POMEN IN UPORABA SPLETNEGA PORTALA - core.ac.uk · Ključne besede: elektronsko poslovanje, spleti portali, e-uprava, analiza državnih portalov. ABSTRACT In this thesis seminar we

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Delo diplomskega seminarja

POMEN IN UPORABA SPLETNEGA PORTALA

E – UPRAVA

The Importance and Use of The Web Portal eGovernment

Kandidatka: Katja Dajčman

Študentka rednega študija

Program: Bolonjski univerzitetni program

Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje

Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Študijsko leto: 2013/2014

Jurij ob Pesnici, september 2014

2

POVZETEK

V diplomskem seminarju smo raziskali kakšen je pomen in uporaba spletnih državnih

portalov. Pri tem smo kot primerjavo dodali poleg slovenskega državnega portala še

avstrijskega in angleškega. Prednost vsake državne uprave je vsekakor dostopnost na

spletu, pri tem tudi dostopnost do informacij in osebnih stvari, sam uporabnik pa lahko

preko enotne vstopne točke dostopa do različnih državnih institucij, zakonikov,

informacij javnega značaja.

V uvodnem delu smo preučili osnovne teoretične značilnosti elektronskega poslovanja,

kaj sploh je elektronsko poslovanje in v kakšnih oblikah se pojavlja. V teoretičnem delu

smo opisali tudi spletne portale, oblike in vrste portalov, pri tem smo se osredotočili na

državne spletne portale in naredili kratko predstavitev Državnega portala Republike

Slovenije. Kasneje v praktičnem delu smo s pomočjo kriterijev, ki označujejo spletna

mesta, naredili kratko primerjalno analizo z angleškim vladnim portalom gov.uk in

avstrijskim državnim portalom Help.gov.at. Vsi portali so v večini namenjeni

uporabnikom in pravnim osebam. Pogledali smo, kaj nam posamezni državni portal

ponuja, kakšne so same lastnosti posameznih portalov. Same državne uprave se

zavedajo uporabnosti in tudi povezave s prebivalstvom, posameznimi uporabniki, zaradi

tega je treba poudariti, da so potrebne tudi sprotne nadgradnje in dostopnost do

posameznih vsebin.

Ključne besede: elektronsko poslovanje, spleti portali, e-uprava, analiza državnih

portalov.

ABSTRACT

In this thesis seminar we explored what is the significance and use of the Web sites of

Government State portals. As a comparison we added in addition to the Slovene

national Government portal also Austrian and English Government Web portal. The

advantage of each Government is the availability on the Web and also accessibility to

information’s of personal things which allows that every user can through a single point

entry or access to the various State institutions, codes, information in the public domain.

In the introductory part, we examine the basic theoretical characteristics of electronic

business, what is electronic commerce and in which the forms occurs. In the theoretical

part we describe also the Web-portals, forms and types of portals, focused on

Government Web portals. We made also a short presentation of the Government portal

of the Republic of Slovenia, later in practical work we were using criteria that indicate

Web sites and we did a brief comparative analysis of the English web portal gov.uk and

Austrian State Government Portal Help.gov.at. Both of portals are most intended on

users and legal persons. We looked at each of us national portal offers. What are the

features of the individual portals themselves. The State Government itself is aware of

the usability and also connection with the population, individual users, and because of

this, it should be noted that is necessary that there are constant required upgrades and

access to individual content.

Key Words: e-commerce, e-business, Web portals, e-Government, analysis of

Government portals

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ......................................................................... 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................................... 5

1.3 Predpostavke in omejitve .............................................................................................. 5

1.4 Predvidene metode ........................................................................................................ 6

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ....................................................................................... 7

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja .......................................................................... 7

2.2 Področja e-poslovanja in njegovi cilji ........................................................................... 7

2.2.1 Vrste e-poslovanja ................................................................................................. 8

2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja................................................................ 9

2.4 Modeli elektronskega poslovanja ................................................................................ 10

2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja ............................................................................... 10

3 SPLETNI PORTALI ........................................................................................................... 11

3.1 Opredelitev portalov.................................................................................................... 11

3.2 Lastnosti portalov ........................................................................................................ 11

3.3 Vrste portalov .............................................................................................................. 12

3.4 Kriteriji uspešne spletne strani .................................................................................... 13

4 SPLETNI PORTAL E-UPRAVA ....................................................................................... 17

4.1 E – uprava ................................................................................................................... 17

4.2 Pogoji uporabe ............................................................................................................ 18

4.2.1 Digitalno potrdilo ................................................................................................ 19

4.3 Varstvo osebnih podatkov na e-uprava ....................................................................... 19

4.4 Storitve ki jih ponujajo ................................................................................................ 20

4.4.1 Storitve za državljane .......................................................................................... 20

4.4.2 Storitve za pravne osebe ...................................................................................... 22

4.4.3 Storitve znotraj javne uprave .............................................................................. 23

5 ANALIZA SPLETNEGA PORTALA E-UPRAVA PO KRITERIJIH ZA USPEŠNOST

SPLETNEGA MESTA ............................................................................................................... 24

5.1 Spletni portal E-uprava Republike Slovenije .............................................................. 24

5.1.1 Oblikovna podoba ............................................................................................... 24

5.1.2 Tehnični vidik in navigacija ................................................................................ 25

5.1.3 Vsebina ................................................................................................................ 25

5.1.4 Interaktivnost....................................................................................................... 25

5.1.5 Uporabnost in vzdrževanje spletne strani ............................................................ 26

5.1.6 Marketinški vidik ................................................................................................ 26

4

5.1.7 Prednosti in slabosti E-uprave ............................................................................. 27

5.2 E-uprava v Avstriji ...................................................................................................... 27



5.2.3 Vsebina ................................................................................................................ 29

5.2.4 Interaktivnost....................................................................................................... 29

5.2.5 Uporabnost .......................................................................................................... 29

5.3 E-uprava Velike Britanije ........................................................................................... 29



5.3.3 Vsebina ................................................................................................................ 31

5.3.4 Interaktivnost....................................................................................................... 31

5.4 Primerjava posameznih portalov ................................................................................. 32


5.4.2 Vsebina ................................................................................................................ 32

5.4.3 Uporabnost in navigacija ..................................................................................... 33

5.4.4 Tehnični vidik ..................................................................................................... 34

6 SKLEP ................................................................................................................................ 35

7 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 37

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrste elektronskega poslovanja ........................................................................... 8

Slika 2: Uvodna stran e-uprava ....................................................................................... 24

Slika 3: E-uprava, postavitev vprašanja .......................................................................... 26

Slika 4: Uvodna stran Digital Austria ............................................................................. 28

Slika 5: Angleški portal gov.uk ...................................................................................... 30

KAZALO TABEL

Tabela 1: Glavne razlike med portali in spletnimi stranmi. ............................................ 11

Tabela 2: Primerjava posameznih portalov glede na oblikovno podobo ........................ 32

Tabela 3: Primerjava posameznih portalov glede na vsebino ......................................... 33

Tabela 4: Primerjava posameznih portalov glede na uporabnost in navigacijo ............. 33

Tabela 5: primerjava posameznih portalov glede na tehnične značilnosti ..................... 34

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V današnjem času se v vseh segmentih delovnega in poslovnega okolja pojavlja

informacijska podpora ljudem. Pri tem mislimo, da skorajda ni človeka, ki ne bi

uporabljal spletnih virov poslovanja in zbiranja informacij.

V diplomskem seminarju se bomo posvetili prav elektronskemu poslovanju (skrajšano

e-poslovanje) in uporabi spletnih portalov, natančneje uporabnosti spletnega portala, ki

ga uporablja in z njim upravlja javna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju bomo

uporabljali okrajšavo ''e-uprava''). Predstavili bomo osnovne značilnosti portala in ga

analizirali po kriterijih, s katerimi lahko ocenjujemo ali je spletni portal uspešen, kakšne

so njegove značilnosti in naredili bomo kratko primerjavo z dvema drugima državnima

portaloma držav članic Evropske Unije.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega seminarja je predstavitev in uporabnost spletnega državnega

portala v Sloveniji. Kakšne možnosti nam uporabnikom v bistvu ponuja spletni državni

portal, kako lahko dostopamo do ponujenih informacij, kaj koristnega lahko izvemo,

kako je s samo zakonodajo v Sloveniji.

Glavni cilji:

opredelitev ključnih pojmov za lažje razumevanje vsebine,

pregled spletnega Državnega portala Republike Slovenije (e-uprava),

koristne informacije in uporaba,

analiza spletnega portala po kriterijih uspešne spletne strani,

primeri dobrih praks v tujini.

Osnovna trditev je, da ljudje lahko dostopajo do informacij, do katerih v preteklosti niso

imeli neposrednega dosega, medtem ko lahko v današnjem času pridejo do želenih

informacij preko spleta.

1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu se bomo osredotočili na spletni portal Države uprave Republike

Slovenije, kateri povezuje vse državne elemente med samimi zaposlenimi, kot tudi

zunanje uporabnike, kateri so pravne kot tudi fizične osebe. Na koncu bomo naredili

primerjavo z dobrimi praksami iz tujine, ki prav tako uporabljajo državne spletne

portale.

Samo delo diplomskega seminarja temelji na predpostavki, da dobro pripravljene

spletne vsebine in koristne informacije za uporabnike omogočajo uporabnikom dostop

do želenih vsakodnevnih informacij, ki hkrati pripomorejo tudi k skrajšanju čakalnih

vrst na samih uradih.

6

1.4 Predvidene metode

Pri izdelavi diplomskega seminarja smo uporabili poslovno raziskavo. Osredotočili smo

se na posamezne funkcije, ki jih vsebuje elektronsko poslovanje, s poudarku na spletnih

portalih, natančneje državnih portalih, kako so le ti zasnovani, kaj ponujajo

uporabnikom ter kaj so njihove prednosti in slabosti.

Za izdelavo dela diplomskega seminarja smo uporabili deskriptivni pristop, saj v samem

delu opisujemo značilnosti spletnih državnih portalov, njegove osnovne lastnost, izgled

in informacije, ki jih podaja ter sam opis.

V samem diplomskem seminarju bomo uporabili sledeče metode raziskovanja:

• metoda deskripcije (opisovanje dejstev in procesov),

• metoda kompilacije (povzemanje stališč tujih avtorjev, njihovih sklepov,

opažanj, razlag),

• uporaba knjižne literature,

• uporaba spletnih virov,

• spletni državni portali za analiziranje,

• članki,

• zbiranje in analiza podatkov po kriterijih potrebnih za uspešne spletne

portale.

7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko ali e-poslovanje pričelo svoj glavni vzpon v

drugi polovici 90-h let, ko je tehnologija interneta, in na njo vezane aplikacije, dozorela.

Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina

poslovanja in novih trgov, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je

ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane (Miro

Gradišar, 2005, str. 138).

