Pomen zagotavljanja dobrega počutja domačih živali

prof. dr. Ivan ŠTUHECUniverza v Ljubljani,Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko1230 DOMŽALE

Kaj je dobro počutje živali?

Angleška besedna zveza AnimalWelfare,ameriška besedna zveza Animal wellbeing.Po SSKJ je definicija za počutje:splošno telesno in duševno stanje kot posledica celotnega čutnega zaznavanja in čustvenega doživljanja.

Dobro počutje živali v bogatem okolju?

Potrebe živali

Okolje živali

Normalno, vrsti značilno obnašanje

Slabo počutje živali v revnem okolju?

Potrebe živali

Okolje živali

- Motnje v obnašanju,- Stres,- Povečana mortaliteta,- Povečana morbiditeta,- Poslabšana prireja.

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

1. Motnje v obnašanju

1.1 Nezadovoljene potrebe živaliPrimer 1: teleta naredijo 6.000 sesalnih aktov na dan pri sesanju matere, samo 500 pa pri napajanju z mlekom iz veder; osnovna računica kaže deficit 5.500 sesalnih aktov na dan. Posledica je sesanje zraka pri teletih, ki so popila mleko iz vedra ali pa sesanje sovrstnikov.

Naravna hrana iz naravne embalaže

1. Motnje v obnašanju

1.1 Nezadovoljene potrebe živaliPrimer 2: pitanje telet s premalo SV ne omogoča normalnega razvoja prebavil (vamp) odraščajočega prežvekovalca. Žival si pomaga z lizanjem sovrstnikov in žretjemnjihove dlake. Posledica je nastanek krogel iz dlak (bezoari) v njihovih prebavilih.

1. Motnje v obnašanju

1.1 Nezadovoljene potrebe živaliPrimer 3: pitanje prašičev samo s koncentrati ne omogoča zadovoljitev potrebe po žvečenju in ritju. Posledica je lahko povečana agresivnost med živalmi in pojav grizenja repov in ušes.

1. Motnje v obnašanju – agresivnost pri prašičih (Jordan in sod., 2008)

3,32b4,82b11,79aSvinjke

2,02b2,79b7,91aM. kastrati

2,59b3,67b9,66aOba spola

100 g sena/žival/

dan

100 g slame/žival

/dan

Kontrolna skupina

Število agresij

1. Motnje v obnašanju

1.2 Prostorske omejitveNeprimerna tla

Pregladka tla

1. Motnje v obnašanju

1.2 Prostorske omejitveNeprimerna tlaPremalo možnosti za zaposlitev živali

Malo možnosti za zaposlitev

1. Motnje v obnašanju

1.2 Prostorske omejitveNeprimerna tlaPremalo možnosti za zaposlitev živaliSocialna izolacija

Socialna izolacija

Živali, ki pri socialni izolaciji trpijo, si pomagajo z izvajanjem stereotipij:Primer 1: tkanje pri konjihPrimer 2: igra z jezikom pri teletihPrimer 3: prazno žvečenje pri svinjahPrimer 4: žvečenje palic v pregradah

Žvečenje prečk v pregradah

Žvečenje prečk v pregradah pri prašičih pitancih (Jordan in sod., 2008)

0,52b0,56b2,90aSvinjke

0,24b0,48b2,27aM. kastrati

0,35b0,52b2,56aOba spola

100 g sena/žival/

dan

100 g slame/žival

/dan

Kontrolna skupina

Grizenje prečk

1. Motnje v obnašanju

1.2 Prostorske omejitveNeprimerna tlaPremalo možnosti za zaposlitev živaliSocialna izolacijaPrevelika gostota naselitve

Prevelika gostota naselitve I.

Prevelika gostota naselitve II.

Prevelika gostota naselitve III.

1. Motnje v obnašanju

1.2 Prostorske omejitveNeprimerna tlaPremalo možnosti za zaposlitev živaliSocialna izolacijaPrevelika gostota naselitveOnemogočeno počivanje, povezano s težavami pri leganju in vstajanju

Težave pri leganju in vstajanju

Normalno vstajanje

Normalno vstajanje

Nenormalno – konjsko vstajanje

1. Motnje v obnašanju1.2 Prostorske omejitve

Neprimerna tlaPremalo možnosti za zaposlitev živaliSocialna izolacijaPrevelika gostota naselitveOnemogočeno počivanje, povezano s težavami pri leganju in vstajanjuPrisiljena združitev funkcionalnih področij (npr. ležišče in blatišče) pri vrstah, ki z izločki markirajo svoj revir

Prisiljena združitev ležišča, blatišča in krmišča

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

2. Stres

Stres je vrsta fizioloških sprememb v telesu, ki jih je povzročil nek stresor.

