www.finance.siFINANCE, sreda, 22. junija 2011, št. 119

Pivo in cvetje že 47-ič po vrsti Pivo in cvetje se je razvilo iz cvetlične razstave, ki jo je leta 1963 priredilo hortikulturno društvo iz Laškega. Dobra obiskanost dogodka pa je bila povod za idejo, da je k cvetju treba dodati še pivo, kar v Laškem ni bilo težko. 24PIVO

OGLASNA PRILOGA [ ]

»Če ti vsakih nekaj tednov uspe zvariti drugačno, zanimivo pivo, si najdeš tudi

skupino ljudi, ki jih bo takšno pivo zanimalo.« Tako pravi Matthew Charlesworth, šepetalec kvasu v pivovarni Human Fish. 20

»Če ti vsakih nekaj tednov uspe zvariti drugačno, zanimivo pivo, si najdeš tudi

skupino ljudi, ki jih bo takšno pivo zanimalo.« Tako pravi Charlesworthv pivovarni Human Fish.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 22. junija 2011, št. 119www.finance.si20

Ohranjanje pivovarniške tradicije in razumevanje prihodnosti

Podjetje skrbi za okolje z zmanjšanjem ekološke obremenitve. Hkrati pa je družbeno odgovorno, saj kot glavni pokrovitelj košarkar­skega kluba Union Olimpija in nogometne reprezentance pomaga športnikom do sve­tovnih uspehov.

Kot pravijo, je glavno vodi­lo stalna skrb za potrošnika, zato bo Pivovarna Union tudi

v prihodnje ostala zvesta tra­diciji in ugledu.

Kupec je na prvem mestu Pivovarna Union je ena več­

jih delniških družb v Sloveni­ji. Najsodobnejša tehnološka oprema, prvovrstne surovine

in odlično strokovno znanje jim omogočajo izpolnitev te­meljnega cilja – ponuditi po­trošnikom le dobre stvari.

Glavni proizvod Pivovarne Union je pivo Union (svetlo pivo Union, temno pivo Uni­on, Union Pils, Union Pre­

mium, brezalkoholno pivo Union, Union Radler, Union Smile). Poleg piva proizvajajo in polnijo tudi osvežilne bre­zalkoholne pijače Sola, vode z dodatki Za (Za life, Za lemon, Za harmony, Za symfony), iz­virsko vodo Zala in energijsko

pijačo Dragon. Kot pravijo v pivovarni, bodo tudi v priho­dnje spremljali razmere na trgu, še izboljševali obstoječe proizvode in razvijali nove.

Poslanstvo ljubjanskega pivovarja

Pivovarna Union kot pro­izvajalka piva, osvežilnih brezalkoholnih pijač in na­ravne pitne vode zadovoljuje potrebe svojih potrošnikov predvsem v Sloveniji, delo­ma pa tudi v drugih državah. S prodajo svojih izdelkov ustvarja dobiček, z njim pa zagotavlja zadovoljstvo zapo­slenih, delničarjev in svojih potrošnikov ter je pri tem spoštljiva do okolja.

V Pivovarni Union se bodo tudi v prihodnje prilagajali zahtevam in željam kupcev. Pri tem bodo na podlagi stan­

dardov ISO, okoljevarstvenih standardov in sodobne teh­nologije kakovost poslovanja družbe še izboljšali. Razvoj novih proizvodov in izbolj­šava obstoječih bosta temelji­la na posameznih strateških poslovnih programih: pivo, brezalkoholne pijače in na­ravna pitna voda.

Cilje prihodnjega razvoja Pivovarne Union so posta­vili, upoštevaje tehnologijo, znanje, tradicijo in dobre proizvode Pivovarne Union. Temeljni cilj prihodnjega razvoja je tako proizvodnja in prodaja kakovostnih vrst piva, brezalkoholnih pijač in naravne pitne vode. Pri tem pa je treba ustvariti zadosten in ustrezen dobiček za nadalj­nji razvoj družbe ter izplačilo dividend delničarjem Pivo­varne Union.

Zvesti tradiciji in ugleduSodobna oprema, prvovrstne sestavine in odlično strokovno znanje v ljubljanskem Unionu Pivovarna Union je sodob-na, a tradicionalna evrop-ska pivovarna. Moderna tehnologija omogoča proizvodnjo najbolj kako-vostnih izdelkov, obenem pa v pivovarni sledijo željam svojih potrošnikov in poleg odličnega piva Union ponujajo tudi brezalkoholne pijače Sola in Za ter vodo Zala.