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja

V slovenskem jeziku poznamo en izraz – elektronsko poslovanje. V angleški literaturi

pa srečamo dva, ki se pomensko nekoliko razlikujeta:

elektronic commerce ali krajše e-commerce, ki se pojavi prvi in

e-business.,

E-commerce predstavlja proces nakupa, prodaje, prenosa ali izmenjave izdelkov,

storitev in/ali informacij po internetu in drugih računalniških omrežjih. Takšna

opredelitev se je nekaterim zdela preozka, saj je omejena le na procese trgovanja. Zato

se je pojavil izraz s širšim pomenom e-business, ki poleg tega vključuje tudi

servisiranje potrošnikov, sodelovanje s poslovnimi partnerji, učenje na daljavo in

sodelovaje zaposlenih znotraj posamezne organizacije. Nekateri avtorji se izrazu e-

business izognejo tako, da ga nadomestijo z e-commerce, pri čemer navedejo, da gre za

širši pomen. Nekateri pa oba izraza uporabljajo izmenično, kot sinonima. V slovenčini

teh težav nimamo. Slovenski izraz elektronsko poslovanje ali kratko e-poslovanje se

pomensko ujema z e-business in vključuje tudi e-commerce (Miro Gradišar, 2005, str.

138).

E – poslovanje (elektronsko poslovanje) pomeni elektronsko izmenjavo podatkov

(informacijske tokove) med podjetji, posamezniki in državno upravo; vsebine e-

poslovanja so skoraj neomejene in vključujejo vse poslovne aktivnosti, ki se med

navedenimi udeleženci pojavljajo. E-poslovanje dodaja »klasičnemu« poslovanju nove

možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije; pomeni

spremembo odvijanja poslovnih procesov in organiziranosti podjetij (Bobek, E-

poslovanje, 2008/2009).

2.2 Področja e-poslovanja in njegovi cilji

E-poslovanje se pojavlja na različnih področjih med te štejemo:

• E-trgovina,

• E-bančništvo,

• E-zavarovalništvo,

• E-borzništvo,

• E-založništvo,

• E-javna uprava.

Z uvajanjem elektronskega poslovanja želijo podjetja širiti tržišča in vstopati na tuje

trge, ustvarjati želijo nove poslovne priložnosti, obvladovati oskrbne verige, bolje

8

sodelovati s kupci oz. strankami, znižati stroške poslovanja (Bobek, E-poslovanje,

2008/2009).

2.2.1 Vrste e-poslovanja

Glede na to, katere udeležence povezuje elektronsko poslovanje, ločimo naslednje vrste

elektronskega poslovanja:

• organizacija(podjetje) – organizacija(podjetje)

Angl. Business to business (B2B)

• organizacija – posameznik

Business to Consumer (B2C)

• organizacija – državna uprava

Business to Government (B2G)

• državna uprava – državljan

Government to Citizen (G2C)

• državna uprava – državna uprava

Govenment to Government (G2G)

• posameznik – posameznik

Citizen to Citizen (C2C) (Bobek, E-poslovanje, 2008/2009).

Slika 1: Vrste elektronskega poslovanja

Vir: (Miro Gradišar, 2005, str. 141)

Elektronsko poslovanje na področju e-uprave uporablja modele B2G, G2C, G2G.

9

2.2.1.1 B2B

B2B pomeni merjeno v vrednosti transakcij in predstavlja najpomembnejši delež e-

poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne

osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oz. podjetjem ter njegovimi

kupci, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. B2B ni samo največja, temveč tudi

najstarejša vrsta e-poslovanja. Prva oblika B2B poslovanja je bila računalniška

izmenjava podatkov (RIP), kar pomeni, da si podjetja poslovne dokumente, kot so

naročilo, potrditev naročila, dobavnica in račun, raje izmenjujejo po elektronskih poteh

kot na papirju.

2.2.1.2 B2C

B2C je naraščajoča in medijsko zelo izpostavljena vrsta e-poslovanja. Pred več desetimi

leti skorajda ni obstajala, danes pa vse več kupcev išče in kupuje izdelke in storitve po

internetu. Pogosto to vrsto smatramo kot najpomembnejšo, saj nam je potrošnikom

najbolj znana, ker jo v običajnem življenju nenehno srečujemo. Primeri e-poslovanja

med podjetji in potrošniki so elektronsko bančništvo za fizične osebe, elektronsko

trgovanje, izobraževanje na daljavo itd (Miro Gradišar, 2005, str. 143).

2.2.1.3 C2C

C2C predstavlja interakcijo potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo, na

primer z uporabo e-klepetalnic, ali poslujejo. Poslujejo tako, da uporabljajo njim

namenjene e-tržnice, ki ponujajo tudi e-dražbe ali pa uporabljajo spletne oglasnike.

Največja svetovna tovrstna e-tržnica je Ebay. Prodajalci posredujejo informacije o

izdelkih ali storitvah, ki jih prodajajo/ponujajo, povpraševalci pa na to licitirajo in

dvigujejo ceno. Podobna tržnica v Sloveniji je Bolha.com (Miro Gradišar, 2005, str.

145).

2.2.1.4 G2B, G2C in G2G

Posebna vrsta e –poslovanja je tudi takrat, kadar kot udeleženec nastopa javna ali

državna uprava. Čeprav je pobuda za razvoj in razmah e-poslovanja nastala v

poslovnem okolju, je pomemben tudi razvoj e-poslovanja javne in državne uprave.

Javna in državna uprava sta udeleženi v različnih vrstah e-poslovanja: G2B, G2C in

G2B. Primeri za G2B so izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV

itd. Primeri G2C so oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz rojstne

matične knjige itd. Primer za G2G pa je spremljanje podatkov o realizaciji proračuna

RS (Miro Gradišar, 2005, str. 145-146).

2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje ne glede na obliko povezovanja s poslovnimi partnerji ali vrsto

prinaša udeležencem takšne oblike poslovanja neposredne koristi v obliki stalnega

(Andrej Kovačič, 2009, str. 60):

zniževanja stroškov nakupa,

zniževanja obsega zalog,

skrajševanja poslovnega cikla,

razvijanja učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanja z njihovimi

odjemalci ter

zniževanja stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanja novih tržnih priložnosti.

10

2.4 Modeli elektronskega poslovanja

Spremembe v načinu poslovanja kot odraz vpeljave elektronskega poslovanja so

povzročile tudi nove poslovne modele. Model elektronskega poslovanja je način

poslovanja, s katerim organizacija dosega dodano vrednost na podlagi interneta. Modele

elektronskega poslovanja lahko razdelimo na več načinov. V strokovni literaturi

zasledimo delitve glede na način, cilje in namen elektronskega poslovanja. Za naše

razumevanje tematike lahko modele elektronskega poslovanja delimo na (Andrej

Kovačič, 2009, str. 64):

spletno oglaševanje,

virtualne skupnosti,

spletno trgovino,

posredniški model,

informacijske portale,

predplačniški model.

2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja1

Prednosti:

večja operativna učinkovitost,

boljše upravljanje oskrbnih verig,

pridobivanje novih trgov,

uvajanje novih izdelkov in storitev,

zniževanje stroškov informacijskih posrednikov,

za posameznika predstavlja prednosti večja udobnost, učinkovitost in ponudba

ter nižje cene.

Slabosti:

konflikti med prodajnimi kanali,

visoke investicije v e poslovanje,

zaostrovanje konkurence,

za posameznika predstavlja možnost prevar in ogrožanje zasebnosti.

1 Povzeto po (Miro Gradišar, 2005, str. 148-159).

11

3 SPLETNI PORTALI

3.1 Opredelitev portalov

Portal je spletna stran, ki predstavlja vstopno točko do drugih spletnih strani in je

pogosto iskalni stroj ali pa omogoča dostop do iskalnega stroja. Iz uporabniškega

stališča omogoča portal skupek kanalov, grafičnih elementov, vsebine, navigacije,

povezav, pomoči, iskalnih orodij, administrativnih funkcij, imenikov, alarmov in

aplikacijskih dodatkov. Iz uredniškega stališča je portal tehnologija, ki omogoča ločitev

vsebine od uporabniškega vmesnika in tako omogoča uredniku lažje dodajanje ter

ažuriranje vsebin, kakor tudi modularno zasnovo spletišča. (Bobek, Portali, 2007/08).

Tabela 1: Glavne razlike med portali in spletnimi stranmi.

SPLETNE STRANI PORTAL

ORIENTIRANOST Institucija, storitev ali tema Uporabnik na prvem mestu

IZGLED IN DELOVANJE Pasivno opazovanje vsebine in

oblike podanih informacij (vsi

uporabniki vidijo enako)

Mnogovrstne in številne storitve

ter vsebine (prilagojeno

posameznemu uporabniku)

PRILAGODLJIVOST

(prikazovanje podatkov in

povezav)

Neprilagodljiv Prilagodljiv

ISKANJE PODATKOV Želene podatke moramo poiskati

sami

Portal ponudi podatke, ki jih

utegnemo potrebovati

STOPNJA

INTERAKTIVNOSTI

Uporabnik ne more vplivati na

spremembo spletnih strani

Izgled se spremeni, ko to želi

uporabnik

Vir: (Bobek, Portali, 2007/08)

3.2 Lastnosti portalov

Za spletne portale je značilno, da imajo (Bobek, Portali, 2007/08):

• enotno prijavo,

• poosebljanje,

• posredovanje in upravljanje vsebin,

• kolaboracija in komunikacija,

• iskanje,

• taksonomija.

Enotna prijava je lahko kot enkratna avtentikacija, ko se lahko uporabnik s pomočjo

uporabniškega imena in gesla ali s pomočjo certifikata oz. digitalnega potrdila prijavi v

portal. Prijava pri tem skrbi oz. omejuje dostop preverjenim uporabnikom, ampak samo

do tistih virov, do katerih imajo dostop (npr. dostop do nekaterih podatkov oz.

dokumentov, znotraj dokumentne knjižnice) (Bobek, Portali, 2007/08).

12

Poosebljanje ali personalizacija – spletni strežnik prepozna uporabnika in se na podlagi

zbranih informacij oz. podatkov odloči, katere vsebine so zanj najbolj primerne in

uporabne. Sama vsebina spletnih strani se prilagaja zahtevam posameznega uporabnika

(nudi individualizirane informacije, proizvode in storitve; tako npr. dve osebi ob istem

času na isti strani vidita popolnoma drugačno vsebino). Obiskovalci spletne strani tako

dobijo občutek, da je ponudba na strani namenjena osebno njim (prilagojena njihovim

potrebam in željam) (Bobek, Portali, 2007/08).

Posredovanje in upravljanje vsebin (preko sistema CMS – Content Management

System). Glavne funkcije sistema CMS so objavljanje statičnih in dinamičnih vsebin

(prejemanje, pregled, objava in vzdrževanje vsebine); oblikovanje vsebin (nekateri

sistemi omogočajo, da se HTML vsebina oblikuje preko spletnega vmesnika v ta namen

izdelanem grafičnem okolju); repozitorij vsebinskih elementov (zbirke, ki jih obvladuje

portal, se običajno nahajajo v galerijah) (Bobek, Portali, 2007/08).

