of 47 /47
Žuželke (Insecta) med vsemi živalmi so najbolj pestra, številčna in razširjena skupina živali; poznanih je čez 800.000 vrst (70% vseh vrst živih bitij), verjetno pa živi čez milijon različnih vrst (nekateri entomologi - strokovnjaki za žuželke, govorijo celo o 30 milijonih vrst, ki živijo v tropskih gozdovih); prevladujejo kopenske vrste, nekaj je tudi sladkovodnih, le nekaj vrst živi v pasu bibavice (ozek pas obale morja, kjer sta plima in oseka najbolj vidni); so edini nevretenčarji, ki so sposobni aktivnega letenja (to je uspelo le še vretenčarjem);

Žuželke (Insecta)½uželke (Insecta) •med vsemi živalmi so najbolj pestra, številčna in razširjena skupina živali; poznanih je čez 800.000 vrst (70% vseh vrst živih bitij),

Embed Size (px)

Text of Žuželke (Insecta)½uželke (Insecta) •med vsemi živalmi so najbolj pestra, številčna in...

  • uelke (Insecta)

    med vsemi ivalmi so najbolj pestra, tevilna in razirjena skupina ivali; poznanih je ez 800.000 vrst (70% vseh vrst ivih bitij), verjetno pa ivi ez milijon razlinih vrst (nekateri entomologi -strokovnjaki za uelke, govorijo celo o 30 milijonih vrst, ki ivijo v tropskih gozdovih);

    prevladujejo kopenske vrste, nekaj je tudi sladkovodnih, le nekaj vrst ivi v pasu bibavice (ozek pas obale morja, kjer sta plima in oseka najbolj vidni);

    so edini nevretenarji, ki so sposobni aktivnega letenja (to je uspelo le e vretenarjem);

  • njihovo telo je izjemno dobro prilagojeno na ivljenje na kopnem in v ekstremnih okoljih; sestavljeno je iz glave, oprsja in zadka, nekateri leni trupa so se med seboj zlili. Na oprsju imajo 3 pare lenjenih nog in 2 para kril, ki sta lahko tudi zakrnela. Primitivne uelke kril e nimajo razvitih; eljusti nekaterih uelk so velike (roga), mone (sren), lahko so preobraene v sesalo (metulji, komarji), kljunec (stenice), lizalo (muhe) ali pa popolnoma manjkajo (enodnevnice);

    za uelke je znailna popolna preobrazba, za nekatere skupine uelk pa nepopolna preobrazba.

    uelke delimo v dve veji skupini in sicer brezkrile prauelke (Apterygota) in na letee uelke(Pterygota).

  • uelke

    Vir: roga, metulj, stenica, muha; pridobljeno 22. 1. 2013;

    http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7899

  • Glavne skupine uelk

    1. Prauelke (Apterygota)

    2. Kaji pastirji (Odonata)

    3. Ravnokrilci (Orthoptera)

    4. urki (Blattaria) in bogomolke (Mantoidea)

    5. Termiti (Isoptera)

    6. Kljunate uelke (Hemiptera)

    7. Hroi (Coleoptera)

    8. Koekrilci (Hymenoptera)

    9. Metulji (Lepidoptera)

    10. Dvokrilci (Diptera)

  • Krilate uelke-skupne znailnosti telo je podolgovato, disimetrino in deljeno v glavo,

    oprsje in zadek;

    na glavi je poleg enega para tipalnic e par sestavljenih oi, imenovanih pikaste oi (oceli); lahko zaznavajo tudi ultravijolino svetlobo, celotno sliko pa sestavljajo manje sliice;

    oprsje je pogosto mono in itasto, sestavljeno iz treh lenov; vsak len nosi en par lenjenih nog;

    na zadnjih dveh lenih oprsja so s hrbtne strani je pri veini uelk nameena konata krila, ki lahko tudi zakrnijo (npr. pri ueh in bolhah).

