PLANINEPOD GREBENOM KOØUTE

GREBEN KOØUTE

Koøuta je najdaljøi apnenœasti greben v Karavankah, ki sedviguje na avstrijsko – slovenski meji vzhodno od Ljubelja.Poteka od vzhoda proti zahodu, z najviøjim vrhom Koøutnikovturn (2134 m). Na juænih poloænih travnatih poboœjih se odvzhoda vrstijo planine Dolga njiva (1400 m), Tegoøka planina(1620 m), Pungrat (1320 m), Øija (1528 m), Kofce (1488 m) inKoroøica (1554 m) zahodno od grebena.

Greben Koøute in planine pod njim.

Ime Karavanke naj bi izhajalo iz keltske besede »karawanka«,kar naj bi pomenilo »skalnati travniki«. Taka je njihova juænastran z mogoœnimi skalnimi stenami ter zelenimi planinami insenoæetmi pod njimi. Drugi trdijo, da keltski izraz pomeni»koøuta«, v potrditev te teze pa navajajo slovenski izraz Koøutaza mogoœen greben sredi Kravank.

KAKO SO NASTALE PLANINE?

Planine so nastale z izsekavanjem gozda in se ohranile do danesz redno planinsko paøo, ki predstavlja najviøjo stopnjo prila-gajanja naravnim danostim.

“Vse, kar obœudujemo na planinah pod gozdno mejo, je deloœloveøkih rok in njegove œrede æivine in drobnice. Njihovapestrost pa predstavlja evropsko naravno in hkrati tudi kulturnodediøœino”.(M. Kaligariœ)

Paøa na grbinastih travnikih na planini Pungrat

“TAM KJER MURKE CVETO, TAM KJER PTIŒKI POJO ...”

Na juænih poboœjih neprepustnih in apnenœastih tal so se razvila vrstno bogata traviøœa, ki se ponaøajo zizjemno raznolikostjo rastlinskih in æivalskih vrst. V spomladanskem in poletnem œasu obarvajo planinecvetovi razliœnih vrst sviøœev, lilij, nageljœkov, orhidej in øtevilnih drugih rastlin.

Orhideje so redne spremljevalke ekstenzivnih planinskih paønikov. Med njimi najbolj poznana je kamniøkamurka z vonjem po vaniliji. Tu rastejo øe belkaste roœice, navadni kukoviœnik, bezgova prstasta kukavica,Fuchsova prstasta kukavica in druge.

Arnika je spremljevalka traviøœ z volkovjem, ki je pogost habitatnitip na Koøuti.

Encijani (sviøœi) so zelo raznolika skupina in so na Koøuti zastopanis øtevilnimi vrstami.

Panonski sviøœ raste na paønikih na globjih tleh (Koroøica).Spomladanski sviøœ potrebuje rahla in pusta tla. Ne more obstati,kjer travnike in paønike zaradi veœjega izkoriøœanja gnojijo.

Na traviøœih z dolgotrajno paøo in s stalnim vnosom hranil v tla so se pojavile za paønike znaœilne vrste, ki ljubijo tla bogata zduøikom (nitrofilne vrste). Najpogosteje so to kopriva, stajska metlika, plahtica, alpska kislica ali øœavje in bela œmerika.

Pestrost travnikov je pogoj za pestrost æivali. Med cvetovi se spreletavajo øtevilne æuæelke (œmrlji, metulji, hroøœi), ki vestnoopraøujejo rastline in s tem omogoœajo njihov obstoj.

Œe se ozrete v nebo, z malo sreœe lahko vidite jadrati planinskega orla. Mogoœna ujeda z razponom kril od 190 do 225 cmkraljuje nad grebenom Koøute. Hkrati pa uøesa polni petje ptic, ki se spreletavajo po paøniku in iøœejo hrano za svoje mladiœe.To so komatar, krekovt, drevesna cipa, ømarnica, meniøœek, œopasta sinica, øœinkavec, zelenec in drugi. Prisluhnite jim!

Na obmoœju Koøute je opredeljena mirna cona zagamse. Vse veœji pritiski obiskovalcev gora in s tempoveœan hrup in nemir izœrpavata æivali, ki semorajo ves œas umikati. Da lahko uspeøno speljejosvoje mladiœe in preæivijo zimo v ekstremnih razme-rah, potrebujejo mir in prostor za prehranjevanje.

Prosimo vas, da hodite samo po urejenih planinskih poteh!

KAJ OGROŽA OBSTOJ PLANIN?

Planine so moœno podvræene zaraøœanju. Z niæjih nadmorskih viøinsilijo v viøje predele gozdovi smreke, iz viøjih nadmorskih viøin pase na traviøœa razraøœa ruøevje. Œe bi na planinah kmetje prenehalipasti æivino, bi jih kmalu prerastel gozd.

Intenzivna paøa. Neprimerna paøa vodi v trajno uniœenje travneruøe, poveœano erozijo tal, razrast nitrofilnih vrst (alpska kislica,œmerika, koprive) in zmanjøanje paønih povrøin.