Kolaboracija in sodelovanje, pri čemer gre za sodelovanje, oblikovanje skupin za

opravljanje skupinskega dela in poteka preko elektronske izmenjave informacij v

realnem času (sinhrono) in v različnih časovnih obdobjih (asinhrono). Najpogostejše

storitve so spletne klepetalnice, forumi, izmenjave dokumentov, skupinski koledarji,

elektronska pošta, ankete, virtualne konference, sistem za pomoč uporabnikom,

namenska skupinska orodja (Bobek, Portali, 2007/08)…

Iskanje poteka znotraj in zunaj portala, lahko tudi po strukturiranih (enostavnih) in

nestrukturiranih podatkih (najprej jih obdela iskalnik, ki je sposoben označevati vsebine

na različnih virih in različnih oblikah, imenujemo jih tudi meta podatki). Pri iskanju

ločimo enostavno iskanje, napredno, dodatne možnosti, Google search ali vnaprej

pripravljeno iskanje (Bobek, Portali, 2007/08).

Taksonomija je znanost o razporejanju elementov, ki se vrši na že v naprej definiranem

sistemu, katere rezultat je katalog, namenjen analizi in pridobivanju informacij.

Mehanizem, ki omogoča definiranje taksonomije, je sestavni del vsakega portala in

omogoča definiranje strukture, kamor se razvršča vsebina (mape in podmape);

opisovanje vsebin z meta podatki, ki omogočajo razvrščanje vsebine in strukturo ter

definiranje pravil za kategorizacijo, s pomočjo katere lahko (na podlagi meta podatkov)

razvrščamo vsebino v obstoječo strukturo (Bobek, Portali, 2007/08).

Druge značilnosti portalov so med drugim izboljšanje varnosti in poenostavljeno

upravljanje varnosti; deljena arhitektura, ki podpira transakcije (vključuje kataloge,

omogoča možnosti plačila); do portalov pa lahko dostopamo preko različnih kanalov,

kot so namizja, prenosni računalniki, dlančniki, mobilni telefoni… (Bobek, Portali,

2007/08)

3.3 Vrste portalov

Kriteriji po katerih razvrščamo portale so sledeči (Bobek, Portali, 2007/08):

Poslovno področje, ki ga portal podpira

(področje dobaviteljev, strank, zaposlenih, poslovnih partnerjev)

Usmerjenost ali doseg portala

(organizacijski portali, portali za e-poslovanje, javni portali)

Vsebina portala

13

(splošni uporabniki, zaposleni, stroka)

Portali se lahko delijo na horizontalne ali vertikalne, pri tem so horizontalni tisti portali,

ki so namenjeni širokemu spektru uporabnikov (široka ponudba informacij in funkcij),

prilagoditev posameznemu uporabniku je redka. Vertikalni pa so v bistvu specializirani

portali, namenjeni določeni interesni skupini, temi, področju, prilagoditev uporabniku je

mogoča in zaželena (Bobek, Portali, 2007/08).

Portale lahko delimo tudi na odprte in zaprte portale, pri čemer gre pri odprtih za tiste,

ki so vsakomur dostopni, zaprti pa so omejeni na določeno skupino uporabnikov. Pri

razlikovanju pa moramo biti pozorni, saj odprti in zaprti portali niso isto kot portali,

katerih uporaba zahteva registracijo in takšnih kjer registracija ni potrebna (Bobek,

Portali, 2007/08).

Splošni uporabniški portali služijo kot vstopna točka uporabnikom, ko le ti gredo na

internet. Preživljajo se od reklam, ponujajo pa raznovrstne storitve (Bobek, Portali,

2007/08).

Poslovni portali so aplikacije, ki podjetju omogočajo učinkovito izrabo podatkov,

shranjenih znotraj in zunaj podjetja, ter uporabniku omogočajo enoten prihod do

informacij, ki jih potrebuje pri poslovnih odločitvah. Namenjeni so ljudem, ki pripadajo

isti organizaciji, imajo posebno avtorizacijo, personalizacija (prilagoditev posamezniku)

pa poteka na nivoju njihovih vlog (Bobek, Portali, 2007/08).

Gradišar trdi, da je poslovni portal povezava različnih virov informacij iz poslovnih

strukturiranih podatkovnih virov (različne podatkovne baze), nestrukturiranih

podatkovnih virov (dokumenti sistemi …), programskih rešitev (npr. za podporo

odločanju) ter zunanjih podatkovnih virov (predvsem iz interneta) v enotno vstopno

točko, preko katere do njih dostopamo z uporabo (spletnih) brskalnikov. Gre torej za

prikaz za uporabnika bistvenih informacij, združenih na enem mestu (enem zaslonu)

(Miro Gradišar, 2005, str. 112).

3.4 Kriteriji uspešne spletne strani2

Vsako podjetje in organizacija se mora projekta spletne predstavitve lotiti premišljeno.

Pri tem mora vedeti, kaj želi s spletno stranjo doseči in komu bodo namenjene. Uspešno

postavljena spletna stran lahko podjetju oz. organizaciji prinese veliko korist, a le če

imajo le ti skrbno začrtane cilje in definirano strategijo za dosego ciljev. Skrt opozarja

da na slovenskem spletu lahko najdemo veliko spletnih projektov, nekaterih bolj

uspešnih, drugih manj. Razlog za slabša spletna mesta niso samo slabi računalniški

strokovnjaki, temveč tudi dejstvo, da se projektov lotevajo ljudje, ki imajo ustrezno

znanje, ne upoštevajo pa elementov, ki so nujno potrebni, da spletna stran zaživi in da

se uporabniki nanjo vračajo.

Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani na katero se opozarja je, da

oblikovalci pri svojem delu ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat

takšnih pristopov so lahko atraktivne spletne strani, ki so popolnoma skregane z

vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij.

2 Celotno poglavje je povzeto po (Skrt, 2004)

14

Oblikovalci pozabijo, da delajo spletne strani za uporabnike, in ne za svoj ugled. Zato je

dobro da spletne strani oblikuje oblikovalec, ki je specializiran za internet.

Pri ocenjevanju spletnih mest se največkrat upoštevajo naslednji kriteriji:

Vsebina,

struktura in navigacija,

grafično vizualna oblika,

uporabnost,

interaktivnost in

celostni vtis spletne strani.

Pri ustvarjanju oblikovne podobe pa je potrebno upoštevati nekaj praktičnih nasvetov:

ne pretiravati pri številu različnih barv, ki se bodo uporabili na strani,

uporabljati primerno velikost in tipografijo pisave,

zaradi boljše čitljivosti, uporabljati temno pisavo na svetli podlagi,

okoli tekstov uporabljati prazen prostor,

ozadje naj ne bo izstopajoče,

uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme

zadušiti,

grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani

optimizirani.

Vsebina je eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani. Sem sodi objava

zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile

obiskovalce. Objavljena vsebina pa mora biti tudi slovnično pravilna. To pa seveda ni

edini kriterij. Potrebno je poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojne

vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki.

Številne raziskave so pokazale, da je neposredno branje iz zaslona za 25 % počasnejše,

pa tudi veliko bolj naporno za oči, kot pa branje besedila napisanega na papir, zato se je

potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Zaradi tega je

priporočljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote.

Dolge tekstovne bloke je dobro razdeliti na dele in jih predstaviti na večih podstraneh.

Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana, se lahko razdeliti v več stolpcev, za lažje

sprehajanje po vsebini pa se naj uporabljajo kratki in jasni naslovi ter poudarjanje

ključnih besed. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih uporabnik

takoj zazna in da ga pritegnejo k branju.

Tehnični vidik - Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi

od hitrosti njihovega nalaganja. Preveliko število javascriptov3, slik in grafičnih

elementov, ki so po možnosti še neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu,

lahko zelo poveča čas nalaganja strani, kar bo odvrnilo marsikaterega uporabnika od

nadaljnjega pregledovanja vsebine. Zgornja meja sprejemljivosti nalaganja osrednje

strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Zaradi optimalnega nalaganja

3 JavaScript je predmetno orientiran programski jezik, ki se uporablja za izračunavanje in rokovanje z

objekti na uporabniški strani. JavaScript sam po sebi ni uporaben- vanj ne moremo vnašati podatkov in

nam jih tudi ne vrača. Sodelovati mora z predmeti na uporabniški strani in njihovimi lastnostni in

postopki. JavaScript omogoča integracijo dokumentov HTML, spletnih komponent (Java, ActiveX...) in

komponent plug-in tako, da postanejo spletne strani dinamične (Breščak).

15

in delovanja mora lastnik spletne strani poskrbeti, da so spletne strani nameščene na

hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletna stran mora omogočiti pravilno

prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer,

Netscape) ter pri različnih ločljivostih ekrana. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo

vidno polje ekrana. Ker je težko celotno vsebino strntiti na vidno polje ekrana, je

razumljivo da se po vsebini premika obiskovalec z vertikalnim drsnikom. Veliko

neprijetneje je, če mora pri tem uporabljati horizontalni drsnik.

Pri tehničnem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni

zgradbi vključujejo okvirje (ang. frames)4. Uporaba le teh namreč onemogoča

povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih

straneh z okvirji, URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje

trenutno gledane strani. Podjetje naj na internetu objavi samo tiste strani, ki delujejo.

Bolje kot napisati »Stran je v obdelavi (This site is still under construction)."«, je

nedokončane spletne strani odstraniti z interneta. Pred objavo spletnih strani na

internetu je potrebno preveriti tudi pravilnost delovanja html kode ter pravilnost

delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletne strani vključujejo.

Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasičnimi mediji omogoča

spletnim uporabnikom aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev

dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriščajo možnost

interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogoča. S pomočjo aplikacij in obrazcev

(forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogočajo aktivno

vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje učinkovito komunicira s svojimi

strankami ter hkrati gradi dolgoročne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s

spletno stranjo je tem globlja, čim boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je

spletna stran in čim več interaktivnih elementov ponuja.

Pri sami navigaciji je pomembno, da se obiskovalcu omogoči čim bolj enostavna

uporaba spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna

stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Enostavna,

razvidna in konsistentna navigacija mora omogočati uporabniku udobno sprehajanje po

vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik

mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani je in kje znotraj strukture spletne strani

se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Pri navigaciji se pogostokrat omenja

pravilo "three-click-rule" po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi

prišel do želenih informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu

vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto,

kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico

dokumentov ter omogočati hiter dostop do želenega dokumenta.

Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z

zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo

zadovoljile njihove želje in potrebe. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od

kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo

uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina

prikazovanja vsebine in podobno. V ospredje je potrebno postaviti uporabnika in

4 Z okvirji (angl. frames) razdelijmo okno grafičnega HTML brskalnika na več samostojnih površin; vsak

segment lahko prikaže drug dokument. V enem izmed okvirjev se običajno prikaže povezave z izbirami, v

drugem pa poljubna vsebina (W3).

