of 98 /98
Kraljestvo ŽIVALI Pojav prvih živali na Zemlji; Razlika med živalmi in rastlinami; Ekološka vloga živali; Najpomembnejše skupine živali.

Pojav prvih živali na Zemlji • Razlika med živalmi in ...¾ival.-GR-2015... · (Paramecium sp.), ki živi v organsko zasičenih ... (Euspongia), Cliona? ; 4. razred spužve roženjače(Sclerospongiae)

Embed Size (px)

Text of Pojav prvih živali na Zemlji • Razlika med živalmi in ...¾ival.-GR-2015... · (Paramecium...

Kraljestvo IVALI

Pojav prvih ivali na Zemlji;

Razlika med ivalmi in rastlinami;

Ekoloka vloga ivali;

Najpomembneje skupine ivali.

Pojav prvih ivali na Zemlji

pred priblino 3,4 milijardami pojav prvih ivih bitji na Zemlji;http://sl.wikipedia.org/wiki/Geolo%C5%A1ka_%C4%8Dasovna_lestvica

prvotne ivali (proterozoik- pred1,8 milijarde let) podobne praivalim oz. enocelinim bitjem;

celice niso imele kloroplastov kot pri prednikih rastlin, imele pa so druge energijsko aktivne organele mitohondrije;

veceline ivali pojavijo se pred pribl. 630 milijoni let

kompleksneje ivali (spuve, ploski rvi, oigalkarji, mehkuci, lenonoci in celo strunarji) pojav pred 542 milijoni let

v eonih je prilo tudi do petih velikih katastrof, ko je izumrlo skoraj pol iveih organizmov, med njimi cele skupine (amoniti, trilobiti)http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7747;

do danes se je ohranila veina velikih ivalskih skupin (poddebla in razredi), med njimi so najbolj tevilni lenonoci, najbolj razviti pa sesalci.

V em se ivali razlikujejo od

rastlin?

razlike tako na mikroskopski (celini) ravni, kot tudi na makroskopski;

ivalska celica je prava, evkariotska celica (vsebuje pravo celino jedro; nima pa celine stene kot rastline, tudi vakuol in plastidov).

pri ivalih je pojav gibanja (taksije) prej pravilo kot izjema; gibanje ivalim namre omogoata dva med seboj dopolnjujoa organska sistema: miievje in ivevje;

ivali imajo tudi posebne organe s katerimi zaznavajo in sprejemajo podatke iz zunanjega in notranjega okolja; utila ali receptorji, ki jih nimajo niti rastline, niti glive;

najpomembneji ivalski organ, ki dejansko loi ivali od ostalih organizmov, pa so mogani kot najpomembneji del centralnega ivnega sistema.

Ekoloka vloga ivali

povezan in vzporeden razvoj rastlin in ivali;

vpliv na razvoj ekosistemov, vpliv na obstoj vrst in celo na izumiranje vrst;

celotna prehrambena lestvica v naravi temelji na ivalih kot porabnikih;

rastlinojedci urejajo razirjanje rastlinskih zdrub, irjenje semen in opraevanje, mesojedci pa uravnavajo populacije rastlinojedcev in mesojedcev;

soustvarjanje velikih ekosistemov(savane, koralne grebene?) in tudi mikroekosisteme (jamske ivali);

preseganje v t. vrst glede na vsa ostala iva bitja.

Razvranje ivali

Najpomembneje skupine (na osnovi razvitosti

telesnih votlin in ust) :

1. praivali (Protozoa),2. spuve (Porifera),3. niji nevretenarji nelenarske skupine: ploski rvi (Platyhelmintes), oigalkarji (Cnidaria), valjasti rvi (Nematoda), nitkarji (Nematomorpha), kotaniki (Rotifera), mehkuci (Mollusca),4. mnogolenarji: kolobarniki (Annelida) in lenonoci (Arthropoda),5. viji nevretenarji: podkovnjaki (Phoronida), mahovnjaki (Bryozoa), ramenonoci (Brachiopoda), iglokoci (Echinodermata), etinoeljustnice (Chaetognatha), revokrgarji (Enteropneusta) ? ,6. strunarji (Chordata).

Razvranje ivali

Vir; razvranje ivali; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7760

Deblo PRAIVALI (Protozoa)

so enocelini ali kolonijski organizmi;

veina se premika s pomojo raznih celinih 'izrastkov', kot so biki, migetalke in panoice, nekatere kolonijske skupine pa se lahko pritrdijo na substrat;

prevladujejo heterotrofni organizmi, nekateri so tudi avtotrofni;

hranilne snovi prebavljajo v posebnih vakuolah, ozmotski tlak uravnavajo s utripajoimi (kontraktilnimi) vakuolami;

mnoge skupine so plenilci in lovijo druge mikroorganizme;

skoraj vse praivali ivijo v morskih ali celinskih vodah, nekatere izjemoma tudi v suhih predelih;

razmnoujejo se nespolno, s preprosto celino delitvijo; nekatere skupine se razmnoujejo s sporami; spolno razmnoevanje je pogosto povezano s tesnim stikom dveh osebkov in medsebojno izmenjavo dednega materiala (konjugacija);

nekatere praivali povzroajo hude bolezni, predvsem v tropskem svetu.

