PODATKOVNI ARHIVI in SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV Janez Štebe, ADP, Univerza v Ljubljani 2008, FF

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/

PODATKOVNI ARHIVIin

SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV

Janez Štebe, ADP, Univerza v Ljubljani2008, FF


Sekundarna analiza, kaj je kaj ni?

Je• Metodološki pristop, ki lahko

kombinira več različnih metod, virov podatkov in analitičnih postopkov

• Poudarek je na izkoriščanju prednosti uporabe obstoječih podatkovnih virov – vsebuje fazo iskanja in vrednotenja obstoječih podatkovnih virov

Ni• Metoda, analitični

postopek (anketna metoda, večnivojska analiza, etnološka raziskava, analiza besedil...) – lahko pa uporablja katerokoli od teh

• Ne vsebuje faze načrtovanja in zbiranja podatkov na novo – lahko pa se kombinira


Razloge za uporabo sekundarne analize lahko razdelimo v tri skupine (Hayman v Štebe, 1999):

– Konceptualno-vsebinski razlogi (primerjava med različnimi časovnimi obdobji; že testirani vprašalniki; abstraktna konceptualizacija)

– Metodološki razlogi (kombinacija več istovrstnih ali raznovrstnih virov podatkov; slabost – nepoznavanje podrobnosti zbranih podatkov- kakovost)

– Ekonomski razlogi (prihranek denarja in časa)Glej ŠTEBE, Janez. Izkoriščanje zapuščine slovenske empirične

sociologije za današnje namene v okviru sekundarne analize. V: Družboslovne spremembe na Slovenskem / vabljena urednica Katja Boh. Ljubljana : Univerza : Slovensko sociološko društvo (1999). - (Družboslovne razprave), ISSN 0352-3608 ; Letn. 15, št. 30/31). - str. 232-244. Dokument v RTF za ogledovanje.

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/publikacije/SEKanali.rtf


Faze raziskave in posebnosti sekundarne analize

• Izbor problema v SA• Konceptualizacija in SA• Enote in vzorci• Merjenje (zanesljivost, veljavnosti)• Analiza


Izbor problema v SA

• Iskanje problema:

– Podatkovno-centrično pregledovanje po vsebinah spremenljivk v razpoložljivih virih za iskanje raziskovalnih zamisli (preizkus I)

• Potrjevanje teorije, prikaz stanja– Izhajam iz vnaprej definiranega

raziskovalnega problema in iščem vsebinsko ter metodološko ustrezne spremenljivke, podatkovne vire za analizo izbranega problema

– Pri odločanju za SA tehtam stroške (razpoložljivost podatkov, čas, kakovost in ustreznost za dani problem v primerjavi z novim zbiranjem podatkov)

– Medčasovno, primerjalno raziskovanje in raziskovanje specialnih populacij,...


Konceptualizacija in SA – več pristopov

• Pristop z uporabo operacionalnih definicij – iščemo dobesedno ekvivalentne ali vsaj ex-post harmonizirane spremenljivke tem v referenčni literaturi

• Hyman (1972): Če ne najdemo dobesedno spremenljivk, poizkušamo razmišljati abstraktno – širše konceptualizacije

• Neodvisnost konceputalizacije – isti pojav lahko nastopa v različnih konceptualizacijah, npr. udeležba na lokalnih volitvah – indikator povezanosti v skupnosti ali političnega delovanja


Merjenje (zanesljivost, veljavnosti)

• Prihrani čas za zbiranje (vendar moramo upoštevati dodatni čas, ki ga porabimo za seznanjanje z datoteko in za dodatno pripravo podatkov in analize)

• Najpomembnejše znane raziskave so narejene z upoštevanjem visokih standardov kvalitete, tudi pri uporabi uveljavljenih indikatorjev za merjenje konceptov

• Zaradi velikega števila vsebinskih področij je vsakemu konceptu namenjeno samo omejeno število indikatorjev – manjša zanesljivost; toda, večinoma so izbrani s predhodnim testiranjem merskih karakteristik

• Z uporabo večih virov bolje ocenimo pristranosti merjenja: Glej npr. Baumgartner in Steenkamp: Response Styles in Marketing Research: A Cross-National Investigation. Journal of marketing research, May 2001


Analiza

• Medčasovne longitudinalne analize in primerjalne mednarodne datoteke, ki jih analiziramo s kompleksnimi analitičnimi pristopi (kohortna analiza, večnivojska analiza, upoštevanje kontekstualnih dejavnikov in merske kvalitete spremenljivk)