16

njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani.

Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v

oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo

vidik uporabnosti in funkcionalnosti ter se ne vprašajo, ali je njihov končni izdelek

primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena.

Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoča in enostavna spletna predstavitev

neuporabna in odvečna, če obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe.

Vzdrževanje spletnih strani - Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se

redno vzdržujejo in ažurirajo. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih

strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rastočim potrebam

uporabnikov in novim tehnološkim možnostim. Uporabniki se bodo na spletne strani

vračali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino. Koristno je,

da se podjetje že pred objavo strani na internetu odloči, ali bodo za vzdrževanje spletnih

strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem. Odločitev je na

eni strani pogojena z razpoložljivim znanjem, časom in delovnimi resursi v podjetju, po

drugi strani pa od finančnih resursov, ki bi bili potrebni, če bi za vzdrževanje spletnih

strani skrbel nekdo drug.

Marketinški vidik - Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktične

vrednosti, če ni obiskana. Podjetje ne more prisiliti spletnega uporabnika, da si ogleda

njihovo spletno stran. Obisk spletne strani lahko le stimulira z različnimi metodami

oglaševanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaševanje s pasicami, vpisi

naslova spletne strani v vse pomembnejše iskalnike in imenike, trženje in komuniciranje

z e-pošto, itd.). Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni

strani in njihova aktivnost na straneh, so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in

obiskana je spletna stran.

17

4 SPLETNI PORTAL E-UPRAVA

Portal E-uprava se je pojavil zaradi zniževanja stroškov in predajanja papirne

tehnologije, ter prehod na elektronsko poslovanje, med zaposlenimi v javni upravi, kot

tudi zaradi dostopnosti do informacij fizičnim osebam. Spletni portal Republike

Slovenije, e –uprava, je v sodelovanju z zaposlenimi iz javne uprave

vzpostavilo podjetje SRC, ki razvija celovite programske rešitve za uporabnika. S

prilagoditvijo e-uprave so omogočili uporabniku dostopanje do raznovrstnih informacij,

ki se tičejo različnih zakonodaj. Storitve so tako postale učinkovite in lahko dostopne.

4.1 E – uprava

Pojem E-uprava pomeni elektronsko poslovanje javne uprave oziroma uporabo

informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) z namenom izboljšanja delovanja

javne uprave. Uporaba IKT omogoča lažji dostopnost informacij o upravnih storitvah in

samih storitev (in tako vpliva na zadovoljstvo uporabnikov), izboljšuje odprtost in

preglednost javne uprave ter zmanjšuje stroške poslovanja in s tem povečuje

učinkovitost. Uporaba IKT sama po sebi ni cilj ali uspeh javne uprave – uspešnost e -

uprave se meri po tem, kako in koliko vpliva na kakovost storitev, odprtost, preglednost

in učinkovitost javne uprave (Virant, 2009). (Bobek, E-poslovanje, 2008/2009)

E-uprava ni povezana samo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, temveč v prvi

vrsti z izboljšavami v menedžmentu, organizaciji in procesih v javni upravi.

Informatizacija postopkov javne uprave ne prinese koristi, če so ti postopki zapleteni,

neracionalizirani in dolgotrajni. Informatizacija je le eno od orodij za izboljševanje

procesov. Preden do nje pride je treba procese analizirati in jih »očistiti« nepotrebnih

sestavin, poenostaviti, optimirati (Virant, 2009).

Državni portal Republike Slovenije E-uprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za

pravosodje in javno upravo, je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni

upravi. Namen portala je poleg posredovanja informacij o upravi tudi približati upravne

storitve uporabnikom preko svetovnega spleta in tako poleg klasičnih komunikacijskih

poti, po katerih lahko državljani in poslovni subjekti dostopajo do storitev javne uprave,

ponuditi dodatno, elektronsko pot za opravljanje storitev (MJU, 2003).

Glavna lastnost portala je usmerjenost k ciljnim skupinam uporabnikov. Rešitev je

narejena v obliki podportalov za državljane in pravne osebe ter podportala,

namenjenega informacijam s področja javne uprave in zaposlenim v javni upravi, v

prihodnosti pa tudi storitvam za zaposlene v javni upravi (MJU, 2003). Imajo kar sedem

podportalov (za državljane, gospodarske subjekte, za zaposlene, za predstavnike

ustanov javne uprave, podportal v angleškem jeziku, besedilni podportal in podportal za

potrebe javno dostopnih točk). Nastaja tudi govorni podportal (Kričelj, 2002, str. 51).

18

E-uprava ima za posamezne akterje, ki v procesu nastopajo, različen pomen, cilje in

pričakovanja (Andrej Kovačič, 2009, str. 259).

Uprava je osredotočena na:

• kakovostnejšo storitev davkoplačevalcem ob nižjih stroških poslovanja,

• lažje, enostavnejše in preglednejše obvladovanje postopkov in zakonodaje,

• decentralizirano razporeditev moči in odločanja.

Občani pričakujejo:

• povečan obseg in lažjo dostopnost do informacij in storitev

• občutek boljše in neposredne povezanosti z upravo.

Organizacije in poslovno okolje želijo:

• znižati neposredne in posredne stroške poslovanja,

• pridobiti prednosti in koristi iz razvojnih pobud gospodarstvu.

E-uprava izhaja iz postopkov, ki jih izvaja fizični del državne uprave. Ta je organiziran

hierarhično: horizontalni nivo, kjer se nahajajo ministrstva, sestoji iz množice med seboj

nepovezanih entitet, ki jih koordinira vlada, sovje delovanje in organizacijo pa izvajajo

vsak zase. Medsebojna nepovezanost entitet se odraža pri poslovanju z uporabniki, saj

morajo le-ti za povprečen opravek na nekem uradu predložiti dokazila, ki so jih

pridobili v enem ali več različnih uradih in ni urad tisti, ki bi pridobil vsa potrebna

dokazila namesto uporabnikov. Edino, kar na področju poslovanja z uporabniki državne

uprave te samostojne entitete združuje, je zakon o upravnem postopku (Uroš Pinterič,

2007, str. 146).

4.2 Pogoji uporabe5

Vse informacije, ki jih uporabniki najdejo na Državnem portalu Republike Slovenije, so

če ni izrecno določeno, informacije javnega značaja. Uporabniki se morajo zavedati

tudi, da lahko vse informacije, ki so vključene ali dosegljive iz državnega portala e –

uprava, kadarkoli spremenijo brez predhodnega obvestila.

Čeprav delujejo z namenom, da skrbno zbirajo informacije, ki jih objavljajo na

državnem portalu E-uprava, in skrbijo za njihovo pravilnost ter ažurnost, je njihova

kazenska in civilna odgovornost za stvarne, kakor tudi pravne napake na informacijah

popolnoma izključena in ne odgovarjajo za nikakršne neposredne ali posredne škode ali

neprijetnosti, ki bi lahko uporabniku nastale zaradi uporabe morebitnih napačnih ali

netočnih informacij, ki bi se znašle na portalu. Dokumenti, objavljeni na njihovi

spletnih straneh, nujno ne zajemajo in natančno ne reproducirajo uradnega besedila

posameznega dokumenta. Uporabniku pa priporočajo, da v kolikor sprejema pomembno

ali celo nepopravljivo odločitev na podlagi podatkov, ki so objavljeni na njihovih

straneh, preveri podatke pri pristojnem organu ali v Uradnem listu Republike Slovenije.

5 Povzeto po viru: (Pogoji uporabe na Državnem portalu Republike Slovenije, 2003-2014)

19

V nobenem primeru ne odgovarjajo kateremukoli uporabniku za nikakršno posredno ali

neposredno škodo ali neprijetnosti (izguba dobička, poslovno tveganje, izguba

programske ali siceršnje podatkovne opreme), ki bi lahko uporabniku nastale zaradi

tehničnih težav oziroma nezmožnosti uporabe državnega portala E-uprava ali povezav,

ki se nahajajo na spletni strani.

Za prijavo na določene storitve potrebujejo uporabniki kvalificirano digitalno spletno

potrdilo, izdano s strani overiteljev SIGEN-CA, SIGOV-CA, POŠTA@CA ali AC NLB

za fizične osebe ter s strani SIGEN-CA ali Halcom-CA za pravne osebe.

4.2.1 Digitalno potrdilo

Digitalno potrdilo (digital certificate) je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje

podatke iz potrdila z zasebnim ključem določene osebe, ter potrjuje njeno identiteto.

Preprosto povedano: gre za elektronski dokument, ki potrjuje uporabnikovo identiteto v

elektronskem svetu, podobno kot osebni dokument potrjuje identiteto v realnem svetu.

Digitalno potrdilo vsebuje podatke o imetniku, njegov javni ključ, podatke o izdajatelju

digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti zapisa. Namenjen je za komuniciranje v

javni upravi kot za storitve, ki jih nudi javna uprava državljanom in pravnim osebam na

elektronski način.

Kvalificirana digitalna potrdila za državljane ter za pravne in fizične osebe, registrirane

za opravljanje dejavnosti izdaja vladni overitelj elektronskih podpisov SIGEN-CA

(Slovenian General Certification Authority, www.sigen-ca.si) na Centru Vlade

Republike Slovenije za informatiko (skrajšano CVI). SIGOV-CA (Slovenian

Governmental Certification Authority, www.sigov-ca.gov.si) pa izdaja kvalificirana

digitalna potrdila za institucije javne uprave.

Digitalna potrdila SIGEN-CA in SIGOV-CA so namenjena za upravljanje s podatki

javne uprave, za izmenjavo podatkov z institucijami javne uprave in za dostop do

podatkov, ki so v skrbništvu javne uprave, za varno elektronsko komuniciranje med

imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil in za storitve oz. aplikacije, za katere se

zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na CVI.

4.3 Varstvo osebnih podatkov na e-uprava6

Vse podatke, ki jih posredujejo uporabniki, jih mora spletni portal varovati v skladu z

Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur.l.RS št.86/2004, 113/2005).

Podatke uporabnikov ne bodo pod nobenim pogojem uporabljali brez njihovega

privoljenja ali jih posredovali in dali v uporabo tretji osebi ali instituciji, razen v

primerih, ki so zakonsko določeni.

Uporabnikom zagotavljajo, da bodo vse podatke o njih, ki jih bodo na kakršenkoli način

posredovali, brezpogojno varovali ter ravnali z njimi v skladu z Zakonom o varstvu

osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur.l.RS št. 86/2004, 113/2005). Uporabnikovih podatkov

ne bodo pod nobenim pogojem uporabili brez njihovega privoljenja, jih kakorkoli

posredovali ali dali v uporabo tretjim osebam ali institucijam, razen v primerih, ki jih

6 Povzeto po: (Državni portal Republike Slovenije, 2003-2014)

http://www.sigen-ca.si/

http://www.sigov-ca.gov.si/

20

določa zakon. Podatki ne bodo nikoli uporabljeni v namene, ki niso v skladu z

zakonom, ali v namene, ki bi uporabniku lahko kakorkoli škodovali.