Praivali - predstavniki

BIKARJI,

KORENONOCI: ameba,

TROSOVCI: plazmodij,

MIGETALKARJI; paramecij,

Bikarji (Flagellata) veina ivi v prebavilih vijih ivali, kjer so nekateri

povzroitelji hudih bolezni;

zanje je znailen eden ali ve bikov, ki so izjemno zapleteno zgrajeni iz beljakovinskih enot;

bikarji ovratniarji, ki jih najdemo tudi pri spuvah, so bodisi kolonijski ali samostojni osebki, ki imajo na vrhnjem delu celice poseben 'ovratnik;

prehranjujejo se s filtracijo vode;

pripadniki tripanosomskih bikarjev (Trypanosomida) povzroajo hude krvne bolezni kot sta kala-azar (povzroitelj je Leishmania) in spalna bolezen (povzroitelj je Trypanosoma brucei);

evolucijsko so pomembna skupina iz katerih naj bi se razvile spuve, verjetno pa tudi katera druga ivalska skupina.

ivalski bikarji

Vir: ivalski bikarji; pridobljeno 12. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7765

Korenonoci (Rhizopoda) premikajo se s posebnimi celinimi izrastki - citoplazmatske

panoice (psevdopodiji)- ameboidno premikanje;

najbolj znana skupina so amebe (Amoeboidea), ki ivijo v morjih, sladkih vodah in vlanih tleh, pa tudi v revesju ivali (so paraziti in simbionti), mnoge so plenilci, plen pa dobesedno oblijejo in ga tako prebavijo;

nekatere vrste povzroajo amebno grio;

v morjih ivijo luknjiarke (Foraminifera), ki imajo hitinast zunanji skelet v katerem so tevilne luknjice skozi katere segajo panoice. Luknjiarke so zelo pomembne pri ustvarjanju morskih sedimentnih kamnin;

pri korenonocih prevladuje nespolno razmnoevanje z delitvijo celice (pri tistih z zunanjim skeletom, se deli tudi hiica); Spolni nain razmnoevanja je pri tej skupini manj znan.

Korenonoci - (Rhizopoda)

Vir: korenonoci; pridobljeno 12. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7766

Trosovci - (Sporozoa)

imajo kompleksen naina razmnoevanja(vkljuuje tako spolni, kot nespolni nain, ki je navadno povezano z vmesnim gostiteljem);

v glavnem so zajedavci v drugih ivalih;

najbolj znan trosovec je plazmodij (Plasmodium), tropski rod zajedavcev, ki povzroa malarijo, prenaalec je komar mrzliar v katerem se moke in enske spolne celice plazmodija zdruijo v zigoto, ki se pritrdi na steno komarjevega elodca. Iz nje se razvijejo sporam podobni sporozoidi;

Razvojni krog plazmodija

Vir: razvojni krog plazmodija: pridobljeno 13. 1. 2013;http://sl.wikipedia.org/wiki/Malarija#Razvojni_krog_plazmodija

Migetalkarji (Ciliata) najobseneji in razvita skupina praivali;

imajo razvite izjemno komplicirane organele v obliki majhnih migetalk (cilij), ki jim omogoajo premikanje v vodnem mediju ali pa sluijo pri prehranjevanju;

najbolj znan in tipien predstavnik je paramecij(Paramecium sp.), ki ivi v organsko zasienih celinskih vodah;

veina migetalkarjev se prehranjuje z organskimi ostanki ali pa so plenilci;

imajo dve jedri, veliko sodeluje pri delovanju celice, malo jedro (lahko jih je tudi ve) pa sodeluje pri spolnem razmnoevanju, ki jo pri migetalkarjih imenujemo konjugacija (izmenjava genskega materiala dveh osebkov, ki se zbliata);

nespolno se razmnoujejo s preno delitvijo.