2.Stres (SPS)DRAŽLJAJI CŽS

(HIPOTALAMUS)

Sredica adrenalne žleze

1. MEHANIZEM BORBE IN BEGA (krvni sladkor, krvni pritisk, dihanje tonus mišic, občutljivost živčevja)

Adrenalin in noradrenalin

Adenohipofiza

CRF

Skorja adrenalne žleze

ACTH

2. REAKCIJA PRILAGODITVE (atrofija limfnih organov, sprememba krvi - leukociti-holesterol-dušične spojine-sladkor, čiri na prebavilih, ….)

Glukokortikosteroidi

3. POGIN

2. Stres – SU pri ovcah (prirejeno po Baldock in Sibly, cit. po Broom in Johnson, 1993)

+105+79Približanje človeka s psom

+60+45Približanje človeka

+19+14Transport

+19+14Selitev v drugi trop (30 - 120 min)

+40+30Selitev v drugi trop (0 - 30 min)

+27+ 20Vizuelna izolacija

00Prostorska izolacija

Spremembe SU (%)

Spremembe SU (min-1)

Stresor

2. Stres – sprememba koncentracije kortizola zaradi različnih stresorjev

Siard in sod. (2003)Metabolnekletke

Prašiči

Kent in Ewbank, cit po Broom in Johnson(1993)

Transport po cesti

Teleta

Štuhec (1984)Prsni privezSvinjke

Lester in sod., cit. po Fraser (2008)

Kupiranje repovJagnjeta

Hennessy in sod., cit po Fraser (2008)

Prvi trije dnevi v zavetišču

Psi

Petri in sod., cit po Fraser (2008)

Odstranjevanje rogov

TeletaReferenceStresorVrsta živali

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

3. Mortaliteta pri kokoših v volierah in kletkah (Horn, cit. po Gerken in Bessei, 2002)

9,2b ± 3,66,7a ± 2,5Delež izgub (%)

2,20b ± 0,082,27a ± 0,09Poraba krme (kg/kg mase jajc)

62,1b ± 1,361,0a ± 2,0Teža jajc (g)

325 ± 16331 ± 17Št. jajc/n.kokoš

410 ± 19415 ± 26Nesna doba (dni)

4719Število jat

KletkeVoliereLastnost

3. Mortaliteta pri brojlerjih; hlevski zrak z različno koncentracijo amoniaka (Miles in sod., cit. po Fraser, 2008)

13,91,62211.12875

10,61,62171.17850

2,81,5221.39525

5,81,53-1.4210

Izgube v 7 tednih

(%)

Konv. k. v 4 tednih

(kg)

ZmanjšanjeTM v 4

tednih (%)

TM pri 4 tednih

(g)

Amoniak (ppm)

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

4. Povečana morbiditeta

Večja pogostost obolelih živali pomeni več potrebnega zdravljenja in s tem povezanih stroškov!

Produkti od bolnih živali niso uporabni za prehrano!

4. Povečana morbiditeta(Delež krav z mastitisom, Ekesbo, cit. po Fraser, 2008)

21,5 %12,0 %Reja privezanih krav

18,0 %9,5 %Reja prostih krav

Brez nastilaZ nastilomSistem uhlevitve

Kazalci slabega počutja živali

1. Motnje v obnašanju,2. stres,3. povečana mortaliteta

(izgube),4. povečana morbiditeta,5. poslabšana prireja.

5. Poslabšana prireja

563,5572405Prihodek/boks (€)232627Prodanih/boks

3,393,523,86Konverzija634614562D. prirast (g)0,580,500,46Tla (m2/žival)

8910Pitanci/boks

Vpliv gostote naselitve na prirast in prihodek prašičev pitancev (Burkhard, cit. po Unshelm, 2002)

5. Poslabšana prireja prašičev z različnimi obolenji (Elbers, cit. po Hughes in Curtis, 1997)

901,4Artritis931,7Poškodbe kože961,8Poškodbe jeter942,0Vnetja repa943,9Vnetja nog949,3Druge bolezni dihal9418,6Pleuritis9431,8Pneumonija

10028,6Brez – zdrave živaliPrirastDelež (%)Bolezen

Dobro počutje živaliObčutki živali:

Zadovoljstvo, trpljenjeTelo živali - delovanje:

Zdravje, bolezni, rast, razmnoževanje

Značilnosti živali:

Naravni pogoji okolja, vrsti značilno obnašanje

Pet pravic živali (UK Farm Animal Welfare Council, 1997)

Oskrba, ki ne povzroča mentalnega trpljenja živali

5. Zaščita pred strahom in stisko

Zagotovitev dovolj prostora, primerna hlevska oprema in družba sovrstnikov

4. Pravica do izražanja normalnega obnašanja

Preventiva s hitro diagnozo in zdravljenjem

3. Zaščita pred bolečino, poškodbami in boleznimi

Primerno okolje z zavetjem in ležiščem

2. Zaščita pred neugodjem

Dostop do sveže vode in krme za vzdrževanje zdravja in vitalnosti

1. Zaščita pred lakoto in žejo

Hvala za Hvala za pozornostpozornost

Foto: dr. Nežika Petrič