  • Krilate uelke-skupne znailnosti zadek je pri veini vrst zgrajen iz 11 osnovnih lenov;

    nekateri redovi uelk (npr. vrbnice in enodnevnice) imajo na zadku izrastke, ki jih imenujemo cerki;

    utila so zelo razvita, najbolj mehanski receptorji (razne dlaice in jamice z dlaicami v nogah in na zadku);

    mnoge uelke se oglaajo s pomojo drgnjenja organov (kril in nog), kar imenujemo stridulacija (krati, riki);

    samci in samice se lahko razlikujejo (kresnice, metulji) ali pa so si zelo podobni;

    spolni organi so kompleksni, dobro razviti;

  • Prauelke (Apterygota)

    Predstavnik skakaev Srebrna ribica (Lepisma saccharina),

    Vir: prauelke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7901

  • Prauelke-skupne lastnosti

    so najprimitivneja skupina uelk;

    prvotno nimajo razvitih kril;

    so nekaj mm velike,

    v glavnem talne ivali, ki se hranijo z drobirjem ali plenijo manje uelke:

  • Delitev prauelk - na red

    - dvorepke (Diplura); imajo dolge tipalnice, nimajo pa oi, na zadku je en par cerkov, ki sta lahko preoblikovana v klee, s katerimi lovijo manji plen;

    - proturi (Protura), nimajo oi in tipalnic, prednje noge so podaljane in nadomeajo tipalnice;

    - skakai (Collembola); ustni organi so vpotegnjeni v glavo, imajo sposobnost skakanja;

    - etinorepki (Thysanura), ki imajo ustne organe zunaj glave; v to skupino sodi splono znana srebrna ribica (Lepisma saccharina) .

  • Kaji pastirji (Odonata)

    Vir: kaji pastirji; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7902

  • Kaji pastirji skupne lastnosti

    med uelkami so najhitreji in najspretneji letalci; so plenilci, z dobro razvitimi eljustmi in velikimi

    sestavljenimi omi na glavi; zadek je dolg in vitek ( modro, zeleno ali rdee

    obarvan); imajo nepopolno preobrazbo, liinke, ki ivijo v

    sladkih vodah, se prehranjujejo z vodnimi ivalmi; iz asa karbona so znani orjaki kaji pastirji

    (Meganeura), ki so imeli razpon kril tudi do 75 cm; do danes so se kaji pastirji zelo malo spremenili,

    preivele pa le manje vrste.

  • Razdelitev kajih pastirjev

    Glede na strukturo kril jih delimo v dve skupini:

    1. enakokrili (Zygoptera) in

    2. raznokrili kaji pastirji (Anisoptera)

    enakokrili kaji pastirji so poasni letalci, prednja in zadnja krila imajo enako oiljena, lahko jih zloijoskupaj ez telo; zelo pogosta predstavnika pri nas stamodri bleavec (Calopteryx virgo) in obvodnazverca (Lestes sponsa);

    raznokrili kaji pastirji imajo razlino oiljena krila, kijih ne morejo zloiti, zato so zravnana; znani rodoviso spremljevalec (Anax), studenar (Cordulegaster), porenik (Gomphus) in ploec (Libellula);

  • Ravnokrilci (Orthoptera)

    Samica poljskega murna Kobilica meri od 15 do 25 mm Bramor meri od 35 do 50 mm

    meri od 20 do 26 mm

    Vir: ravnokrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7903

  • Ravnokrilci skupne lastnosti

    v to skupino uvramo: kobilice (Tettigonioidea), sarane (Caelifera) in murne (Grylloidea), neko pa so k tej skupini

    pritevali tudi posnemalce (Phasmida) in bogomolke (Mantodea);

    telo je bono stisnjeno in nekoliko podolgovato; zanje je znailna nepopolna preobrazba.

  • Ravnokrilci lastnosti kobilice imajo krila zloena strehasto ob telo, prvi par

    kril je bolj konat, imajo dolge tipalke. Oi in ustni organi (grizalo) so dobro razviti. Veina vrst je rastlinojedih, nekatere pa so plenilske, oglaajo na podoben nain kot murni, le da je zvok podoben cvranju;

    sarane imajo kratke tipalnice. Zanje je znailno, da se lahko v ugodnih razmerah zelo hitro namnoijo in v milijonskih rojih porejo vso vegetacijo podroja kjer se hranijo (v severni Afriki na ta nain vplivajo na irjenje puav)

    murni so znani po tem, da se z drgnjenjem kril oglaajo (stridulirajo); predstavnik murnov je tudi bramor (Gryllotalpa gryllotalpa), ki ima prednje noge mone in prilagojene za kopanje v zemlji. Danes veljajo bramorji, zaradi prekomerne uporabe pesticidov, za ogroeno vrsto.