Migetalkarji; paramecij

Vir: paramecij; pridobljeno: 13. 1. 2013;

http://rookc.pbworks.com/w/page/46197520/Paramecium

Deblo SPUVE (Porifera)

so najbolj preprosti vecelini organizmi;

skoraj vse so morske, le nekaj je sladkovodnih;

pritrjene so na podlago (substrat);

so zvezdasto simetrine ali pa nesimetrinih oblik;

nimajo posebnih organov in vidnih telesnih predelov, kot so glava, okonine, manjkajo pa jim tudi usta in revo; obdaja jih trden skelet v katerem je veliko odprtin, kanalov in votlinic, v teh votlinicah se nahajajo skupine kolonij celic ovratniark, ki ustvarjajo tok in v spuvo vnaa sveo vodo s kisikom in hrano, iz spuve pa odnaa odpadne snovi in pline;

so hermafroditi, imajo moke in enske spolne organe; nekatere pa so loenih spolov; oploditev poteka v spuvi, iz zigote se razvije prosto plavajoa bikasta liinka, ki se ez as pritrdi na substrat;

nekatere sladkovodne vrste spuv razvijejo posebne nespolne tvorbe, imenovane gemule, v katerih so ameboidne celice iz katerih se nadalje razvijejo druge celice;

nekatere vrste spuv so vasih uporabljali kot pripomoek za umivanje;

veina vrst naseljuje topla plitva morja in so obutljive na onesnaevanje.

Struktura in funkcija kolonije

najpreprosteje spuve, vreaste oblike, imajo le eno

osrednjo votlino, imenovano atrij ali spongocel;

atrij je obdan s trdnim skeletom, ki ga gradijo

apnenaste ali kremeneve iglice t.i.spikule, ki jih

izloajo celice ovratniarke;

atrij se na vrhu odpira z vejo odprtino odtekalko

(oskulum), skozi katero odteka voda iz spuve;

ogrodje spuve je mono luknjasto in skozi pore

oziroma dotekalke priteka voda v spuvo;

v skeletu spuve se nahajajo tevilne kamrice, v njih pa celice ovratniarke (hoanocite), ki ustvarjajo tok vode skozi spuvo;

spuve se prehranjujejo s filtracijo (precejanjem) vode;

bolj razvite vrste spuev imajo ve odtekalk in razvejan sistem dotekalk ter kamric s hoanocitami;

v skeletu spuve se poleg hoanocit nahajajo e pinakocite (izloajo zunanjo zaitno skorjo imenovano pinakoderm), porocite (skoznje doteka voda) ter amebocite.

Sistemska delitev spuv

tirje razredi z ve kot 5.000 vrstami:

1. razred spuve steklenjae (Hexactinellida) imajo

esterokrake spikule iz silicija in ivijo v globokih

morjih, najbolj znana vrsta je venerina cvetlina

koarica (Euplectella aspergillium);

2. razred apnenaste spuve (Calcarea) imajo spikule iz

apnenca in ivijo v plitvih, toplih vodah; predstavnik

je sikonoidna ('vreasta') spuva (Sycon raphanus), ki

ivi tudi v jadranskem morju;

Spuve

Vir: spuve; pridobljeno 13. 1. 2013; http://www.medioteka.hr/portal/ss_biologija2.php?ktg=13&mid=24

3. razred spuve kremenjae (Demospongiae) imajo spikule iz kremena in so najtevilneja skupina spuev; nekatere vrste imajo namesto spikul posebno tkivo imenovano spongin, ki je elastino in primerno za uporabo; mnoge vrste so barvite, najbolj znane pa so uporabna spuva (Spongia mollissima), prava spuva (Euspongia), Cliona ? ;

4. razred spuve roenjae (Sclerospongiae) imajo sicer spikule iz kremena, ki pa so vkljuene v trden apnenast zunanji skelet.V to skupino spada sladkovodna spuva, ki zraste do 1m v dolino.

Razline oblike spuev

Vir: razline oblike spuev; pridobljeno 13. 1.

2013:http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7772

Ekoloki pomen spuev

predstavljajo pomembno ekoloko nio tevilnim

drugim morskim ivalim (majhne ribe, rakci, kozice

in morski nevretenarji), ki ivijo v njih;

so tudi pomemben gradnik koralnih grebenov, ker

se naselijo na anorganskih delih koral (4/5 koralnega

grebena nastane zaradi koral, 1/5 pa zaradi spuev).

so filtratorji;

sladkovodne vrste pogosto tvorijo simbiozo z

enocelinimi algami;

evolucijsko predstavljajo 'slepo vejo' razvoja,

saj se iz njih niso razvile druge ivalske

skupine;

nakazujejo potencialni razvoj vrst, ki naj bi

izhajale iz vrst bikastih prednikov.

Niji nevretenarji

Imajo razvite preproste organe;

Glavne skupine:

- OIGALKARJI;

- PLOSKI RVI;

- VALJASTI RVI;

- NITKARJI;

- MEHKUCI.