Osebni podatki se bodo shranjevali in uporabljali le toliko časa, dokler bo to potrebno

za dosego namena, zaradi katerega so bili obdelovani. Zagotavljajo, da bo dostop do

podatkov po izpolnitvi namena blokirani.

Zagotavljajo, da bodo na pisno zahtevo uporabnika naslovljeno na navedeni naslov:

omogočili vpogled v katalog podatkov, vpogled v osebne podatke, ki so

vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo na uporabnika, ter njihovo

prepisovanje;

posredovali izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov

in se nanašajo uporabnika;

posredovali seznam, kateri osebni podatki, ki so vsebovani v zbirki osebnih

podatkov in se nanašajo na uporabnika, komu, kdaj in na kakšni podlagi, so bili

v skladu s tretjim odstavkom 22. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov v

določenem obdobju posredovani;

omogočili vpogled v vire, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o uporabniku vsebuje

zbirka osebnih podatkov in metodo obdelave;

dopolnili oziroma popravili osebne podatke, za katere se ugotovi, da so

nepopolni, netočni ali neažurni;

izbrisali osebne podatke, za katere posameznik tako zahteva.

Vsebina izjave o varstvu osebnih podatkov se lahko kadarkoli spremeni brez

vnaprejšnje najave in strinjanja uporabnikov. Uporabnik, ki ravna v nasprotju z

navedenimi določbami, kazensko, odškodninsko in drugače odgovarja za posledice.

4.4 Storitve ki jih ponujajo

Državni portal se usmerja v storitve, ki jih ponuja državljanom, kot tudi pravnim

osebam, deluje pa tudi med zaposlenimi, hkrati na portalu e-uprave lahko uporabnik

dostopa do ostalih uporabnih povezav.

4.4.1 Storitve za državljane7

Na poportalu za državljane lahko državljani dostopajo do vseh povezav, življenjsko

pomembnih dogodkov ter jih tudi elektronsko izpolnjujejo:

Družina in otroci – na tej povezavi najdemo, kje lahko sklenem zakonsko zvezo,

kakšne so pravice zunajzakonskih partnerjev, kako pridobim rojstni list, kako

postopamo po rojstvu otroka v tujini, kako uveljavljam starševske pravice in

pravice otrok, uredim varstvo,…

Osebna stanja in dokumenti, prijava prebivališča - kje pridobimo osebno

izkaznico, potni list, kako spremenimo osebno ime, kako se prijavimo na novem

naslovu, na kakšen način pridobimo delovno knjižico, kako in kje pridobimo

digitalno potrdilo za e-poslovanje, kako lahko pogledamo v lastne osebne

podatke, ki jih država hrani o nas,...

7 Povzto po: (Državni portal e-uprava za prebivalce, 2003-2014)

21

Šola, izobraževanje, mladi - kje potekajo predšolska izobraževanja, kako

vpišemo otroka v osnovno šolo, kje se lahko vpišemo v srednjo šolo, gimnazijo,

kako opravimo poklicno maturo ali zaključni izpit, kakšni so pogoji za možnost

financiranja študija, kako pridobimo štipendijo,...

Delo in zaposlitev - kako sklenemo delovno razmerje, na kakšen način dobimo

delovno knjižico, kje pridobimo informacijo o prostih delovnih mestih, kako se

lahko zaposlimo v javni upravi, kakšne pravice imamo kot brezposelna oseba,...

Podjetništvo - kako postanemo podjetnik, kako in kje lahko ustanovimo s.p.,

katere dokumente potrebujemo pri registraciji podjetja, na kakšen način

ustanovimo gospodarsko družbo, kako priglasimo osebno dopolnilno delo,...

Osebne finance in davki - kako in kdaj napovemo napoved za odmero

dohodnine, kako oddamo zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka,

kako oddamo napoved za odmero davka od premoženja, kako lahko pogledamo

v davčno evidenco ...

Zdravje in nega - kako se vključimo v obvezno, prostovoljno zdravstveno

zavarovanje, na kakšen način in kdaj pridobimo kartico zdravstvenega

zavarovanja, kako in katere osebne zdravnike si lahko izberemo,...

Socialno varstvo, invalidi, vojne pravice - kako pridobimo denarno socialno

pomoč, kdaj smo upravičeni do socialno-varstvenih storitev, na kakšen način

lahko uveljavljamo pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, kako

uveljavimo pravico žrtve vojnega nasilja,...

Starejši, pokojnine, upokojitev - kje lahko zahtevamo pravico za namestitev v

dom za starejše, kako lahko pridobimo starostno pokojnino, državno pokojnino,

kdaj lahko pridobimo pravico do poklicne rehabilitacije, kako se vključimo v

prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,...

Promet, vozniki, vozila - kdaj lahko opravimo vozniški izpit, kje lahko opravimo

tehnični pregled vozila, kako registriramo vozilo, kako lahko podaljšamo

veljavnost prometnega dovoljenja, kje lahko opravimo izpit za voditelja čolna,...

Okolje in prostor - kje pridobimo gradbeno dovoljenje, kako prijavimo

stalno/začasno prebivališče, kako odjavimo stalno prebivališče, kdaj smo

upravičeni do neprofitnega stanovanja,...

Kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana -kako pridobimo status kmeta, kako lahko

kupimo/prodamo kmetijsko zemljišče, kmetijo, gozd, kje pridobimo dovoljenje

za športni ribolov na morju,...

Kultura in šport - kako lahko postanemo samozaposleni v kulturi, samostojni

novinar, na kakšen način lahko ustanovimo društvo, kako prijavimo javno

prireditev/shod,...

Varnost, reševanje, vojska, orožje - kako postanemo poklicni vojak, na kakšen

način lahko naznanimo kaznivo dejanje, kako pridobimo orožni list,...

Država in družba - kako pridobimo potrdilo o nekaznovanosti, kje in kdaj lahko

dobimo brezplačno pravno pomoč, kako lahko izvemo ali smo volilni

upravičenec, na kakšen način lahko pridobimo informacijo javnega značaja,

kako lahko sodelujemo pri odločanju,...

Smrt in žalovanje - kdaj lahko dedujemo, kje lahko pridobimo dovoljenje za

pokop izven pokopališča, kako pridobimo izpisek iz matične knjige umrlih, kako

lahko uveljavljamo pogrebnino, posmrtnino,...

Tujina, potovanja, vizumi - s katerimi dokumenti lahko prehajamo mejo, kako

lahko pridobimo vizum, kdo in na kakšen način lahko pridobimo slovensko

državljanstvo, status begunca,...

22

4.4.1.1 Spletni opomnik

Storitev spletni opomnik omogoča samodejno obveščanje uporabnika o poteku

veljavnosti osebnih dokumentov. Gre za uradne dokumente, potni list, vozniško

dovoljenje, prometno dovoljenje, tehnični zapisnik in orožni list. Podatke o

dokumentnih sistem E-uprave pridobi iz uradnih evidenc. Uporabnik sam izbere, na

kateri način ga sistem obvesti in kdaj želi prejeti obvestilo. Izbere lahko termin

obveščanja 30, 14 in 3 dni pred potekom dokumenta, in sicer po elektronski pošti in/ali

SMS-u (Državni portal e-uprava za prebivalce, 2003-2014).

4.4.2 Storitve za pravne osebe8

Preko podportala e-Vem lahko pravne osebe dostopajo do informacij, ki so namenjene:

Samostojni podjetniki kako registriramo s.p., spremenimo podatke o s.p., katere

podatke moramo prijaviti ustanovam javne uprave, katera dovoljenja za

obratovanje in delo moramo pridobiti, kakšne so obveznosti do delavcev, kako

s.p. posluje s tujino, pridobi podatke iz evidenc, ...

Pravne osebe v nastajanju kako ustanovimo pravno osebo, kateri so obvezni

davčni postopki ob ustanovitvi, katera dovoljenja za obratovanje in delo moramo

pridobiti, kako zaposlimo delavca, ...

Delujoče pravne osebe kako ustanovimo pravno osebo, katere so obveznosti in

pravice pravnih oseb, kako spremenimo podatke o pravni osebi, kako poslujemo

s tujino, kje in kako pridobimo podatke iz evidenc, na kaj moram biti pozorni pri

organizaciji dela, , ...

Društva in zavodi kako pridobimo status društva, katere obveznosti imamo,

kako ustanovim zavod, kako spremenim podatke o zavodu, ...

Na portalu e-VEM je od 1.2.2008 poleg registracije enoosebne d.o.o. in oddaje vloge za

odprtje začasnega transakcijskega računa mogoče opraviti na daljavo:

prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi

davčnega obdobja, davčni obračun)

oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV (DDV-P2)

prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja (M-1)

prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih

zavarovanjih (M-3)

odjava oseb iz obveznih socialnih zavarovanj (M-2)

prijava družinskih članov v obvezno z.z. (M-DČ)

sprememba podatkov o družinskih članih (M-DČ)

odjava družinskih članov iz obveznega z.z. (M-DČ)

prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela (PD-1)

Vsa podjetja lahko preko sistema elektronskega pooblaščanja s strani zakonitega

zastopnika pooblastijo zaposlene ali druge osebe za opravljanje postopkov (oddaja

obrazcev za prijavo v socialno zavarovanje, prijava sprememb podatkov o družinskih

članih, prijave potrebe po delavcu itd.). Zakoniti zastopnik morajo imeti kvalificirano

digitalno potrdilo, s katerim pooblasti osebo na njegovo davčno številko, ki bo

opravljala postopke za podjetje.

8 Povzeto po: (Državni portal e-uprava za pravne osebe, 2003-2014)

23

Ob oddaji predloga za vpis v sodni register je mogoče hkrati z vlogo oddati tudi ostale

vloge. V sistemu vloge čakajo na sklep sodišča o vpisu v sodni register, ko pa je sklep

izdan, sistem vse ostale vloge skupaj s podatki o družbi posreduje pristojnim

ustanovam. Vse statuse oddanih vlog je mogoče spremljati preko portala e-VEM.

4.4.3 Storitve znotraj javne uprave

Na portalu e-uprava zasledimo tudi zavihek, ki ponazarja storitve znotraj javne uprave.

V shemi so prikazane vse tri veje oblasti, preko katerih so narejene povezave na domače

strani ustanov, ki imajo svoje spletne strani.

Zakonodajna oblast (predsednik RS, državni zbor, državni svet)

Pravosodje (sodišča, vrhovno državno tožilstvo, državno pravobranilstvo,

odvetniška in notarska zbornica Slovenije),

Lokalna samouprava (ustavno in računsko sodišče, banka Slovenije, varuh

človekovih pravic, državna revizijska komisija, informacijski pooblaščenec,

državna volilna komisija, agencija za energijo, za javnopravne evidence in

storitve, za radioaktivne odpadke, za trg vrednostnih papirjev, za pošto in

elektronske komunikacije, za železniški promet in pa občine). Uporabnik lahko

dostopa do spletnih strani občin.