  • Sarane (Caelifera)

    Vir: Sarane (Caelifera); pridobljeno 12. 3. 2013; http://www.foitfoto.cz/?section=home&action=detail_photo&id=1712

  • urki (Blattaria) in bogomolke (Mantoidea)

    Vir: urki in bogomolke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7904

  • urki - znailnosti so omnivori; imajo dobro razvite eljusti; telo je sploeno, na glavi imajo dolge tipalnice in so

    zelo dobri in urni tekalci, velikost telesa je menda primerljiva s hitrostjo geparda;

    pri nas ivi nekaj gozdnih vrst, po svetu pa sta razirjena kuhinjski urek (Blatta orientalis) in ameriki urek (Periplaneta americana);

    problematnini so njihovi iztrebki in slino pogosto prenaajo nalezljive bolezni;

    samice so veje od samcev. Jajeca odloijo v poseben rjavkast kokon, iz katerega se razvijejo liinke;

    preobrazba je nepopolna.

  • Bogomolke - znailnosti

    so sorodne urkom;

    pri nas ivi navadna bogomolka (Mantis religiosa) in spominja na veliko kobilico.

    ima znailne dolge prednje lovilne noge, trikotna glava in velike oi dajejo prepoznaven videz tem plenilcem;

    samice v asu parjenja porejo samce in si tako zagotovijo dovolj belajovin za zarod.

  • Termiti (Isoptera)

    Termiti so razlinega videza Delavci (svetle barve) in vojaki Termitnjaki so lahko, glede na vlogo, ki jo opravljajo. (s temnimi glavami, z monimi eljustmi). visoki tudi do nekaj metrov

    kljub temu pa je e veji del

    termitnjaka pod povrjem

    Vir: termiti; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7905

  • Termiti (Isoptera) - znailnosti

    imajo izjemno pomembno ekoloko vlogo na traviih Afrike, Avstralije in June Amerike;

    po videzu in socialnemu nainu ivljenja spominjajo na mravlje, z njimi niso v blinjem sorodu;

    kolonijo termitov navadno tvori jajcerodna samica(kraljica), ki ima mono nabrekel zadek in se pari le enkrat v ivljenju, ivi tudi 15 let;

    v istem termitnjaku ivi ve generacij;

  • termitnjak je umetna tvorba iz strjene sline in kepic zemlje, ki jo izdelajo termiti delavci in je ogromnih dimenzij; pod vidnim delom je velik sistem razvejanih podzemnih rovov in hodnikov;

    najbolj znani termiti so kompasni termiti (Amitermes meridionalis) -termitnjake postavljene v smeri sever-jug;

    so nekrilati, vendar v asu spolne zrelosti mladimsamicam in samcem zrastejo krila in zanejo rojiti;

    so glavna hrana mnogim vretenarjem.

  • Kljunate uelke (Hemiptera)

    Vir: kljunaste uelke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7906

  • Kljunate uelke (Hemiptera)

    Med kljunate uelke sodijo:

    stenice,

    krati,

    kaparji,

    slinarice,

    listne ui.

  • Kljunate uelke (Hemiptera) -znailnosti

    Stenice (Heteroptera); prednji par kril moneji in na bazi odebeljen, zadnji

    par pa je prozoren; mnoge vrste imajo krila zavarovana s itastim

    oprsjem; veina stenic je obarvanih, mnoge so neokusne ali

    celo strupene; ustni organi so preobraeni v kljunec.

  • V Sloveniji ivijo:

    jagodna stenica izloa smrdljivo snov s katero se ubrani pred plenilci;

    nekatere stenice so plenilci, primer je hrbtoplovka(Notonecta glauca), ki ivi v vodi obrnjena na glavo in se z nogami dotika vodne gladine ali

    vodni korpijon (Nepa rubra), ki ima prednje noge podobne korpijonovim karjam, iz zadka pa mu trli dolga dihalna cevka;

    vodni drsalci (Gerridae) so lovci na vodni gladini in imajo izjemno obutljive dlaice na nogah;

    posteljna stenica (Cimex lectularius), ki nima kril, sesa kri vretenarjev in je prenaalka nekaterih bolezni.

  • krati (Cicadidae)

    ivijo predvsem v sredozemskih in tropskih obmojih, pa tudi v Severni Ameriki;

    z drgnjenjem pokrovk (kril) proizvajajo cvree zvoke;

    imajo nepopolno preobrazbo, liinke nekaterih vrst lahko v zemlji preivijo, v stanju liinke, tudi do 17 let.

  • Listne ui (Aphididae)

    hranijo se s sokovi rastlin;

    se razmnoujejo s pomojo partenogeneze; iz neoplojenega jajeca se razvijejo mlade liinke, navadno samice.