Ohranjenost traviøœ je odvisna od naœina gospodarjenja na planini.Najbolje ohranjeni travniki so tam, kjer poteka ekstenzivna paøa.

Obiskovalci planin se moramo zavedati, da vstopamo v dom øtevilnihæivalskih in rastlinskih vrst. Omogoœimo jim mirno æivljenje. Zato hodimopo urejenih poteh, ne bodimo hrupni, sprostimo se, vdihnimo sveæ zrak,opazujmo ali kot radi reœemo “oœi na peclje”, prisluhnimo naravi inpovohajmo sveæ planinski zrak. Øele tako bomo dovolili Naravi, da sepokaæe v vsem svojem sijaju in zaœutili njeno veliœastnost.

KAKO LAHKO POMAGAMOOHRANITI PESTROST TRAVI،?

• Primerna obteæba æivine na enoto povrøinePrevelika obteæba vodi v uniœenje travne ruøe, erozijo tal, velikvnos hranil pa vpliva na razrast nitrofilnih vrst (øœavje).Priporoœena obteæba je do 1 GVŽ/ha.

• Nadzorovana paøaŽivino zjutraj vodimo past na oddaljene dele paønikov ali paønikrazdelimo na œredinke. Tako prepreœimo pregnojenost paønikovin razrast nitrofilnih vrst, po drugi strani pa prepreœimozaraøœanje oddaljenih delov planin.

• Odstranjevanje nitrofilnih vrstSproti jih odstranjujemo. V primeru moœne razrasti se jih zelo teæko znebimo. V tem primeru je najbolje na teh obmoœjihprenehati s paøo za nekaj œasa. Øœavje odstranjujemo z rednim puljenjem, koønjo in pokoøen material odnaøamo, dazmanjøamo vnos hranil v tla. Tla dosejujemo z avtohtono travno meøanico (uporaba senenega nastila s planine).

• Travne ruøe ne dosejujemo s travno deteljnimi meøanicami (TDM), uporabljamo samo avtohtone travne meøanice.

• Živini ne dodajamo krme neznanega izvora (ne poznamo travnika), saj si s tem lahko zanesemo na traviøœa tujerodne vrste, katerih se kasneje zelo teæko znebimo. Njihova hitra razrast uniœi travno ruøo in izpodriva avtohtone vrste.

• Pri zatiranju neæelenih rastlinskih vrst se ne uporabljajo pesticidi.

PLANINE, NAØA ODGOVORNOST,NAØA SKRBV roke smo prejeli dediøœino naøih prednikov v skrb in ohranjanje, za nas innaøe potomce. Podedovali smo nekaj, kar nam omogoœa obstoj in dajeosnovne æivljenjske dobrine: vodo, zrak in hrano. Nobena tehnologija tega nemore nadomestiti. Koliko od tega in kako kvalitetno bomo ohranili zaprihodnje rodove, je odvisno od tega, kako dobri gospodarji smo.

Leto 2010 so Zdruæeni narodi razglasili za mednarodno letobiotske raznovrstnosti, katerega namen je bil ozaveøœatiljudi o pomenu biotske raznovrstnosti za æivljenje na Zemljiin s tem povezano preæivetje œloveøtva. Œlovekov vpliv je na naravo tako velik, da vrste po svetu izginjajo dnevno.Vrste izginjajo tudi v Sloveniji!

Besedilo: Andreja SlamerøekFotografije: Jernej Figelj, Borut Rubiniå, Andreja Slamerøek, Tadeja Øubic, Tomaæ VelikonjaOblikovanje: Miha PrimcTisk: ADOZ tisk, d.o.o., KranjNaklada: 5000 izvodov

2011

Publikacija je izdelek projekta »karavanke@prihodnost.eu Gospodarjanje z naravo v evropski regiji prihodnosti«, katerega namen je ohranjanje in trajnostni razvoj naravnih potencialov œezmejnega obmoœja Karavank. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013.

Koroøica Kofce Øija Pungrat Tegoøka planina Dolga njiva

PLANINE PODGREBENOMKOØUTE

Ohranimo delo naøih prednikov

planinska kavka

kamniøka murka belkaste roœice Fuchsova prstastakukavica

arnika Sternbergov klinœek (nageljœek) turøka lilija in muha trepetavka panonski sviøœ spomladanski sviøœ œmerika

navadni ovniœ in navadnimodrin

kozliœek dnevni pavlinœek admiral œmrlji lastoviœar

planinski orel øœinkavec gad gams

Ruøevje preraøœa travnik

Zaraøœanje s smreko

Intenzivna paøa Ekstenzivni travnik z murkami Planine z neprimernim vedenjem ogroæajo tudi obiskovalci.

Odloœite se raje za avtohtone pasme, kot je npr. cika, ki je prilagojena na alpsketravnike (manjøa teæa, trøi parklji).