• Širok nabor “neodvisnih spremenljivk” za multivaritno analizo vzročnosti


Enote in vzorci

• Kombiniranje večih vzorcev med sabo za pripravo datotek za medčasovno, študij specialnih populacij in mednarodno primerjalno raziskovanje

• Kombiniranje večih virov podatkov za večnivojsko analizo (npr. prostorski, statistični in anketni)

• Sekundarna analiza ima največ prednosti ko gre za datoteke velikih velikosti iz anket– Možnost analize na specialnih podpopulacijah - npr. Iz

General Household Survey (GHS) – letni vzorci nad 20.000 anket posameznikov - problemi ostarelih (strejši od 65 let) ali poročene ženske (nad 40 let)


Primer kompleksne priprave in analize podatkov

• Ganzeboom, Harry B. G. , Anton Kramberger, Paul Nieuwbeerta (2000): The Parental Effect on Educational and Occupational Attainment in Slovenia During hte 20th Century. Družboslovone razprave, No. 32-33. http://dk.fdv.uni-lj.si/db/

http://dk.fdv.uni-lj.si/db/


Upoštevani podatkovni viri

• SJM 1968 – 1998, štiri različne letne datoteke

• Slovenski podvzorci izbranih mednarodnih primerjalnih datotek ISJP, ISSP in TBS

• Združen vzorec več kot 10.000 respondentov ki so odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja

• Ex post harmonizacija spremenljivk (doseganje izobrazbe rekodirano v leta iz originalov, 4 – grobe kategorije izobrazbe , 7 mednarodno predpisanih kategorij ali direktnega merjenja let šolanja)


Analitični prijemi

• Različne tradicije raziskovanja mobilnosti (analiza tabel in regresijski modeli)

• Multivaratni regresijski modeli z upoštevanjem učinka kohorte za primerjavo različnih obdobij

• Upoštevanje učinka razlik v strukturi (izobrazbeni in poklicni)


Poučevanje

• ESDS guides http://www.esds.ac.uk/support/onlineguides.asp • UKDA Learning and teaching resources : http://www.data-archive.

ac.uk/support/teaching.asp; • ESS Edunet

http://www.europeansocialsurvey.org/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=117

• ICPSR Courses & Learning Tools http://www.icpsr.umich.edu/ICPSR/training/index.html

• Arhivski vodič http://www.sscnet.ucla.edu/issr/da/tutor/index.html

http://www.esds.ac.uk/support/onlineguides.asp

http://www.data-archive.ac.uk/support/teaching.asp
















http://www.icpsr.umich.edu/ICPSR/training/index.html

http://www.sscnet.ucla.edu/issr/da/tutor/index.html


Ponovitev: pomagaš si z viri literature vezanimi na podatke

Ponovitev (replikacija), preverjanje originalnih raziskovalnih rezultatov na istih podatkih, primerno za poučevanje (Preizkus II: literatura in podatki)

• Arhiv materialov v povezavi z objavami http://www.icpsr.umich.edu/ICPSR/pra/index.html

• (http://www.icpsr.umich.edu/citations/; View Titles in Publications-Related Archive; • UK SARS: http://www.ccsr.ac.uk/sars/publications/jointpub.html; • UK DA http://www.data-archive.ac.uk/Lucene/Search.aspx - Išči pod Publications; • ess:

http://www.europeansocialsurvey.org/index.php?option=com_content&task=view&id=71&Itemid=115 ;

• evs http://www.europeanvalues.nl/; • issp http://www.issp.org/public.shtml; • gss - http://http://www.norc.org/GSS+Website/

V POŠTEV PRIDEJO TUDI SPLOŠNE BIBLIOGRAFSKE ZBIRKE; PROBLEM, KAKO IDENTIFICIRATI TER DOSTOPATI DO PODATKOVNEGA VIRA?!

http://www.icpsr.umich.edu/ICPSR/pra/index.html












http://www.icpsr.umich.edu/citations/










http://search.icpsr.umich.edu/ICPSR/query.html?col=abstract&rq=0&rf=3&op0=&fl0=subject%3A&ty0=p&tx0=ICPSR+XVIII.&op1=-&fl1=availability%3A&ty1=w&tx1=restricted

http://www.ccsr.ac.uk/sars/publications/jointpub.html

http://www.ccsr.ac.uk/sars/publications/jointpub.html

http://www.data-archive.ac.uk/Lucene/Search.aspx



http://www.issp.org/public.shtml

http://www.issp.org/public.shtml

http://http//www.norc.org/GSS+Website/




http://qb.soc.surrey.ac.uk/


Glej tudi:

• S podatki podprta učna gradiva (predstavitev): http://www.adp.fdv.uni-lj.si/podatki/predstavitev/sss2008.ppt

• Primer študije primerov uporabe podatkov v arhivu:

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/blog/?p=13


Preizkus I

Literatura in podatki:

• Za dan članek identificiraj glavni podatkovni vir; V kolikor je članek dostopen v polnem besedilu, identificiraj uporabljeno spremenljivko; Navedi bibliografsko referenco za članek in podatkovni vir.


Arhiv družboslovnih podatkov (ADP):

je osrednji slovenski družboslovni arhiv podatkov,pokriva vsa pomembnejša družboslovna področja

www.adp.fdv.uni-lj.siNaloge Arhiva• Poizvedovanje in pridobivanje podatkov• Ravnanje s podatki• Posredovanje in razširjanje podatkov

– Cilj: zagotoviti dostopne visoko kakovostne podatke za raziskovanje in izobraževanje, primerne za raziskovanje pojavov, ki bodo zanimivi za prihodnje generacije


• Akademski raziskovalni projekti• Po naročilu vlade (npr. PB), iz virov Statističnega urada,• Tržne in javnomnenjske raziskave (Mediana, CATI, Gral –

Iteo), • Iz tujih arhivov

Viri podatkov


Pomen zapuščine slovenske empirične sociologije

• Pomembno za poznavanje lastnih raziskovalnih tradicij• Pretekli podatki za primerjave in analize družbenih sprememb• Podatki ponekod izgubljeni ali uničeni (MKS, Stratifikacija in

mobilnost, vrednote mladih)

Glej: ŠTEBE, Janez. Izkoriščanje zapuščine slovenske empirične sociologije za današnje namene v okviru sekundarne analize. V: Družboslovne spremembe na Slovenskem / vabljena urednica Katja Boh. Ljubljana : Univerza : Slovensko sociološko društvo (1999). - (Družboslovne razprave), ISSN 0352-3608 ; Letn. 15, št. 30/31). - str. 232-244. Dokument v RTF za ogledovanje.


Dostop do statističnih podatkovhttp://www.stat.si/

• Uradne statistike pogosto objavljajo le agregirane podatke• Problem dostopa do individualnih podatkov (popis, registri)

– Povezovanje registrov med sabo, s prostorskimi podatki, harmonizacija spremenljivk...

– Problem zaupnosti in spodbujanja stopenj sodelovanja– Anonimizirani podatki nekaterih raziskav na voljo v ADP

(Preizkus II)


Preizkus II

• Poišči na statističnem uradu predstavitev tabel iz zadnjega popisa prebivalstva

• Poišči datoteko popisa prebivalstva na ADP• V čem se razlikujeta oba vira (naštej čim več

razlik povezanih z možnostmi uporabe za različne namene)


Nekatere najbolj znane raziskave v UK DA ( http://www.esds.ac.uk/ )

• http://www.data-archive.ac.uk/findingData/majorStudies.asp

• British Crime Survey• British Election Studies• British Household Panel

Survey• BSA• GHS, LFS...


Principi pri raziskavah namenjenih sekundarni analizi

• Izpolnjevanje najvišjih metodoloških zahtev, standardizacija merjenja, izbor indikatorjev zanimivih za širše akademsko okolje in doslednost v ponavljanju skozi čas, takoj na voljo uporabnikom za sekundarno analizo kot infrastrukturni vir

• Vzorčni primer nacionalne splošne družboslovne raziskave http://www.norc.uchicago.edu/projects/gensoc1.asp (GSS)


Kako do podatkov?

Preko predstavitvene strani ADP na Internetuhttp://www.adp.fdv.uni-lj.si/


Splošni pogoji in omejitve uporabe• Podatki se izročijo samo za določen namen• Uporabnik se zavezuje skrbeti za takšno ravnanje s

podatki, da je ohranjena tajnost podatkov • Seznanjena uporaba (upošteva metodološka in

konceptualna izhodišča ter omejitve raziskave)• Citiranje podatkov po modelu navajanja literature


KAJ SO PODATKI

”podatkovna datoteka” - računalniško berljive podatkovne datoteke, ki vsebujejo številke – šifre

Spremenljivke - Lastnosti opazovanih enot zbranih po določenem postopku


VPRAŠALNIK


SEZNAM SPREMENLJIVK


PODATKI

Enote

Spremenljivke


Metapodatki

Metapodatke lahko definiramo kot “vse informacije potrebne za obveščanje in procesiranje statističnih struktur”. (Grossmann v Vipavc in Klep, 2003).