OIGALKARJI (Cnidaria)

so preproste veceline morske ali sladkovodne

ivali, ki nimajo lenjenega telesa;

lahko so prosto plavajoe (meduze) ali sesilne,

pritrjene na substrat (polipi),

telo je zvezdasto somerno, opremljeno z usti, ki ga

obdaja venec lovk;

v lovkah so celice oigalnice, ki vsebujejo goe

strupe;

edina telesna odprtina so usta, ki se

nadaljujejo v veje revo oz. elodec;

istoasno pa sluijo kot zadnjina odprtina;

oigalkarji e nimajo kompleksnih organov;

telo pokrivata dve vrsti celic; zunanje tvorijo

povrhnjico (epiderm), notranje celice pa

revno povrhnjico (gastroderm);

med obema plastema celic se nahaja zdrizasta

snov imenovana mezogleja.

v tkivih se nahajajo tevilna kontraktilna

miina vlakna;

imajo ivna vlakna, ki oivujejo predvsem

lovke ter oigalnice;

veina oigalkarjev je plenilcev;

razvojni krog je vezan na tri stadije: plavajoo

liinko, sesilni polip in plavajoo, spolno

zrelo meduzo.

Oigalkar

Vir: telo oigalkarja; pridobljeno 13. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7775

Razdelitev oigalkarjev

Razdelimo jih na:

trdoivnjake (Hydrozoa),

klobunjake (Scyphozoa) in

koralnjake (Anthozoa).

Razvojni krog

(od polipa do meduze)

veina oigalkarjev je loenih spolov, nekatere

skupine so tudi obojespolniki (hermafroditi);

spolne celice nastajajo v gonadah;

oploditev je zunanja in 'nakljuna' (veina koral

istoasno izloi spermije in jajeca v morje, kar se

navadno zgodi ob polni luni ali v enakonoju);

iz zigote se razvije planktonska migetalkasta liinka

imenovana planula;

planula se ez as pritrdi na substrat in se razvije v

sesilno obliko imenovano polip;

ta razvojni krog je znailen za klobunjak;

pri trdoivnjakih se v asu razvoja pojavi e liinka

z razvitimi lovkami (aktinula);

pri nekaterih naprednejih skupinah klobunjakov

se meduzoidna generacija sploh ne razvije, ampak

je spolno zrel e polip.

nespolna generacija pri meduzah je polip, ki se po

doloenem asu zane preno deliti v ve delov (ta

proces imenujemo strobilacija),

mladi osebki se oddvojijo od matinega in se

preobrazijo v prosto plavajoe meduze;

prosto plavajoa meduza je spolna in razvije gonade

v katerih nastajajo spermiji ali jajeca;

Vir: razvojni krog oigalkarjev: pridobljeno 13. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7777

Trdoivnjaki (Hydrozoa)

so majhni, do nekaj milimetrov veliki morski ali

sladkovodni oigalkarji (t.i. hidre)

so zelo preprosto zgrajeni,

razmnoujejo se z brstenjem (mladostni osebki kar

vzbrstijo na odraslem);

prevladuje polipna oblika, razvijejo pa lahko tudi

meduze, ki so zelo majhne in jih imenujemo

hidromeduze;

tevilne vrste so kolonijske in tvorijo zunanje

skelete;

pri nas sta najbolj znani sladkovodni vrsti

zeleni (Hydra viridis) in sivi trdoiv (Hydra

attenuata), ki se prehranjujeta z vodnimi

bolhami in drugimi manjimi vodnimi

nevretenarji;

v Sloveniji ivi endemina vrsta jamskega

trdoiva (Velkovrhia enigmatica), ki so brez

telesnih barvil;

zeleni trdoiv lahko uspeva v simbiozi z

zelenimi algami, ki uspevajo med tkivi v

povrhnjici in gastrodermu trdoiva;

portugalska ladjica (Physalia sp.) je

plavajoa kolonija, ima izjemno dolge lovke, v

katerih je zelo moan strup;

osebki kolonije, ki opravljajo razline naloge

(prehranjevanje, razmnoevanje, sinteza

strupa).

Zeleni trdoivi (Hydra viridis)

pritjeni na organski material na

dnu ribnika, so veliki 1cm

Portugalska ladjica

(Physalia sp.),

ima lovilna vlakna dolga do 50m

Vir: trdoivnjaki; pridobljeno dn: 13. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page

_id=7778

Klobunjaki (Scyphozoa)

laino jih imenujemo meduze, saj je spolna generacija veliko bolj oitna kot nespolna (polipi so izjemno majhni in neopazni);

telo meduz je denikasto, izjemno elatinasto in sestavljeno iz 90% vode;

prostornina elodca je pri njih manja kot pri koralnjakih, zato pa imajo ve mezogleje, ki zapolnjuje skoraj celotno notranjost meduze;

premikajo se zelo poasi, s krenjem klobuka potiskajo vodo nazaj (tako gibanje pogosto ni nadzorovano, temve je odvisno od morskih tokov);

na robovih klobuka imajo posebna utilna tkiva, ki so obutljiva na ravnoteje in svetlobo (t.i. ropalium);

spolno se razmnoujejo le meduze, polip pa se s prenimi delitvami;

klobunjaki ivijo v morjih, pa tudi v sladkih vodah;

nekatere vrste se mono namnoijo v organsko bogatih vodah;

nekatere vrste: uhati klobunjak (Aurelia aurita), korenousti klobunjak (Rhizostoma), meseinka (Pelagia) in sladkovodna meduza (Craspedacusta sowerbii).