  • Hroi (Coleoptera)

    Vir: hroi; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7907

  • Hroi (Coleoptera) - znailnosti

    so zelo tevilna in pestra skupina uelk;

    prvi par kril spremenjen v trdne pokrovke, ki varujejo ival pred mehanskimi pokodbami; Letenje omogoa zadnji par kril;

    veina je plenilcev z monimi eljustmi;

    hroi imajo popolno preobrazbo;

    najve vrst ivi v tropskih pragozdovih.

  • Najbolj znane vrste hroev brzci (Cicindelidae) in kreii (Carabidae) so urni

    plenilci, ki le redko poletijo.; kozaki (Dytiscidae) in kolovrti (Gyrinidae) so

    plenilski vodni hroi; potapniki (Hydrophilidae) so rastlinojedi ki so pri nas

    ogroeni; kratkokrilci (Staphylinidae) imajo kratke pokrovke in

    smrdljive leze; krasniki (Buprestidae) so eni najlepih in najvejih

    hroev, katerih liinke ivijo v lesu in povzroajo kodo;

    rogai (Lucanidae) imajo velike eljusti s katerimi se samci borijo za ozemlje in za samice.

  • Najbolj znane vrste hroev govnai (Geotrupidae) katerih liinke ivijo na

    gnojnih svaljkih, ki jih stari oblikujejo z valjanjem po zemlji;

    majski hro (Melolontha melolontha) sodi med skarabeje (Scarabeidae), katerega liinka (ogrc) se razvija pod zemljo tiri leta.;

    pokalice (Elateridae) imajo poseben podtrebuni trn s katerim se lahko poenejo v zrak;

    kresnice (Lampyridae) imajo svetilne organe; kozliki (Cerambycidae) imajo najdalje tipalnice; lepenci (Chrysomelidae), so najbolj tevilna skupina

    hroev kamor sodi koloradski hro (Leptinotarsa decemlineata) in rilkarji (Curculionidae), ki imajo sprednji del glave podaljan v rilek.

  • Koekrilci (Hymenoptera)

    ebela (Apis mellifera) prinaa Tudi mravlje imajo v asu rojenja krila Osje gnezdo

    cvetni prah v panj

    Vir: koekrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7908

  • Koekrilci (Hymenoptera) - razdelitev

    Med koekrilce uvramo: ebele (Apoidea), mrlje, ose (Vespidea), peene ose (Sphecidae), mravlje (Formicoidea), najezdnike (Ichneumonidae), ose ikarice (Cynipidae), lesne ose (Siricidae) ter e nekatere druge druine.

  • Koekrilci-groba delitev

    1. rastlinske ose (nimajo ela s strupeno lezo);2. prave ose; sem sodijo mravlje, ose, mrlji, ebele,

    peene ose in najezdniki; (v zadku posebno elo, ki je opremljeno s strupno lezo).

  • Koekrilci (Hymenoptera) - znailnosti

    najezdniki so parazitske ose, ki odlagajo jajeca v, ali na telesa liink drugih uelk, posebej na gosenice metuljev. Samice imajo dolgo leglo ter poseben nitast izrastek, s katerim prebode telo liinke in vanjo odloi jajeca;

    imajo znailen par opnastih, skoraj usnjatih prozornih kril;

    imajo popolno preobrazbo; bube so navadno mehke in brezbarvne;

  • mnoge vrste pravih os in ebel so socialne uelke in ivijo v kolonijah;

    najbolj znana vrsta je domaa ebela (Apis mellifera); eljusti imajo preoblikovane v lizalo in se hranijo z nektarjem ter rastlinskimi sokovi;

    mravlje so podobno organizirane kot termiti in tudi pri njih ele spolno zrelim osebkom zrastejo krila;

    sreni (Vespa crabro) in ose (rod Vespa) so plenilci.

  • Metulji (Lepidoptera)

    Odrasli metulji se veinoma Liinka metulja niti najmanj ne spominja tevilne vrste nonih

    prehranjujejo z nektarjem. na odraslo ival. metuljev so obiajno bolj

    varovalne barve, da so podnevi - v

    asu mirovanja bolj neopazni

    za morebitne plenilce.

    Vir: metulji; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7909

  • Metulji (Lepidoptera) - znailnosti

    od vseh uelk so krila metuljev najveja in najbolj pisana, pokrita so z drobnimi luskami, ki se prekrivajo kot streniki;

    poznanih je ve 100.000 vrst, ivijo po celem svetu, najve v tropskih obmojih;

    zanje je znailna popolna preobrazba; liinko metuljev imenujemo gosenica in na zadnjih lenih zadka so posebni oprijemalni organi, ki opravljajo nalogo nog;

  • tipalnice metuljev tevilnih vrst so peresasto razrasle in so zelo obutljive na vonj;

    ustni organi metuljev so preoblikovani v dolgo, spiralasto zvito sesalo;

    prehranjujejo se s sokovi rastlin, nektarjem ali pa se kot odrasli osebki sploh ne hranijo; nekatere indonezijske vrste moljev se hranijo s krvjo vretenarjev.