Pri kakovostnem oblikovanju metapodatkovnih standardov imajo velik pomen uporabniki informacij.

razvoj standardov (DDI)

Mednarodna izmenjava opisov raziskav (zapis v XML)

Možnost analize podatkov


Kaj hraniti:

podatke, spremljajočo dokumentacijo, informacije o vzorčenju,... podatke, ki se lahko zgubijo.

Spremljajoča dokumentacija naj vsebuje informacije kot izvor podatkov; kaj je bil osnovni namen zbiranja; kdo so bili avtorji in naročniki oz. sponzorji; kako so bili podatki zbrani; kakšni so pravni pogoji uporabe podatkov; opis spremenljivk; kako so bili podatki združeni – kodirna shema; v kakšnem formatu je hranjena računalniško berljiva podatkovna datoteka; na katerem mediju je hranjena.......


Standard na katerem temelji priprava vsebin za ADP je XML DDI DTD (The Data Documentation Initiative Codebook Document Type Definition).Po tem standardu je kodirna knjiga sestavljena iz:

Opis dokumenta (Document Description)Opis raziskave (Study Description)- Naslov, avtor, izdelava in distribucija- Vsebina raziskave- Metodologija- Dostop do podatkovOpis podatkov (Data Files Description)Opis spremenljivk (Variable Description)Ostali dokumenti (Other Documentation)



Razvrščanje po vsebini, seriji ...

Meni


NESSTAR je virtualna podatkovna knjižnica, ki

omogoča iskanje, lociranje, pregledovanje in snemanje mnogo raznovrstnih statističnih in drugih podatkov in metapodatkov.

http://193.2.106.186/index.jsp

Za analizo podatkov potrebujemo uporabniško ime in geslo za NESSTAR.

IZPOLNEM NAROČILNICO




Preizkus III

• Poišči kakšno vprašanje iz ankete SJM, ki bi bilo zanimivo za raziskovane trendov in preveri, če je bilo to vprašanje že kdaj dobesedno ponovljeno

• Navodila: s pomočjo iskanja znotraj spremenljivk: prenesi del besedila vprašanja v okence za napredno iskanje, označi iskanje spremenljivk; izpiši oznake raziskav, ki vsebujejo identične ponovitve


Posebne zvrsti podatkov

• Zbirke kvalitativnih podatkov (ESDS Qualidata web pages )

• Kombinirani viri podatkov (npr. ESS in CSES: vsebuje mikro podatke iz ankete kombinirane s podatki o dogodkih in makropodatki o sistemu)


Mednarodne anketne raziskave

• GLEJ Brina Malnar, Mitja Hafner Fink, Janez Štebe, Zmožnosti mednarodnih anketnih družboslovnih primerjalnih raziskav za oblikovanje subjektivnih indikatorjev razvitosti http://www.stat.si/Radenci/program_2006/00-ZB-903-0601.pdf

• http://www.adp.fdv.uni-lj.si/publikacije/stebe_potentials.mht


POMEMBNEJŠE MEDNARODNE RAZISKAVEProsto dostopne za raziskovalne namene

ISSP – International Social Survey ProgrammeMednarodna splošna družboslovna anketa [1985 – 2004)

– Vloga države; razumevanje vloge državljana– Družbeni stiki– Neenakost– Družina– Stališča o delu; odnos do dela– Raziskava o vernosti in cerkvi– Ekologija– Narodna identiteta


ISSP metodološke delovne skupine

• Pet skupin raziskuje različna področja primerjalnega raziskovanja z vidika ekvivalence: – Prevodi – Učinek načina anketiranja – Primerljivost demografije – Stopnje sodelovanja – Oblikovanje vprašalnika


Slovenija je uradno del projekta od neodvisnosti, leta 1990

• Del projekta ankete SJM• Več kot 15 tematskih modulov za mednarodno in medčasovno

primerjalno analizo• Predstavlja raziskovalno infrastrukturo – Publiciranje ni omejeno

samo na člane raziskovalne skupine • Ad hoc finančna podpora projektu


Dodamo še podatke iz mednarodne datoteke.

Ne pozabimo na ugodnosti, ki izhajajo iz mednarodnega sodelovanja arhivov!!