Korenousti klobunjak

Vir: korenousti klobunjak: pridobljeno 13. 1. 2013; http://natgeotv.com/si/great-

migrations/galleries/golden-jellyfish/4

Uhati klobunjak

Vir: uhati klobunjak; pridobljeno 13. 1. 2013;

http://buoy.mbss.org/portal/index.php?Itemid=38&id=101&option=com_content&task=view

Morska meduza

Vir: morska meduza; pridobljeno: 13. 1 . 2013; http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/naj-vam-dopusta-ne-zagrenijo-opekline-meduz.html

Koralnjaki (Anthozoa)

predstavljajo najobsenejo skupino oigalkarjev(6000 vrst),

spolno se razmnouje le polipna generacija;

so izkljuno morske ivali;

telo je vreaste oblike, zvezdasto somerno in na vrhu obdano z lovkami;

vetrnice so samostojni osebki, z mono razvitimi lovkami in miijem, veina jih je hermafroditov in so izraziti plenilci;

v Jadranu ivi dobro znana je rdea konjska morska vetrnica (Actinia equina);

kolonijo koral sestavljajo med seboj povezani osebki, ki se prehranjujejo s planktonom;

najdemo predvsem v toplih morjih, sodelujejo pri tvorbi koralnih grebenov in atolov.

korale tvorijo zunanje ogrodje, ki je v veini primerov iz apnenca in je razlinih barv in oblik.

Vir: koralnjaki; pridobljeno 14. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7780

Ekoloki pomen oigalkarjev

evolucijsko so pomembna skupina, saj naj bi se iz njihovih prednikov razvili tudi druge nelenjene ivalske skupine; prevladovali pa so v zgodnjem paleozoiku;

z zunanjim skeletom korale tvorijo koralne grebene, ki so eni najbolj bogatih in raznolikih, glede na tevilo vrst na povrinsko enoto (biodiverziteta);

predstavljajo zaklonie, hrano in zavetje za potomstvo rib, rakov, polev in in drugi nevretenarji;

morske vetrnice so pomembni plenilci, same pa so hrana nekaterim morskim polem in ribam

prosto plavajoe meduze kot pomembni morski plenilci, njihove liinke pa predstavljajo velik dele zooplanktona;

ogroanje koral in koralnih grebenov zaradi segrevanja in onesnaevanja (npr. Rdee morje, vzhodna Avstralska obala).

PLOSKI RVI ali PLOSKAVCI

(Platyhelminthes) telo imajo bilateralno simetrino, bolj ali manj

plosko in nelenjeno;

delimo jih v tri veje skupine: 1. vrtinarji (Turbelaria), 2. sesai (Trematoda) 3. trakulje (Cestoda).

vrtinarji ivijo v morjih in celinskih vodah;

sesai in trakulje pa so notranji zajedavci;

povrhnjica prostoiveih ploskih rvov je pokrita s tevilnimi migetalkami, ki sluijo za premikanje; odrasle zajedavske vrste nimajo migetalk;

izmenjava plinov poteka skozi koo;

usta so edina telesna odprtina, ki vodi v relo in revo, ki ga trakulje nimajo;

notranjega transportnega sistema nimajo razvitega, izloala so predledvice (protonefridiji);

prisoten je ivni sistem, ki poteka vzdol telesa (mogani so preprosti gangliji). utila so razvita le pri prosto iveih vrstah (aaste oi vrtinarjev in celice obutljive za ravnoteje);

imajo kompleksne gonade in veina jih je obojespolnikov (hermafroditov);

Vrtinarji (Turbelaria) so najpreprosteja skupina ploskih rvov;

poznamo morske, ki zrastejo do nekaj decimetrov kot npr. poliklad (Prostheceraeus) in sladkovodne vrste planarije (Planaria) in mnogooke (Polycelis), ki se nahajajo pod kamni;

na 'glavi' imajo majhne izrastke- roike, na katerih so aaste oi, s katerimi zaznavajo le svetlobo;

s pomojo posebnih util pogosto lezejo proti toku;

so plenilci, ki lahko izvihajo relo iz telesa;

imajo izjemno sposobnost regeneracije, kar je znak primitivnosti (tkiva niso tako specializirana kot pri vijih ivalih); z vzdolno delitvijo se tevilni vrtinarji razmnoujejo nespolno.