MUZEJ PIVOVARSTVA

Od leta 1987 v Ljubljani deluje Pivovarski muzej, prvi v Sloveniji s to tematiko in hkrati eden največjih v Evropi, ki ohranja spomin na preteklost in pomaga pri razumevanju pomena razvoja nove tehnologije v prihodnosti. Zbiranje in priprava eksponatov sta trajala skoraj 15 let, pri čemer sta zlasti navdušenje in zelo oseben odnos nekdanjih delavcev dokaze preteklo-sti pomagala ohraniti pred propadom.

Muzej je urejen na podstrešju spomeniško zaščitene opuščene sladarne. Stavba, ki stoji na tovarniškem dvorišču oziroma na križišču

▶

▶

Ruske in Celovške ceste, je prepoznavna po dveh značilnih dimnikih. Zbirka, razdeljena na posamezne oddelke, ponuja celoten pregled od zgodovine Pivovarne Union do zgodovinskega prikaza proizvodnje piva, sodarstva, transporta, gostilniške opreme, pivskega posodja, etiket in pivovarskega trženja.

Pivovarski muzej lahko obiščete vsak prvi to-rek v mesecu med 8. in 13. uro. Poleg muzeja si lahko ogledate tudi proizvodne obrate in pred-stavitveni film o Pivovarni Union, ob koncu ogle-da pa boste lahko degustirali Unionove pijače.

▶

V Slovenijo so ga prinesle slo­venske korenine njegove žene. Po službi v veliki naftni družbi se je odločil, da se bo posvetil poslu, ki mu ponuja več zado­voljstva. Pred štirimi leti je tako v Slovenj Gradcu odprl pivovarno Human Fish, kjer vari piva, ki za Slovenijo niso povsem značilna, a postajajo vedno bolj priljubljena.

Kako ocenjujete pivovar­ski trg v Sloveniji?Predvsem kot zelo zahtevnega, saj gre za monopol piva tipa lager, ki ga proizvajata največja pivovarja v državi. A male pivo­varne se najbolj obnesejo prav na takšnih trgih. Sloveniji so podobne zlasti ZDA, Danska, Finska in podobne države, saj jih zaznamuje monopol velikih pivovarn. Mi smo startali pov­sem drugače, saj je moja ideja o pivovarni, da varimo raznolika in zanimiva piva, namesto da bi poskušali konkurirati s ceno.

Pa se v vaši pivovarni ka­že kak vpliv iz tujine?Male pivovarne po svetu ve­činoma delujejo v državah z močno pivovarsko tradicijo, kot so Nemčija, Belgija, Češka. Na Češkem je ta tradicija veza­na na pivo pilsner lager, v južni Nemčiji na nemški tip lagerja in pšenično pivo. V takih drža­vah se bodo tudi mali pivovarji držali tradicije. Human Fish pa je pravzaprav ameriški tip pivovarne. Američani nimajo močne tradicije pivovarstva, a so vplive pobrali z vsega sveta in varijo praktično vse vrste piva, so jih pa tudi sami spre­menili. Zanimivo je, da ti vplivi prihajajo nazaj v Evropo. In podobno zgodbo gradimo tudi v naši pivovarni. Začeli smo z angleškim pivom pale ale, z ir­skimi pivi, delali smo belgijsko zimsko pivo, naredili smo tudi pivo IPA oziroma indian pale ale, ki je v izhodišču angleško pivo, a je v ZDA doživelo teme­ljito preobrazbo.

Ne gre torej za vpliv na področju tipa piva, temveč predvsem glede celotne fi­lozofije pivovarne?Da. To ne pomeni, da delamo ameriško pivo, temveč gre za način dela, saj vlečemo vplive z vsega sveta. Meni je to osebno zanimivo, poleg tega pa je v tem tudi kanček poslovne strategi­je. Če ti namreč vsakih nekaj tednov uspe zvariti drugačno, zanimivo pivo, si najdeš tudi skupino ljudi, ki jih bo takšno pivo zanimalo. Moram reči, da zadeva deluje. Če že finančno

ne zelo uspešno, pa se pri tem vsaj noro zabavam.