ESS (Evropska družboslovna anketa)• Rotirajoči moduli za posebne vsebine (30-60 kazalcev iz

zaključenih tematskih blokov). • Cilj je možnost intenzivne in sistematične analize določenega

družbenega področja• Tematike: Državljanstvo, participacija, demokracija; Stališča o

priseljevanju (moduli ESS 2002); Ekonomska morala v Evropi, Stališča o zdravju in medsebojni pomoči; Družina, delo, blagostanje (moduli ESS 2004); Življenjski cikel in Oblikovanje kazalcev napredujoče Evrope (moduli 2006)

• Metodološke študije:

http://www.europeansocialsurvey.org/index.php?option=com_content&view=article&id=77&Itemid=246


V ESS sta ponujeni dve uteži,ki jih lahko uporabimo (velikokrat moramo):- vzorčna utež (design weight - dweight). Kar nekaj držav vključenih v raziskavo ni moglo zagotoviti enake verjetnosti za vključitev posameznikov starejših od 15 let. Tako so v določenih državah bolj zastopani posamezniki iz določenih skupin (npr. posamezniki iz večjih družin) in drugi manj. Te "napake" odpravimo z vzorčno utežjo.- populacijska utež (the Population Size weight - pweight). To utež uporabljamo pri primerjavi dveh ali več držav. Utež upošteva, da je večina držav vključenih v raziskavo imela enako velikost vzorca ne glede na velikost njihove dejanske populacije. Verjetnostna teorija namreč dokazuje, da je vzorec 1000 respondentov enako uporaben za državo z 10 milijoni prebivalci kot za države s samo 1 milijonom. Brez uteževanja bi združeni podatki nad-reprezentirali manjše države. Populacijska utež torej uvaja takšno prilagoditev, da je država predstavljena proporcionalno glede na svojo velikost.


Pri prikazovanju tabel v odstotkih morate vedno uporabiti utežene podatke.

Osnovni pravili:- vedno uporabimo vzorčno utež in- kadar primerjamo podatke dveh ali več držav in

kadar jih združujemo v skupine (npr. države članice EU) moramo uporabiti tako vzorčno kot populacijsko utež.

“How interested in politics":

Weighted and unweighted valid

frequencies.


Uteževanje

Iskanje spremenljivke

Rezultat iskanja besede ZRTEV

http://www.cessda.org/


POMEMBNEJŠE MEDNARODNE RAZISKAVEProsto dostopne za raziskovalne namene

ISSP – International Social Survey Programme

Mednarodna splošna družboslovna anketa [1985 – 2004)– Vloga države; razumevanje vloge

državljana– Družbeni stiki– Neenakost– Družina– Stališča o delu; odnos do dela– Raziskava o vernosti in cerkvi– Ekologija– Narodna identiteta


EB – Eurobarometer [1975 – 2002) CEEB – Central and Eastern EB [1990 – 1997]Evrobarometer srednje in vzhodne EvropeCCEB – Candidate Countries EB [2001 – 2004]Evrobarometer držav kandidatk

Politične in ekonomske spremembe; Evropska unija; mediji; družbene razmere v državah kandidatkah; mladina v novi Evropi; kultura; identiteta in vrednote; Euro, širitev EU in finančne storitve; pokojninski sistem; zdravje; itd..


EVS – European Values Study [1981, 1990, 1999)

http://zacat.gesis.org/webview/index.jsp

EES – European Election Study [2004]CSES – Comparative Study of Electoral Systems [1996 – 2001, 2001 – 2005)ESS – European Social Survey [2002, 2004)ICVS – International Crime Victimisation Survey [1998 – 2000)


DRUGI MEDNARODNI PODATKI

• The MacroDataGuide http://www.nsd.uib.no/macrodataguide/

• ESDS International http://www.esds.ac.uk/international/access/access.asp

• Integrated Public Use Microdata SeriesInternational http://www.ipums.org/


Preizkus IV

• Uporabi podatke iz mednarodne anketne raziskave za sprotno analizo

• Na katalogu ZA-cat ali ESS se registriraj, izberi neko raziskavo ter naredi kontingenčno tabelo

• Citiraj vir.


HVALA ZA POZORNOST________________________________________________

Za dodatna pojasnila http://www.adp.fdv.uni-lj.si/

E-pošta: [email protected]

Documents

PODATKOVNI ARHIVI in SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV Janez Štebe, ADP, Univerza v Ljubljani 2008, FF