Vir: polycelis felina: pridobljeno 14. 1. 2013; http://naturephoto-

walter.blogspot.com/2011/05/bukk-sebesviz-2011-aprilis-bukk-mts.html

Sesai (Trematoda)

metljaji ali sesai (Trematoda)

so zajedavski in so bolj pogosti v tropskih in subtropskih obmojih;

odrasli osebki po videzu spominjajo na vrtinarje, vendar njihovo telo ni pokrito z migetalkami;

na prednjem delu telesa imajo dva priseska, s katerima se pritrdijo na organe gostitelja;

usta so na vrhu glave in vodijo v mono razvejano revo;

so obojespolniki z izrazito razvitimi gonadami;

imajo kompleksen razvojni krog, ki vkljuuje enega ali ve vmesnih gostiteljev in ve generacij liink;

razmnoujejo se tudi nespolno;

veina vrst povzroa huda krvoilna, jetrna in revesna obolenja;

najbolj znanime vrste so veliki metljaj (Fasciola hepatica), mali metljaj (Dicrocoelium dendriticum) in istosoma (Schistosoma mansoni).

Veliki metljaj (Fasciola hepatica)

Vir: veliki metljaj; pridobljeno 14. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7787

Trakulje (Cestoda)

po videzu se nekoliko razlikujejo od vrtinarjev in sesaev; telo je zelo dolgo, trakasto in navidezno lenjeno;

glava je na prednjem delu in ima v krogu nameene tiri kavljaste priseske, s katerimi se trakulja pritrdi na steno revesja gostitelja;

nimajo razvitih ust, rela in revesja, zato hranilne snovi sprejemajo kar skozi telesno povrino;

glava se podaljuje v tanek vrat, ki se nadaljuje v tevilne navidezne lene imenovane odrivki(proglotidi); v njih se nahajajo moki in enski spolni organi;

novi odrivki nastajajo tik za vratom, konni odrivki pa se posamino ali po skupinah odcepijo od osebka;

pogosto pride do samooploditve, zaradi prilagoditve na zajedalski nain ivljenja;

v odrivkih se nahajajo oplojena jajeca z liinkami, ki se z iztrebki izloijo iz konnega gostitelja; ko jajece z liinko prispe v vmesnega gostitelja, se liinka, ki se s tremi pari kaveljkov zasidra na stene revesja; ez nekaj asa potuje v miievje vmesnega gostitelja, kjer se obda z ovojem; tak stadij imenujemo ikra, okueno meso pa ikravo; e lovek ali drug mesojedec pouije z ikrami okueno meso, se v njegovem revesju ovoji razpoijo, iz njih pa se sprostijo mlade trakulje, ki se takoj pritrdijo na steno revesja;

povzroajo huda revesna obolenja, podhranjenost in celo smrt.

Odrivek trakulje

Vir: odrivek trakulje; pridobljeno 14. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7788

Ekoloki pomen ploskih rvov predstavljajo veliko skupino notranjih parazitov

(povzroajo namre huda revesna in krvna obolenja) in posledino so zelo pomembni pri vzdrevanju ravnovesja v naravi;

prosto ivei vrtinarji so plenilci;

evolucijsko gledano so pomembni, saj naj bi se iz njihovih skupnih prednikov razvile vije ivalske skupine (t.i. turbelarijska teorija);

to teorijo je prvi vpeljal jugoslovanski znanstvenik in biolog Jovan Hadi, ki jo danes mnogi drugi znanstveniki izpodbijajo;

popolna umestitev ploskih rvov v ivalski sisteme danes ni popolna in dokonna.

VALJASTI RVI ali

VALJAVCI(Aschelminthes) so kompleksna, med seboj dokaj razlina

skupina ivali;

znanstveniki jih delijo na osem samostojnih debel in poddebel;

za veino skupin je znailno valjasto, vretenasto telo, ki je bilateralno simetrino in ga pokriva kutikula (utrjena in oklepljena 'koa');

tevilni predstavniki imajo po telesu razvite posebne kavlje;

po velikosti prevladujejo majhne, mikroskopske ivali, nekatere vrste pa lahko doseejo tudi nekaj decimetrov doline;

razvita imajo usta in zadnjino odprtino;

nimajo prave telesne votline;

miije in ivevje sta razvita, vendar se veina

predstavnikov premika z migetalkami;

razmnoujejo se v glavnem na spolni nain;

v veini so spoli loeni,

veina predstavnikov te skupine je vezanih na

vodo, mnogi pa so tudi notranji zajedalci.

Debla valjastih rvov

deblo kotaniki (Rotifera),

deblo trebuhodlaniki (Gastrotricha),

deblo kaveljniki (Kinorhyncha),

deblo gliste (Nematoda),

deblo ive niti (Nematomorpha),

deblo rvorilniki (Priapulida),

deblo gnatostomulidi (Gnathostomulida),

deblo jeerilci (Acanthocephala).