Državna uprava (vlada RS in predsednik vlade RS ministrstva in direktorati,

organi v sestavi, vladne službe in upravne enote). V tej shemi lahko uporabnik

sam dostopa do spletnih strani ministrstev, direktoratov…

24

5 ANALIZA SPLETNEGA PORTALA E-UPRAVA PO

KRITERIJIH ZA USPEŠNOST SPLETNEGA MESTA

V praktičnem delu bomo s pomočjo kriterijev za uspešnost spletnega mesta naredili

analizo državnega portala e-uprava in še dveh spletnih mest držav članic Evropske

Unije in sicer Angleški državni spletni portal in Avstrijski državni spletni portal.

5.1 Spletni portal E-uprava Republike Slovenije

S pomočjo šestih kriterijev bomo analizirali državni portal Republike Slovenije e-

uprava. V prejšnjem poglavju smo opisali splošne značilnosti samega portala E-uprava,

v praktičnem delu pa bomo analizirali in primerjali same državne spletne portale.

5.1.1 Oblikovna podoba

Sam državni portal ne uporablja prevelike količine različnih barv, pisava je ustrezno

velika, čitljiva, uporablja se temnejša pisava na beli podlagi, ozadje ni izstopajoče. Sam

spletni portal ne uporablja veliko grafičnih elementov, le za samo popestritev vsebine,

prepoznaven je logotip, ki ga uporabljajo že od samega začetka. Sama stran vsebuje tudi

Slovensko zastavo s prepoznavnim grbom, kar je dobro za samo prepoznavnost. Že v

sami uvodni strani pa so povezave razdeljene za državljane, pravne osebe in javno

upravo.

Slika 2: Uvodna stran e-uprava

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava

25

5.1.2 Tehnični vidik in navigacija

Hitrost nalaganja spletne vsebine je dokaj hitra, prav tako je prikazovanje vsebine

pravilno v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Google Chrome,

Mozilla Firefox ) pri različnih ločljivostih ekrana. Prav tako se uporablja le vertikalni

drsnik, kar je upravičeno, saj sam spletni portal vsebuje veliko vsebine, ni pa

potrebnega horizontalnega drsnika, kar bi bilo pri pregledovanju vsebine moteče. Portal

tudi objavlja podstrani, do katerih lahko uporabnik dostopa do različnih informacij, kot

na primer eDavki, eVem, kataster…

S pomočjo spletnega HTML preverjevalnika na naslovu http://validator.w3.org/ smo

preverili kodo e-uprave, ki je našel kar 162 napak in 71 opozoril. Kar pomeni, da se

pojavljajo napake v samem prikazu strani.

Spletne strani portala E-uprava so optimizirane za spletne brskalnike MS Internet

Explorer verzije 5.0 ali novejše, Netscape Navigator 6.1 ali novejše, Mozilla 1.0 ali

novejše in Opera 5.0 ali novejše. Za pregled in tiskanje nekaterih objavljenih

dokumentov potrebujete program Adobe Acrobat Reader. Program je na voljo preko

interneta in je za osebno uporabo brezplačen. Za pregledovanje spletnih strani ne

potrebujete drugih programskih dodatkov, za uporabo nekaterih funkcij pa morajo imeti

vključen javascript, ki je že vgrajen v uporabnikovem brskalniku. Strani pa so

pripravljene za prikaz na zaslonih ločljivosti 800x600 točk ali več.

Navigacija samega portala je pregledna vedno kadar uporabnik dostopa do posamezne

storitve, podkategorije, ve kje se nahaja, lahko se vrača na prejšnjo stran ali podrobneje

poišče želene informacije. Za lažje iskanje informacij lahko uporabnik izbere določeno

regijo od koder izhaja, za pridobitev natančnejših podatkov, ki so predpisani za

posamezno regijo.

5.1.3 Vsebina

Na portalu e-uprava so informacije javnega značaja za vse uporabnike. Tam se nahajajo

tudi informacije, ki so uporabne za državljane kot tudi za tuje obiskovalce. Uporabnik

kot fizična oseba ali pravna lahko dostopa do informacij javnega značaja, pravnih

informacij. Informacije se nenehno dopolnjujejo, hkrati pa so hitro dostopne.

Uporabnik lahko vidi najnovejše (aktualne) informacije, kot tudi tiste, ki so

najpogosteje obiskane. Te informacije so podane v pregledni obliki, v posameznih

okvirjih in so tudi pregledne. Na kazalu strani so zbrane vse uporabe povezave, do

katerih lahko dostopajo uporabniki do posameznih želenih povezav in informacij. S tem

omogočajo hiter dostop do elektronskih storitev e-uprave. Uporabljajo kratke in jasne

naslove ter poudarjajo ključne besede in uporabne povezave. Kar hkrati uporabnika ne

odriva do dostopanja do njemu želenih informacij.

5.1.4 Interaktivnost

Ko uporabnik dostopa do informacij, lahko v vsaki podkategoriji prejme tudi

informacije, saj ima e-uprava tudi možnost pomoči, preko telefona ali elektronske pošte.

Nenehno se pojavljajo tudi ankete, možnost izpolnjevanja obrazcev. V vsaki

podkategoriji lahko na posamezno temo uporabnik zastavi vprašanje uslužbencem, ki

urejajo in se spoznajo za določeno vsebino. V levem kotu lahko uporabniki poleg

http://validator.w3.org/

26

klicnega centra za pomoč uporabnikom zasledijo tudi nastavitve in uporabne oglede

strani, med katerimi se nahaja govorec, kateri omogoča poslušanje posameznih vsebin,

objavljenih na portalu E-uprava in pa pilotna uporaba Govorca na podportalu E-

demokracija. Mogoč je tudi pregled s pomočjo tolmača za znakovni jezik, ki je posebej

označen z ikono, namenjen pa je gluhim in naglušnim. Pozornost pa bodo namenili tudi

slepim in slabovidnim, saj bodo v nadaljnji prenovi E-uprave pozornost namenili

grafičnim in tehničnim rešitvam, ki bodo omogočile pregledovanje vsebine na samem

portalu.

Slika 3: E-uprava, postavitev vprašanja

Vir: : http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1179&sid=191

5.1.5 Uporabnost in vzdrževanje spletne strani

Kar se tiče uporabnosti, je e-uprava vsekakor uporabna, morda je slabost le to, da še

dandanes v Sloveniji uporablja splet le polovica prebivalstva, kar pomeni tudi da niso

dovolj seznanjeni s samo uporabo portala, hkrati pa je tudi velika večina starejšega

prebivalstva računalniško nepismenih. Sama bi ocenila, da je vsebina kvalitetna,

navigacija je logična in enostavna.

Kot sem že omenila, se spletna stran nenehno vzdržuje in posodablja, sicer ne sam

dizajn portala, vendar pa so vsakršne novosti, ki jih sprejme državna uprava, sproti

dosegljive tudi na spletu.

5.1.6 Marketinški vidik

Sam portal e-uprava ni tako prepoznaven, saj se ga večina ljudi ne zaveda in ga ne

uporablja toliko. Sicer pa veliko podjetnikov uporablja portal e-Vem, kjer lahko urejajo

podatke o svojih podjetjih.

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1179&sid=191

27

5.1.7 Prednosti in slabosti E-uprave

Uprava bo z uvedbo e-poslovanja in izvajanjem transakcij prek interneta deležna med

drugim naslednjih koristi oz. prednosti (Andrej Kovačič, 2009, str. 260-261):

• razbremenitev delavcev pri okencih ,

• povečanje časovnih prihrankov,

• posledično večja učinkovitost dela zaradi manjših psihičnih obremenitev,

• večja natančnost pri opravljanju storitev,

• manjša verjetnost napak,

• večje število obravnavanih zahtevkov,

• hitrejše reševanje postopkov,

• večja personalizacija storitev in,

• večja preglednost poslovanja uprave,

• večji ugled uprave.

Pri omenjenih prednostih pa ne smemo zanemariti možnih slabosti, ki bi se lahko

pojavile v prihodnosti:

• zmešnjava informacij- internet in napredne tehnologije ponujajo nepregledno

množico neurejenih informacij, ki nas lahko zbegajo, če jih ne znamo urediti

in uporabiti glede na naše potrebe in interese;

• socialna izločenost- ta je povezana z nizko računalniško pismenostjo, ki je v

veliki meri posledica pomanjkanja opreme za dostop do spletnih strani

uprave. Država za zmanjšanje tega problema rešuje z subvencioniranjem

nakupa računalnikov, računalniškim opismenjevanjem, vzpostavitvijo javnih

internetnih točk (e-točke, e-knjižnice, e-šole); kjer je vsakomur omogočen

dostop do interneta;

• elektronske zlorabe in

• razčlovečenje odnosov in neosebni pristop.

5.2 E-uprava v Avstriji

Zgodnji začetki elektronske uprave, v sami evropski uniji segajo ravno v Avstrijo, ki je

bila ena izmed prvih držav članic, ki se je odločila za elektronsko poslovanje v državi.

Od samega začetka so si državni organi in vladne projektne skupine prizadevale za

razširitev in izboljšanje javnih storitev ter temeljnih procesov. Leta 1995 je zvezna

vlada ustanovila informacijsko delavno skupino, katere naloga je bila prepoznavanje

priložnosti in nevarnosti, ki jih s seboj prinaša razvoj informacijske družbe. Leta 1998

so podpisali sporazum k IT-sodelovanju med državo in različnimi regijami znotraj

države. V letu 2003 se je avstrijska zvezna vlada odločila projektno uskladiti vse

dejavnosti e-uprave. Leta 2004 so zasedli 4. mesto med državami članicami, ki

uporabljajo spletni portal e-uprava, kasneje leta 2007 pa so bili glede na raziskovalno

študijo glede na dobavo javnih storitev na spletu za državljane ocenjeni z odličnim

prvim mestom (EGovernment in Europe, 2014).

Kot strategijo za uvajanje spletnega državnega portala so si Avstrijci zadali, da je portal

učinkovit in prijazen uporabniku in hkrati pregleden, dostopen do koristnih informacij

in uporaben, podatki so varni, sam sistem pa tehnološko dovršen.

28


Vstopna stran Digital Austria http://www.digitales.oesterreich.gv.at je oblikovana dokaj

monotono, celotna vsebina je prikazana na beli podlagi. Besedilo je v večini obarvano

črno, kar je sicer priporočljivo pri sami oblikovni podobi spletne strani.