Kako pa se na vaše pivo odzivajo slovenski pivci?Odziv je pravzaprav odličen, naj bo na Facebookovi strani ali pa v pubu oziroma pivnici. S svojimi strankami želim imeti čim več stika. Verjetno je tudi lastnikom lokala, natakarjem in gostom v zadovoljstvo, da lahko spijejo pivo skupaj z lastnikom pivovarne in mu osebno povejo, kaj jih moti, kaj jim je všeč. Se to lahko zgodi z lastnikom Heinekena?Odziv na moje pivo pa je vedno mešan. Kdor pričakuje pivo, ki bo podobno laškemu, bo razo­

čaran. Naši pivci so stari med 25 in 40 let, prihajajo z urbanih območij, predvsem iz Maribo­ra in Ljubljane. Razlog za to je tudi cena, saj pivo Human Fish ni poceni. Zato na teh pivcih opažam nekaj »artističnega«. Gre za kulturo pitja piva.

Se ta v Sloveniji razvija?Zanimivo je, da je v Sloveni­ji zelo razvita kultura pitja vina, obenem pa so Slovenci neverjetni pivci piva. V Evropi poraba piva že nekaj let upada, v Sloveniji pa vztrajno narašča. Prave kulture pitja piva še ni, a se vsekakor razvija.

Pa je podobnih piv v Slo­

veniji dosti, glede na to, da je tudi malih pivovarn precej?Mali slovenski pivovarji svo­je pivo največkrat prodajajo v svoji pivnici ali gostilni kot do­polnilo k hrani ali kot lokalno ponudbo, zato mora biti precej prilagojeno okusu povprečnega pivca piva. Jaz pa varim pivo, ki ga točijo in prodajajo drugi, za­to moram poskrbeti, da bo pivo drugačno. Zato varimo piva, ki niso vezana na pivovarsko tradicijo v Sloveniji. Seveda pa je zelo pomembna tudi podoba blagovne znamke Human Fish in pogosto prav ta pripomore k temu, da nekdo naroči prav naše pivo.

Pomembno pa je tudi ose­bje, ki toči pijačo ...Izjemno! Zanimivo je, da se »drugačne« vrste piva točijo v bolj skritih pubih in pivnicah, ki nimajo zelo pretočne lokacije. A osebje je tisto, ki zna izdelek predstaviti stranki. Seveda pa mora biti pivo dobro; le tako ga bodo spoštovali in pili tudi na­takarji in lastniki lokala. In če gost vidi, da natakar v svojem odmoru pije neko vrsto piva, je velika verjetnost, da ga bo naročil tudi sam in ga preizku­sil. Natakarji so neke vrste tihi promotorji. Z večino lastnikov lokalov in natakarji smo pri­jatelji, tako da je ta povezava zelo spontana in prijateljska, vsekakor pa koristna.

V nekaterih lokalih pa natakarji piva ne pijejo. Je v takšnem lokalu sploh mož­

no prodati drugačno pivo kot znamke Union, Laško ali katero od svetovno zna­nih vrst?Mislim, da ne, niti to niso loka­li, kamor bi zahajali ljudje, ki radi poskusijo kakšno drugač­no pivo. Poleg tega si v takšnih lokalih tudi sam ne želim po­nujati piva Human Fish, razlog pa je povsem praktičen. Če se pivo ne prodaja, ostaja v sodu in čez nekaj časa zgubi okus, zgubi kakovost. Takšnega piva ne moreš ponuditi gostu, zato z nekaterimi lokali raje pre­trgamo sodelovanje, kot da bi točili slabo pijačo. Kakovost je ključna. Tako za vsak naš sod piva v Sloveniji vem, kje stoji.

Kako pa vidite sodelova­nje med slovenskimi malimi pivovarji?Poleg že omenjenih se je v Sloveniji pojavilo nekaj malih pivovarjev, ki varijo pivo tipa ale, kar je zelo pohvalno. A so­delovanja med njimi ni. V ZDA, denimo, mali pivovarji močno sodelujejo, izmenjujejo si re­cepte, sestavine, na trgu nasto­pajo skupaj, saj se zavedajo, da si bodo lahko z dvigom kulture pitja piva vsi povečali prodajo. V Sloveniji pa vsak pivovar de­luje zase. Menim, da bi morali mali pivovarji precej bolj sode­lovati. Še zlasti, če upoštevamo, da ima Slovenija najvišjo tro­šarino na pivo v vsej Evropi, ki je poleg vsega še enaka za male in velike pivovarne. Če bi mali pivovarji stopili skupaj, bi lahko kaj več dosegli tudi na tem področju.