Deblo kotaniki (Rotifera)

ivijo v sladkih vodah in na vlanih mestih;

so majhne ivali, do 1 mm velike, katerih telo je vretenasto in pokrito s tro kutikulo;

plavajo s pomojo venca migetalk, ki so nameene okrog ust na vrhu telesa (znailnost kotanikov);

telo se na koncu zoi v krljivo 'nogo', ki se pogosto kona z dvema ostrogama;

nekatere vrste se s pomojo lez na ostrogah premikajo kot gosenice;

zanje je znailna tudi posebna relna tvorba t. i.mastaks;

od rela drugih valjastih rvov se mastaks kotanikov loi po tem, da vsebuje zobcem podobne izrastke s katerimi kotanik melje hrano.

Deblo gliste (Nematoda)

so nitaste in valjaste ivali;

nahajajo se v vodi in tudi v tleh;

telo pokriva prona kutikula, ki je prilagojena na ivljenje v trdnem substratu ali v gostitelju;

na prednjem delu telesa imajo usta, ki se nadaljujejo v ustno votlino ter relo, sledi dolgo revesje, ki se kona z zadnjino odprtino (anusom);

veina glist je plenilcev, nekatere vrste so zajedavci v drugih ivalih in celo rastlinah;

mnoge vrste se prehranjujejo z odmrlimi organskimi snovmi in so pomembni razkrojevalci;

so enospolna bitja z mono razvitimi spolnimi organi; iz oplojenih jajec se izleejo mlade gliste, ki se vekrat levijo preden doseejo spolno zrelost;

glistam podobne in sorodne so ive niti(Nematomorpha), ki zajedajo lenonoce in tudi loveka;

zanje je znailno razmnoevanje z vmesnimigostitelji, v katerih navadno ivijo liinke prve do tretje levitve

prenaajo se predvsem z iztrebki, umazano zemljo in neprekuhano hrano.

Glista

Vir: gliste; pridobljeno 14. 1. 2013; ttp://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7794

loveka glista (Ascaris lumbricoides) zajeda

loveka in domao svinjo

Lasnica (Trihinella spiralis) je najbolj znana

glista iz skupine trihinele, saj pri ljudeh

povzroa bolezen trihinozo.

Glista

Vir: Glista; pridobljeno 14. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7793

Ekoloki pomen valjastih rvov

med seboj so zelo razlini in imajo razlien ekoloki pomen;

kotaniki so predvsem majhni vodni plenilci in tvorijo sladkovodni plankton;

mnoge vrste glist sodelujejo pri razkrajanju organskih snovi;

veliko vrst ploskih rvov (gliste, ive niti in jeerilci) je zajedavskih; ostala debla nimajopomembneje ekoloke vloge;

sistem valjastih rvov in sorodnost med posameznimi skupinami nista do konca raziskana.

MEHKUCI (Mollusca)

so najtevilneja ivalska skupina;

nahajajo se v morjih, celinskih vodah in na kopnem z dovolj vlage;

telo je mehko, brez notranjega ogrodja;sestavlja ga velika miiasta noga, glava ter drobovnjak v katerem so notranji organi;

drobovnjak pokriva posebna kona guba ali pla, ki izloa apnenasto snov (pri polih in koljkah se ta preoblikuje v zunanjo trdno lupino hiico); pri glavonocih pa je mono zakrnela in se nahaja v telesu ivali;

veina diha s pomojo krg, nekateri kopenski poli pa s preprostimi pljui;

imajo znailen odprt transportni sistem, ki je dokaj preprost;

izloala predstavlja par srednjih ledvic(metanefridiji);

ivevje je najbolj razvito pri glavonocih, ki imajo dobro razvita utila za vid in ravnotenostni organ, ki se nahaja v statocistah;

veina mehkucev je plenilcev, zato imajo v ustih razvit moan, s tevilnimi zobci posejan organ imenovan strgaa (radula);

nekatere vrste mehkucev so obojespolniki, nekatere vrste pa so loenih spolov.

Najpogosteje jih delimo na osem razredov, med

njimi so najbolj znani:

1. razred poli (Gastropoda),

2. razred koljke (Bivalvia),

3. razred glavonoci (Cephalopoda),

4. razred zobati polki (Scaphopoda),

5. razred hitoni (Polyplacophora).

Razred poli (Gastropoda)

Najbolj znani:

slinarji (Limacidae), ki nimajo hiice,

vrtni poli (Helicidae) z veliko, rjavo

hiico,

svitki (Planorbidae); v jezerih in potokih,

mlakarji (Lymnaeidae); v jezerih in

potokih.