Slika 4: Uvodna stran Digital Austria

Vir: http://www.digitales.oesterreich.gv.at/site/5218/default.aspx


Hitrost nalaganja spletne strani Digital Austria je hitra, spletna stran ima optimirane

grafične elemente, slike in sam tekstovni prikaz, nameščena je na hitrih in varnih

strežnikih, s pomočjo HTML preverjevalnikom, ki je najbolj uporaben W3C validator,

ki ga uporabniki najdejo na strani http://validator.w3.org/. Preverili smo kodo spletne

strani Digital Austria, ki za Avstrijsko stran ni našel nikakršnih napak, kar pomeni, da

se stran prikaže pravilno v vseh brskalnikih. Prav tako Help.gv.at ni vsebovala

nikakršnih napak.

Navigacija je namenjena hitremu dostopu do želenih informacij, kar je razvidno iz same

strani, saj vsebuje ključne skupine ljudi, ki lahko s klikom na določeno kategorijo

prehajajo do uporabnih vsebin. Z vstopom uporabnikov v določeno kategorijo prehajajo

v osnovi do osnovnih informacij, ki jih kasneje vodijo do uporabnih povezav. Dolge

vsebine pa vsebujejo povezave, ki jih vodijo na začetek strani. Kot uporabnik lahko

zmeraj vidimo, kje, v katerem delu spletni strani se nahajamo. Potrebno je opozoriti, da

se vse vsebine, do katerih želimo dostopati preko DigitalAustria povežejo v njihov

portal https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public, preko katerega lahko

dostopajo državljani, kot tudi podjetja do želenih informacij.

http://www.digitales.oesterreich.gv.at/

http://www.digitales.oesterreich.gv.at/site/5218/default.aspx


https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public

29

5.2.3 Vsebina

Vsebina Digital Austrija zajema osnovne informacije in razlage, ki so značilne za

vsako posamezno kategorijo in jih usmerja na uporabne povezave, ki posameznega

uporabnika zanimajo. Najpogosteje se pojavlja ravno podportal Help.gv.at, preko

katerega potem dostopajo do želenih informacij in dokumentov. Tako lahko vidimo, da

je sama vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Vsebino pa je možno

pregledovati v nemškem ali angleškem jeziku.


Omogočena je dvosmerna komunikacija med spletno stranjo in njenimi obiskovalci,

aktivnost obiskovalca na spletni strani se omogoča s pomočjo obrazcev, ki jih

uporabniki izpolnijo in pošljejo preko spletne pošte, povprašajo lahko, če jih kaj zanima

ter vpisujejo informacije. Za vsako kategorijo in storitev se lahko uporabnik obrne po

pomoč za določeno informacijo, ki jo želi pod določeno temo. Vklopi si lahko opomnik,

ki ga opozarja za določene pomembne dogodke, ki ga zanimajo, katere lahko prejema

preko spletne pošte in hrani določeno dokumentacijo.

5.2.5 Uporabnost

Kot sem lahko razbrala iz različnih spletnih virov, izpostavila bom spletno stran

ePractice9, ki navaja da je portal myHelp.gv.at eden izmed primerov dobrih praks, ki so

uvedle uporabniški portal, kateri zajema uporabne informacije za uporabnike in so bili

že nekaj let zapored zmagovalci v uvajanju spletnih državnih portalov za pomoč

domačim uporabnikom, kot tudi širši javnosti.

5.3 E-uprava Velike Britanije

Angleški vladni portal gov.uk je nov državni portal, ustvarjen leta 2012, ko je

nadomestil prejšnji portal Directgov, kateri je bil namenjen prebivalcem, in Business

link, katerega namen je bil podajati informacije poslovnim subjektom. Z ustanovitvijo

gov.uk so bila ukinjena vladna in ministrska spletna mesta, pa tudi številna spletna

mesta agencij in drugih organizacij. Gov.uk upravlja vladna digitalna služba, katera

deluje v okviru kabineta predsednika vlade in jo sestavlja močna skupina strokovnjakov

z različnimi znanji (Lajovic, Mavko, & Palir, 2013, str. 9).

Načelo gov.uk je preprostejši, jasnejši in hitrejši. Pri razvoju portala sledijo naslednjim

načelom (Lajovic, Mavko, & Palir, 2013, str. 9):

• potrebe uporabnika so pred potrebami vlade,

• manj je več,

• oblikovanje na podlagi podatkov,

• trdo delo pripelje do enostavnih rešitev,

• nenehno analiziranje, testiranje in izboljšave,

• všečnost in uporabnost za širok spekter javnosti,

• razumevanje tehnološkega in praktičnega okolja uporabnikov,

• uporabnost storitev tudi izven portala,

• doslednost in dostopnost.

9 http://www.epractice.eu/en/cases/myhelp

http://www.epractice.eu/en/cases/myhelp

30


Osrednja stran gov.uk vsebuje izrazito predstavitev na začetku uvodne strani s krono, ki

ponazarja kraljevino in pripadnost same države, pa tudi samo prepoznavnost države.

Samo besedilo je predstavljeno na beli podlagi s temno, veliko, čitljivo pisavo. Sicer je

moteča svetlo modra pisava, ki ponazarja posamezne podkategorije.

Slika 5: Angleški portal gov.uk

Vir: https://www.gov.uk/

Vstopna stran je pregledna in uporabnika ne obremenjuje z odvečnimi informacijami.

Ker so vse informacije zbrane na enem mestu, vstopna stran ni obremenjena z logotipi

na različne vladne aplikacije, spletna mesta in druge povezave.


Hitrost nalaganja spletne vsebine na gov.uk, je hitra. Prikazovanje vsebine v različnih

spletnih strežnikih (preverili smo v Mozilli Firefox, Google Chrome, Internet Explorer),

se sama spletna vsebina prikazuje pravilno, na vsaki strani pa se uporablja le vertikalni

drsnik. Vsebine ni veliko, besedilo pa je zapisano s kar velikimi črkami.

S pomočjo HTML preverjevalnika http://validator.w3.org/ smo preverili kodo spletne

strani gov.uk, ki je ugotovil, da so kode zapisane pravilno. Pojavila se je le ena napaka v

sami glavi spletne strani. Sama spletna stran ima slike, grafične elemente in besedilo,

prikazano pravilno in primerno optimirano. Zasledili nismo, da bi ob prehajanju med

stranmi prišli do točke, kjer bi bila stran v obdelavi, kar je dobro za obisk spletnega

mesta in prehajanja do želenih informacij.

Pri sami navigaciji se opaža, da je uporaba enostavna, pregledna in v logičnem

zaporedju. Spremljanje po vsebini je hitro in lahko dostopno do informacij, ki jih

ponujajo. V vsakem trenutku lahko vidimo, kje v kateri kategoriji smo in kam nas stran

vodi. Na začetku strani je vključen tudi iskalnik, ki omogoča hitrejši dostop do

informacij, ki nas zanimajo. Kot slabost bi opozorili, da nikoli na koncu vsebine ni

gumba, ki bi nam omogočil vrnitev na vrh strani.

https://www.gov.uk/


31

5.3.3 Vsebina

Vstopna stran gov.uk je razdeljena na tri dele:

• prvi vsebuje 14 vsebinskih področij, predstavljena v treh stolpcih,

• drugi popelje uporabnika v strukturo vlade in

• v tretjem so izpostavljene aktualne teme.

Za preprosto in razumljivo obliko vsebin skrbijo oblikovalci vladne digitalne službe in

posameznih ministrstev. Za točnost in pravilnost vsebin so odgovorna ministrstva.

Oblikovalci vsebin sledijo smernicam za pisanje na portalu, ki so rezultat študije, kaj

upoštevati, da bodo informacije preproste, razumljive in uporabne. Vsebina se ne

prilagaja orodjem, ampak se orodja prilagaja vsebini. Proces nastajanja vsebin in nadzor

nad vsebino sta prav tako podprta s tehničnim orodjem za objavljanje vsebin (Lajovic,

Mavko, & Palir, 2013).

Vsebina je podana v smiselnih enotah in blokih, nikjer ni na enem mestu dolgih razlag s

pomočjo ključnih pojmov in besed, uporabnik lahko poišče informacije, ki so zanj

pomembne, sproti pa so podane le krajše razlage. S takšnim pristopom si spletni portal

pridobi zanimanje in je obiskanost večja. Stran tako ni natrpana s preveč teksta.


Sama interaktivnost spletnega portala gov.uk je slabša, kar je razumljivo, saj je portal še

vedno v obdelavi in dopolnitvah. Trenutno ni mogoče osebnega prijavljanja, je pa

možnost prijavljanja napak vladni operacijski službi, ki skrbi za urejanje vsebine na

portalu. Tako uporabnik vendarle dobi občutek povezanosti in pomembnosti. Smo pa

zasledili, da je v nekaterih podpovezavah potrebna prijava oz. registracija, če želimo do

določenih vsebin, kot je na primer vpis na univerzo...

32

5.4 Primerjava posameznih portalov

Po končani analizi vseh treh posameznih vladnih portalov, Slovenskega, Avstrijskega in

Angleškega bomo v tabelarni obliki prikazali lastnosti, sestavine, ki so značilne za

posamezni portal na osnovi sledečih kriterijev:

• oblikovna podoba,

• vsebina,

• uporabnost in navigacija

• tehnični vidik.

S pomočjo teh kriterijev bomo predstavili, kje so si državni portali, kljub enotnim

standardom, ki jih je podala Evropska unija blizu, kje pa se med seboj razlikujejo, če se.


V večini imajo vsi trije portali na beli podlagi spletne vsebine v črnem in modrem

besedilo, z izjemo pri Slovenskem državnem portalu je kot prepoznavnost začetna

vrstica obarvana v barve slovenske zastave, s slovenskim grbom. avstrijski portal

Help.gv.at ima izrazito začetno vrstico v rdeči barvi, ki je značilna za avstrijsko zastavo.

Izjema pa je angleški portal, ki ima na začetku strani vrstico obarvano v črno in logotip

krone, kar predstavlja kraljevino, po čemer je Velika Britanija tudi znana.

Tabela 2: Primerjava posameznih portalov glede na oblikovno podobo

Oblikovna podoba Gov.si - Slovenija Help.gv.at -

Avstrija

Gov.uk –

Združeno

kraljestvo

Barve modra, črna, bela črna, bela, rdeča,

temno siva

črna, modra, bela

Privlačnost da da da

Preglednost delno da da

Animacije ne ne ne

Pri sami preglednosti bi lahko opozorili na Slovenski portal, ki ima na uvodni strani kar

precej različne vsebine in deluje že delno natrpano, ko ga primerjamo z ostalima dvema

drugima državnima portaloma. Nobeden izmed spletnih portalov pa ne vsebuje

animacij, le nekaj fotografij.

5.4.2 Vsebina

Ključnega pomena vseh državnih portalov je povezanost z uporabniki, podajanje

ključne vsebine, ki jo uporabniki potrebujejo ali jih zanimajo. V primeru Slovenije je na

portalu veliko vsebine z vsemi razlagami, ki se iz posameznih strani le povečujejo. Sicer

gre za informacije, ki so javnega značaja, vendar bi lahko bile strnjeno podane. Medtem

imata drugi dve državi, Avstrija in Velika Britanija, vsebino podano v odsekih s

33

ključnimi besedami, ki uporabnika popeljejo do informacij, ki jih dejansko želi. Vsebina

oz. stvari, ki so na novo objavljene na portalih, se tudi prikažejo na posameznem portalu

pod novostmi, kar je dobro, saj lahko uporabnik vidi spremembe, ki so se zgodile na

področju zakonodaje, javnih naročil, novosti, ki so se uvedle v sami državi.

