalnikov voda. Moramo vedeti, da s temipodnebnimi spremembami so tudi naše vode postale hudourniške. Imamo v kratkem obdobju močne padavine, vode narastejo, vendar tudihitro odtekajo iz naše države. Ne glede na to, da se pač hvalimo, da je

Slovenija država, ki je bogata z vodami, vendar če ne bomo teh vodaznali zadržati, bodo pač odtekale v sosednje države. Zato mislim, da bo

tu treba posebno pozornost nameniti zadrževanju voda, ne samo zatrajnejšo poplavno varnost, ampak tudi zato, ker lahko izkoriščamoto vodo za potrebe v kmetijstvu. Vidimo, da imamo obdobja velikih

suš,



34

• Zato mislim, da moramo nekakozakonsko in strokovno zagotoviti, dabodo ljudje na terenu malo drugače zokoljem ravnali. Poznamo vse tetragedije, po Italiji, po svetu, kjer so seogromni plazovi sprožili ravno zaraditega. Ko sem bil majhen smopogozdovali, ne vem če se to še dogaja.Mislim, da je tukaj preventiva zelopomembna in zato je nekaj, kar boverjetno treba tudi zakone malo bolj v tosmer, mogoče dopolniti, in predvsemkot sem rekel, inšpekcije in izvajanje

tega na terenu.Izraba zemljišč okoli vodotoka inAgencija za okolje, mislim, da je to enazelo hudih nalog, ravno ker to omenjam.Ker ni samo tista voda kriva da sepotem dol usuje in poplavi pol naselij. Mislim, da ravnanje gor... Tukaj imamo

dosti stroke, samo jo je treba angažirati.

Novi minister za okolje in prostor

ROKO ŽARNIĆ na predstavitvi v

Državnem zboru 9.2.2010



35

Načrt upravljanja z vodami je nacionalni dokument, ki opredeljuje

mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli,da bodo vode v Republiki Sloveniji, leta 2015, v dobrem stanju (modra knjiga

upravljanja z vodami RS).

V Sloveniji bomo Načrta upravljanja voda za vodno območje Donave invodno območje Jadranskega morja sprejeli konec letošnjega leta. Uredba je bila res objavljena v Uradnem listu RS, 29.7.2011.

Minister Roko Žarnić:Novinarska konferenca ob Svetovnem dnevu voda, 22. marca 2010

Večina ljudi podpira, varovanje okolja, še posebej, ker je danes tako stališče modno.Ko pa se soočijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov način življenja v obliki

omejevanja njihovih aktivnosti ali povečanja stroškov, sej hitro pokaže, da niso bilakaj več kot modno načelo. Ko bi imeli možnost dejansko kaj narediti za okolje,

navdušenje za njegovo ohranjanje hitro splahni. Bolj ko se bližamo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, manj ljudi je dejansko pripravljenih

varovati okolje. Po mnenju raziskovalcev je manj kot petina ljudi pripravljenih tudi

samih, kaj narediti za okoljske vrednote.



36Minister Žarnić, intervju v Dnevniku (25.9.2010)



37Minister Žarnić, intervju za revijo Novogradnje (27.9.2010)



38

Sončni dvori pri Grosupljem



39

Je ne morete prepovedati? (divje urbanizacije)

Lahko odklonimo potrditev občinskih dokumentov na območjih, kjer želijo graditibrez popravljanih ukrepov. V primeru, da nekdo uredi zadeve tako, kot to

določa zakonodaja, pa ne moremo več prepovedovati. Naj povem svoj primer.

Živim v Grosuplju v Sončnih dvorih, kjer je poplavno območje. Investitor je

izpolnil pogoje. Zadrževalnik je zgrajen, zato je naselje na suhem. Naselje

je dvignjeno za meter in pol, v okolici je nižja razlivna površina, garaže pa imajo

črpalke.

Kot gradbenik ste se tam kupili stanovanje, vedoč za to tveganje?Da. Kvadratni meter je bil cenejši kot drugod. V zakup sem vzel, da bodo

lahko poplave. Poplave, kot so bile na Viču te dni, so bile tam že leta 1926. Vsi

župani so vedeli, da se bodo nekoč ponovile, pa so vseeno tam gradili bloke.

Intervju bivšega ministra Rokoja Žarnića (Dnevnik, 25.9.2010)



40

http://www.radio-ptuj.si/



41

8.11.2012



42



43

Dnevnik (29.8.2011): pogovor z dr. Lidijo Globevnik, predsednico

Društva vodar jev Slovenije



44

Malečnik



45

NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA - vsebina



46

(NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA , str. 54.Ljubljana 2004)

ČLOVEK IN POPLAVNA OBMOČJA



47

ČLOVEK IN POPLAVNA OBMOČJA

Načeloma človek ne bi smelintenzivneje posegati v poplavna

območja, vendar se to lahko pod

določenimi pogoji ekonomskotudi izplača (neto profit presegapričakovano škodo).

Problem nastopi, ker si prizadeti

pridobljeni profit prilastijo,

izgube pa pod krinko družbenesolidarnosti prevalijo na celotno

družbo – to je tudi pri nas

ustaljena praksa.

V Evropi se je silovit pritisk na poplavna območja začel z industrializacijo



48

V Evropi se je silovit pritisk na poplavna območja začel z industrializacijoin urbanizacijo po 1850, ko so se mnoga mesta razširila v poplavnaobmočja.

V ZDA se je to začelo po 1940, tudi zaradi izgradnje protipoplavnihnasipov vzdolž Misisipija in drugih rek na osnovi Zakona o varstvu predpoplavami (1936) z zveznimi sredstvi in v okviru javnih del.



49

Takšen pristop zelo vprašljiv, ker

gradnja protipoplavnih nasipovustvari lažni občutek, da jevarovani del poplavne ravnice

zdaj varen za gradnjo.

Ko so ljudje in objekti že enkrat

v poplavnem območju, samozahtevajo še več neposrednezaščite.

Za to so 3 razlogi:

1 Več kot se investira v objekte na



50

1. Več kot se investira v objekte napoplavnem območju, večje soneposredne ekonomske koristi od

izgradnje protipoplavnih zaščitnihobjektov (vodarji navadno nove

gradnje utemeljujejo z neposrednimi

ekonomskimi koristmi).

2. S protipoplavnimi gradnjami se

dvigne cena zemljišč in drugih

nepremičnin, kar spet upravičujenove zaščitne ukrepe zgolj zekonomskimi koristmi.

3. Protipoplavna zaščita se pravilomafinancira z javnimi sredstvi in ne

bremeni neposrednih investitorjev.

Ker zasebne investicije v poplavno

območje torej varujemo z javnimisredstvi, je to za zasebnega

investitorja perfektna možnost

zaslužka.



51

Documents

Poplave - naš odnos do njih