Slinarji (Limacidae)

Vir: Limax maximus; pridobljeno 15. 1. 2013;

http://eol.org/data_objects/5824254

Vir: Pol lazar (Rofus sp.) med odlaganjem jajec; pridobljeno

15. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7868

Vrtni pol (Helix)

Vir: vrtni pol; pridobljeno 17. 1. 2013;

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=14710&offset=10

Veliki mlakar (Lymnaea)

Vir: veliki mlakar; pridobljeno 17. 1. 2013; http://galerija.foto-narava.com/slika/35142/album/16

Razred koljke (Bivalvia)

Najbolj poznani pri nas:

leur, klapavica, ostriga, sranka, potoni

krek.

zanje je pogosto znailna lupina iz dveh delov, ki jo

odpirajo in zapirajo mone miice;

v glavnem so pritrjene (sesilne); le redke so

sposobne 'plavanja' z iztiskanjem vode; npr.

pokrovae (Pectinoidea) ;

koljke nimajo glave ne strgae;

prehranjujejo se s filtracijo (precejanjem) vode, ki

jo s pomojo dotekalke vnaajo v telo; voda potuje

ez velike krge, kjer poteka izmenjava plinov; hrana

se ustavi v ustih, ki so nameene ob krgah; voda z

odpadnimi snovmi se izloi skozi odtekalko, iztrebki

pa skozi zadnjino odprtino, ki je tik nad odtekalko;

veina koljk je loenih spolov;

pri sladkovodnih vrstah je liinka imenovana

glohidij nima migetalk in je podobna odraslim

osebkom;

poznanih je okrog 20.000 vrst koljk;

nekatere vrste koljk se pred tujki, ki zaidejo med

pla in lupino ohranijo tako, da se obdajo s posebno

biserno snovjo, npr. bisernice (Pterodia);

najveje koljke lahko merijo do 1,3 m in tehtajo do

200 kg, npr. orjaka zeva (Tridacna gigas);

koljke primerne za prehrano; npr. klapavice

(Mytilacea) in ostrige (Ostreaceae), ivi sveder

(Teredo), datljevka (Pholas) in kamenovrt

(Lithophaga).

Klapavica (Mytilacea)

Vir: Klapavica; pridobljeno 13. 1. 2013; http://www.mojalbum.com/okolje/zoologija-3-

vaja/skoljke-klapavica/11184808

Ostriga (Ostreaceae)

Vir: ostriga; pridobljeno 13. 1. 2013; http://www2.pef.uni-

lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

Razred glavonoci

(Cephalopoda) nimajo zunanje lupine;

na glavi, ki je dobro razvita, imajo lovke s tevilnimi

priseski;

sprednji del noge se je preobrazil v lovke, zadnji del

noge pa v lijakast organ imenovan sifon;

delimo jih v dve veji skupini: etverokrgarji

(Tetrabranchiata), kamor spadajo izumrli amoniti in

edini ivei rod brodnik (Nautilus) in dvokrgarji

(Dibranchiata), kamor spadajo lignji, sipe in

hobotnice.

premikajo se s pomojo sifona, skozi katerega

potiskajo vodo;

skozi sifon v nevarnosti iztisnejo tudi rnilo, ki

zmede sovranike;

brodnik je edini ivei predstavnik glavonocev, ki

ima zunanjo lupino, vsem ostalim se je lupina

preobrazila v ploato podkono tvorbo, ki jo laino

imenujemo 'sipina kost;

brodnik nima rnilnih lez;

sipe in lignji imajo ob bokih plavalno mreno, ki jim

omogoa lebdenje v vodi;

na telesni povrini imajo posebne pigmentne celice

(kromatofore), ki se ob vzburjenju krijo ali veajo,

kar povzroi spremembo pigmentacije (obarvanosti)

in celo fizine spremembe telesa;

hobotnice imajo osem lovk (za razliko od sip in

lignjev, ki imajo deset lovk), so zelo inteligentne

ivali, kar je zelo nenavadno za nevretenarje;

telo hobotnice je tako prono.

Vir: Glavonoci; pridobljeno 13. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7871

Vir: sipa; pridobljeno 13. 1. 2013; http://www.artemis.si/Ribje%20vrste/Forms/DispForm.aspx?ID=42

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7871

Brodnik (Nautilus)

Vir: Nautilus; pridobljeno 13. 1. 2013; http://aquaviews.net/featured/the-nautilus-a-living-fossil-of-the-seas/

Vir: Nautilus; pridobljeno 13. 1. 2013; http://biology.unm.edu/ccouncil/Biology_203/Summaries/Protostomes.htm

Ekoloki pomen mehkucev

pomembni v prehranjevalni verigi;

veina jih je plenilcev, koljke so filtratorji,

predvsem sladkovodni in kopenski poli pa so

rastlinojedci;

prilagojeni veini ekolokim razmeram;

zaradi naina dihanja (s krgami) ali pa zaradi

razmnoevanja so ostali vezani na vodo.

pomemben gospodarski vir dohodka; veliko

vrst je namre uitnih, nekatere vrste

'proizvajajo' bisere;

iz polev in sip neko pridelovali razna

barvila in rnila, med drugim tudi visoko

cenjeno krlatno (purpur) barvo;

mnoge vrste mehkucev so ogroene; zato

pridobivamo bisere, barvo in rnila danes

sintetino.