Če bi mali pivovarji stopili skupaj, bi lahko dosegli več

[ INTERVJU ] Matthew Charlesworth, šeptalec kvasu v pivovarni Human Fish

Matthew Charlesworth ima z varjenjem piva več izkušenj. Nekoč je živel v avstralskem mestu Adelaide, za katerega v smehu pravi, da je voda tako zanič, da so si ljudje raje varili pivo, kot da bi pili tisto vodo. Danes je Matthew eden od malih slovenskih pivovarjev, ki s svojim »izdelkom« dviguje kulturo pitja piva med Slovenci, saj, kot pravi sam, vari »malce zlobno pivo«. In kot zanimivost: v svoji pivovarni ima naziv »šepetalec kvasu«. Zanimivo je, da je v Sloveniji

zelo razvita kultura pitja vina, obenem pa so Slovenci neverjetni pivci piva.

Tako pravi Matthew Charlesworth, šepetalec kvasu v pivovar-ni Human Fish.▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 22. junija 2011, št. 119www.finance.si22

EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJECesta Žalskega tabora 2, 3310 ŽalecT: +386 (0)3 571 80 21, E: ekomuzej@siol.net

TIC ŽalecŠlandrov trg 25, 3310 ŽalecT: +386 (0)3 710 04 34, F: +386 (0)3 712 12 62, E: zkst.tic@siol.net

Dejavnost pivovarstva v La­škem se je začela razvijati pred 186 leti s postavitvijo manjšega obrata. Skozi dve stoletji pa so podjetje zaznamovali različni dogodki, vzponi in padci.

Vzponi in padci Pivovarne Laško

Po stečaju leta 1889 je pod­jetje kupil žalski pivovarnar Si­mon Kukec, ki je uveljavil novo vrsto piva in prvo pivsko znam­

Velik podpornik slovenskega športa

Skupina Laško je največji sponzor slovenskega športa, ki za sponzoriranje vrhunskih športnih ekip in posamezni­kov nameni izjemno veliko sredstev. »Prepričani smo, da naša sponzorstva bistveno pripomorejo k slovenskim športnim uspehom, in na to smo izjemno ponosni,« pravi Štruc. Sponzorstva pa so seve­da tudi integralni del povsem poslovnega odnosa med spon­zorjem in sponzoriranci, zato s pomočjo znanih športnikov v Pivovarni Laško pogosto krepijo ugled in tržni položaj svojih blagovnih znamk. Ker pa je slovenski trg majhen, Štruc meni, da uspeha sponzorske strategije ni mogoče meriti zgolj s prodajnimi učinki, zato je sponzorska strategija Skupi­ne Laško tudi del korporativne kulture družbeno odgovornih podjetij.

Značilno laško pivo je mrzlo, tako da zlahka steče po vsakem grluOd lokalne pivovarne do milijona hektolitrov zvarjenega piva na leto Začetki Pivovarne Laško segajo v leto 1825, ko je bila v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu v Laškem postavlje-na prva obrtna pivovarna. V 186 letih obstoja je tako Pivovarna Laško iz lokalnega obrata zrasla v vodilno proizvajalko piva, s preo-stalimi podjetji v skupini pa v vodilno proizvajalko mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih in drugih pijač na slovenskem trgu.

Osrednji muzej hmeljarstva v Sloveniji, imenovan Ekomu­zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, ponuja sprehod skozi zgodbo hme­lja v Spodnji Savinjski dolini. Predstavlja hmeljarsko identi­teto, hmeljarske šege, družbeni položaj obiralcev hmelja ter

velikih in malih hmeljarjev, hmeljarsko delo na posestvih, prehrano, obleko, spanje in za­služke obiralcev.

Raziskave in razvoj Hmeljarstvo je kapitalsko in

delovno ena izmed najintenziv­nejših kmetijskih panog, zato je njen razvoj odvisen od uspeš­nega raziskovalno­razvojnega dela. Tega so se slovenski hme­ljarji dobro zavedali in po dru­gi svetovni vojni je nazadnje dozorela zamisel o ustanovitvi samostojne raziskovalne orga­nizacije, ki bi se posvetila pred­vsem raziskavam na področju žlahtnjenja hmelja, varovanja hmelja pred boleznimi in ško­dljivci ter razvoju tehnologij pridelave hmelja.