  • Metulji (Lepidoptera) - delitev nekateri delijo metulje na 'none' in 'dnevne', kar pa

    ni pravilno;

    znani evropski metulji: belini (Pieridae), lastoviarji (Papilionidae), pisanki (Nymphalidae), debeloglavci (Hesperiidae), modrini (Lycaenidae), sovke (Noctuidae), pravi molji (Tineidae), pedici (Geometridae), veci (Sphingidae), zavijai (Pyraloidea), ovnii (Zygenidae), medvedki (Arctiidae), kokljice (Lasiocampidae) in tevilni drugi;

    mnoge vrste so ogroene in zato zaitene, predvsem tropske vrste metuljev; posledicapretiranega zbiranja za zbirke in zaradi unievanja njihovega ivljenjskega prostora.

  • Dvokrilci (Diptera)

    Samica komarja sesa kri - hrano, ki je Domaa muha (Musca domestica). Koeninar (Tipula paludosa) je bogata s hranilnimi snovmi za jajeca. podoben velikemu

    komarju,

    meri do 25 mm.

    Vir: dvokrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7910

  • Dvokrilci (Diptera) - znailnosti

    od ostalih uelk se loijo po tem, da je pri njih zadnji par kril zakrnel. Ostala sta le betiasta izrastka (haltere), ki omogoata ivalim kontrolo letenja in ustvarjata poseben brene zvok;

    ustni organi so spremenjeni v lizalo ali sesalo;

    veina vrst se prehranjuje z rastlinskimi sokovi, nekateri so plenilci, mnogi pa sesajo kri.

  • Dvokrilci (Diptera) - predstavniki

    koeninarji (Tipulidae) so preprosteji dvokrilci, ki so podobni velikim, dolgonogim 'komarjem;

    pravi komarji (Culicidae) in obadi (Tabanidae), ki kot golubake muice (Simuliidae) sesajo kri.

    muhe trepetavke (Syrphidae) lebdijo v zraku kot kolibriji, vendar so mnogo bolj spretne. Hranijo se s cvetnim nektarjem;

    muhe grabenice (Asilidae) lovijo druge uelke in jih s pikom usmrtijo, nato jih izsesajo (prebavijo zunaj telesa);

    zolji (Gasterophilidae) odlagajo jajeca na sluznice domaih ivali (nos in zadnjina odprtina), kjer se razvijejo liinke imenovane erke. Te parazitirajo v ivali, dokler se ne zabubijo in padejo na tla;

  • prave muhe (Muscidae) so najbolj razirjene; vinske muice (Drosophilidae), najbolj pogoste v

    lovekih bivaliih. odrasle ivali pogosto posedajo po ivalskih iztrebkih

    s katerih sesajo raztopljene organske snovi ali sesajo kri na ranah razlinih toplokrvnih ivalih, pogosto prenaajo zajedalce in so povzroitelji razlinih bolezni;

    posebaj nevarna sta muha ce-ce (Glossina palpalis); komar mrzliar (Anopheles maculipennis), ki v svoji

    slini gostita enoceliarje, ki parazitirajo loveka.

  • Ekoloki pomen uelk

    eden najpomembnejih lenov v prehranjevalni verigi;

    uspeh in razvoj jim je omogoil trden zunanji oklep, sposobnost letenja in z zunanjo lupino obdana jajeca, kar omogoa razmnoevanje tudi v suhih in mrzlih podrojih ter tevilen zarod;

    prisotne so v vseh ekosistemih. Predstavljajo velik dele hrane za druge ivali;

    po nainu prehranjevanja jih delimo na: plenilce, zajedavce, rastlinojedce in razkrojevalce;

  • pestrost oblik, barv in vedenjskih obrazcev je uelke naredila precej izjemne in izstopajoe;

    nekatere vrste uelk s pridom izkoria tudi lovek(ebele in sviloprejke), mnoge pa je lovek opredelil za 'kodljive;

    predvsem socialne uelke, kot so termiti, mravlje, ebele in ose predstavljajo analogijo loveki drubi(mnogi strokovnjaki so s prouevanjem socialnih uelk videli nekatere podobnosti s loveko drubo).