Tabela 3: Primerjava posameznih portalov glede na vsebino

Vsebina Gov.si - Slovenija Help.gv.at -

Avstrija

Gov.uk –

Združeno

kraljestvo

Količina besedila veliko jedrnata jedrnata

Posodabljanje da da da

5.4.3 Uporabnost in navigacija

Vsi trije spletni portali vsebujejo iskalnik, ki uporabniku omogoča priti do njemu že

znanih dokumentov ali informacij, ali lahko išče s pomočjo ključnih besed. Sicer so

sami iskalnikih na različnih mestih. Na slovenskem portalu je iskalnik nekako skrit oz.

se zlije z ostalimi elementi spletnega portala. Nahaja se na levi strani, medtem ko ga

ima druga dva portala na desni strani. V vseh portalih lahko nenehno spremljamo, oz.

imamo meni, ki nam pokaže, kje na kateri strani smo, kam lahko iz njega gremo, ali se

vrnemo na domačo stran. Uporabnik lahko z registracijo v državni spletni portal

Slovenije, s pomočjo opomnika nastavi, če želi za posamezno kategorijo prejemti

novice, ali če mu poteče osebni dokument. Glede na njegovo željo. Tudi v avstrijskem

portalu, Help.gv.at, lahko uporabniki z registracijo, s pomočjo kartice, ki jo lahko

prejmejo za samo identifikacijo, registrirajo in si nastavijo novice, ki jih želijo

prejemati. Vladni portal Anglije nima funkcije registracije uporabnika, razen na

določenih podstraneh, ki so kot povezave na samem portalu.

Tabela 4: Primerjava posameznih portalov glede na uporabnost in navigacijo

Navigacija in

uporabnost

Gov.si - Slovenija Help.gv.at -

Avstrija

Gov.uk –

Združeno

kraljestvo

Iskalnik da da da

Konstantna

prisotnost menija

da da da

E-pošta in novosti da da ne

Navigacija da da da

Bližnjice da da da

34

5.4.4 Tehnični vidik

Same tehnično značilnosti so pri vseh treh dokaj podobne, odzivnost pri vstopu na

portale je hitra, morda je le na angleškem portalu gov.uk trajalo nekaj sekund več, da se

je sam portal naložil. Kasneje smo med posameznimi kategorijami lahko normalno

prehajali. Kot smo že omenili so vse informacije, ki jih na državnih portalih zasledimo

informacije javnega značaja, dostopne vsem, je pa mogoča registracija uporabnika v

slovenskem ali pa v avstrijskem portalu, metem ko registracije nismo zasledili pri

angleškem portalu. Potrebno je še opozoriti, da če želijo uporabniki tudi delovati preko

spleta, potrebujejo za to tudi samo digitalno potrdilo oz. podpis, na kar smo opozorjeni

tako na slovenski kot na avstrijski strani, medtem ko tega na angleški nismo zasledili.

Tabela 5: primerjava posameznih portalov glede na tehnične značilnosti

Tehnični vidik Gov.si - Slovenija Help.gv.at -

Avstrija

Gov.uk –

Združeno

kraljestvo

Odzivnost pri

vstopu

hitra hitra zmerna

Časovna odzivnost 2 sekundi 2 do 3 sekunde 3 do 4 sekunde

Odzivnost pri

podstraneh

hitra hitra hitra

Pogoji za uporabo dostopno vsem dostopno vsem dostopno vsem

35

6 SKLEP

V preteklosti so morali ljudje osebno odhajati na državne urade, kjer so pridobili želene

informacije. V današnjem času, ko nas na vsakem koraku spremlja napredna

tehnologija, kar vključuje internet, telekomunikacije, je dostop do uradnih zadev, ki se

državljanov tičejo, lahko dostopen. Ugotovili smo, da z uvedbo spletih državnih

portalov lahko uporabniki, fizične kot tudi pravne osebe, prejmejo informacije, ki so

lahko za njih koristne in uporabne ter ne potrebujejo več odhajati na urade, samo za to,

da bi vzeli obrazce, ki bi jih potem doma izpolnili, temveč lahko vse to opravljajo od

doma. Posledično so zato stroški nižji, tako stroški, ki jih imajo uporabniki, kot tudi

uslužbenci, za nepotrebno zbiranje papirjev in obrazcev, ki na koncu končajo v smeteh.

Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da morajo biti sami vladni portali prijazni za

uporabnika, hkrati pa jih mora spletna vsebina privabiti, za kar je potrebna tudi dobra

vizualna podoba spletnega portala, sam vzgled, razporejenost informacij, preglednost,

ažurnost, pomembnejše stvari pa morajo izstopati.

S pomočjo kriterijev, ki so potrebni za uspešnost spletnega mesta, smo tako navedli

posamezne značilnosti, ki jih predstavljajo posamezni vladni državni portali. Uporabili

smo domači vladni portal Republike Slovenije e-uprava in si kasneje za primerjavo

izbrali dva dobra primera tujih praks, in sicer avstrijski vladni portal in angleški vladni

portal, saj sta iz strani Evropske unije, predvsem Avstrija, prejeli že kar nekaj nagrad

glede same implementacije, hkrati pa tudi uporabnosti državnih spletnih portalov.

Izmed vseh treh spletnih državnih portalov opažamo, da slovenski državni portal ponuja

največ različnih vsebin oz. jih je na sami uvodni strani predstavljenih največ, kar je

morda sama slabost, saj je preveč informacij na enem samem mestu in pa hkrati preveč

različnih uporabnih povezav, ki uporabnika napotijo na druge spletne portale. Avstrijski

vladni portal pa nekako deluje skopo, medtem ko je angleški še vedno v sami pripravi in

nadgradnji ter še ne ponuja vseh informacij.

Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so si vizualno med seboj dokaj različni. Seveda je

to odvisno od posameznega sodelovanja znotraj organizacij posamezne države, osebja,

ki skrbi za samo celostno podobo vladnih spletnih strani, pa seveda finančnih sredstev, s

katerimi razpolaga posamezna država.

Iz analize stanja državnih spletnih portalov sledi da:

• namen vseh treh portalov, je podati uporabniku uporabne informacije,

povezave, formularje

• uporaba, vseh portalov je prijazna do uporabnika, besedila so čitljiva,

• sami zgledi posameznih portalov so si seveda različni, saj gre za različne

države, ki se različno predstavljajo.

Sam trend komuniciranja držav na spletu gre v smeri, ki priporoča enotno vstopno

točko, ki temelji na odprtokodnih sistemih, enotni podobi, enostavnosti in dostopnosti.

Primeri dobrih praks kažejo, da je to učinkoviteje, pregledneje in predvsem cenejše.

Enotna vstopna točka je prijaznejša tudi do uredniške politike portala. Uporabniku pa je

omogočen pogled vsebine na enem mestu in s pomočjo povezav lažje slediti do

informcij.

36

Cilj ki je skupen vsem državnih spletnih portalom je uporabniku omogočiti enostavno in

hitro poslovanje z javno upravo, dostop do informacij, s katerimi razpolaga javna

uprava. Podajanje ocene o samih vladnih spletnih portalih se nam ne zdi primerno, saj

mora vsak uporabnik sam presoditi, kaj pričakuje od samih državnih portalov, česa je

preveč in česa premalo. Seveda pa so si ljudje med seboj različni, uredniki portalov prav

tako, in tudi njihove izkušnje, pa seveda tudi pogledi na določene stvari. Zato lahko le

vsak sam presodi, kaj je pomembno.

37

7 LITERATURA IN VIRI

(2003-2014). Prevzeto 11. avgust 2014 iz Državni portal e-uprava za prebivalce:

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/drzavljani.euprava

(2003-2014). Prevzeto 11. avgust 2014 iz Državni portal e-uprava za pravne osebe: e-

uprava.gov.si/e-uprava/poslovni.euprava

(2003-2014). Prevzeto 17. avgust 2014 iz Pogoji uporabe na Državnem portalu

Republike Slovenije: http://e-uprava.gov.si/e-

uprava/portalStran.euprava?pageid=44

(26. julij 2014). Prevzeto 20. avgust 2014 iz EGovernment in Europe:

http://en.wikipedia.org/wiki/EGovernment_in_Europe

Andrej Kovačič, A. G. (2009). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo.

Bobek, d. (2007/08). Portali. Prevzeto 19. avgust 2013 iz http://uni.epf.uni-

mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/04_Portali/05_Portali%20_ISEP.pdf:

http://uni.epf.uni-mb.si

Bobek, d. (2008/2009). E-poslovanje. Prevzeto 19. 8 2013 iz http://uni.epf.uni-

mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/05_E_poslovanje/02_E_poslovanje%

20_ISEP.pdf: http://uni.epf.uni-mb.si

Breščak, B. (brez datuma). e-računalništvo. Prevzeto 3. september 2014 iz javascript:

http://www.s-

sers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/javascript/01_mapa/01_datoteka.html

Državni portal Republike Slovenije. (2003-2014). Prevzeto 3. september 2014 iz

Varstvo osebnih podatkov na Državnem portalu Republike Slovenije: http://e-

uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=42

Kričelj, D. (2002). E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena.

Lajovic, B., Mavko, T., & Palir, B. (december 2013). Enotna uredniška politika

državnih spletnih portalov. Prevzeto 3. september 2014 iz http://vrs-

3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c

4/20ee765b7a5db17bc1257c3900391b5f/$FILE/EUPDSP%20novo%20gradivo.

doc

Miro Gradišar, J. J. (2005). Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo.

MJU. (brez datuma). E-uprava. Prevzeto 2013 iz Varstvo podatkov na Državnem

portalu RS: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=42

MJU, P. s. (2003). E-uprava. Prevzeto 2013 iz O Državnem portalu Republike

Slovenije: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=40

38

Skrt, m. R. (Februar 2004). Nasvet.com. Prevzeto julij 2014 iz Vsebina, navigacija,

oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih strani:

http://www.nasvet.com/navigacija-strani/

Uroš Pinterič, U. S. (2007). Elektronsko upravljanje in poslovanje v službi uporabnika;

E-governance and e-business at the service of costumer. Ljubljana: Hermina

Krajnc.

Virant, G. (2009). Javna uprava. Ljubljana: fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

W3. (brez datuma). Frames in HTML document. Prevzeto 3. september 2014 iz Frames:

http://www.w3.org/TR/REC-html40/present/frames.html

Documents

POMEN IN UPORABA SPLETNEGA PORTALA - core.ac.uk · Ključne besede: elektronsko poslovanje, spleti portali, e-uprava, analiza državnih portalov. ABSTRACT In this thesis seminar we