Glavna usmeritev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je še vedno raziskovanje in razvoj na po­dročju hmeljarstva. Inštitut skrbi za ustvarjanje novih sort (do danes 13 slovenskih sort hmelja), razvoj in vpeljavo novih tehnologij pridelave in spravila hmelja ter varovanje hmeljišč pred boleznimi in škodljivci.

Ekofest V Žalcu vsak prvi vikend

v mesecu pripravijo Ekofest, ki spodbuja zeleni turizem, pospešuje javno­zaseb­no partnerstvo in gradi na

Spodnja Savinjska dolina, dolina zelenega zlataSpodnja Savinjska dolina, imenovana tudi dolina zelenega zlata, je bogata s hmeljišči, hmeljarskimi kmetijami, hmeljarskimi običaji in hmeljarsko ter pivovarsko zgodovino.

Varili so ga že v 13. stoletju Pivovarstvo je v Sloveniji doma že dolgo, saj prvi ohranjeni do-

kumenti, ki pričajo o varjenju piva v naših krajih, segajo že v 13. stoletje. Ob koncu 19. stoletja so se obrtne in rokodelske pivo-varne hitro širile po Slovenskem in največje med njimi so zvarile tudi do tri tisoč hektolitrov piva. Po drugi svetovni vojni so v Slo-veniji pivo proizvajale Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Tovar-na kisa, likerjev in sadnih sokov. Leta 1950 so skupaj proizvedle 159.961, leta 2000 pa kar 2.485.901 hektolitrov piva.

▶

SLOVENIJA Ekomuzej hme-ljarstva in pivovar-stva Slovenije v Žalcu ponuja spre-hod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini.

▶

Ekofest povezuje naravne danosti, turistične ponudnike, šport, tradicijo, kulturo, posameznike, društva in ustanove, ki se na etični način trudijo za trajnostni razvoj turizma v občini Žalec. ▶

ni ni bilo prizaneseno, saj so jo Nemci v dvakratnem napadu leta 1945 porušili do tal. Kaj

kmalu po koncu voj­ne je stekla prenova in v roku dobrega leta dni je Pivovarna La­ško znova obrato­vala, ponovno pa je bila tudi v domačih rokah. Že v tistih časih je bila glavna

znamka piva vsem dobro znani Zlato­

rog. Leta, ki so sledila, so bila polna vzponov in

padcev, najhujši udarec za poslovanje pa je Pivovarna Laško doživela v letu 1991 z razpadom Jugoslavije, saj je utrpela velik padec prodaje ob izgubi trgov nekdanje države. Danes v Pivovarni Laško zva­rijo in prodajo več kot milijon hektolitrov piva. Kot pravi Jure Štruc iz Pivovarne Laško, pa je cilj podjetja v prihodnjih letih na tujih trgih spet pridobiti v

njihovih piv dodatno dokazujejo tudi številna priznanja z medna­rodnih tekmovanj Monde Se­lection in naziv Trusted Brand, ki jih je pivovarna osvojila v za­dnjih letih.

Zlatorogova transverzala ponosa

Prekomerno pitje kakovo­stnega piva seveda ni več užitek in osvežitev, čemur je ta pijača namenjena. »V Pivovarni Laško ne spodbujamo prekomernega pitja alkoholnih pijač, med ka­tere sodi tudi pivo. Da bi v tem pogledu ozavestili čim več lju­biteljev piva, z akcijo Gremo v hribe promoviramo zdrav način življenja, slovensko tradicijo pla­ninstva in prijetno druženje. Do­datna družbeno odgovorna nota te akcije je, da povsod na Zlato­rogovi transverzali ponosa, kjer organiziramo dogodke v okviru te akcije, doniramo sredstva za obnovo slovenskih planinskih poti,« razlaga Štruc.

preteklosti že dosežene tržne pozicije.

Odlična voda in druge sestavine

»Značilno laško pivo je mr­zlo, tako da zlahka steče po vsa­kem grlu,« pravi Štruc. V Pivo­varni Laško ga varijo po starem receptu. »Naša voda s hribov okrog Laškega je mikrobiološko neoporečna, kristalno čista in z nizko vsebnostjo karbonatov. Zaradi kakovostne vode in se­stavin ima laško pivo značilen okus, osvežilno pogreni in je po našem mnenju tudi najboljše daleč naokoli,« pijačo opisuje sogovornik.

Kakovost piva zagotavljajo s stalnim nadzorom kakovosti vodnih virov ter sestavin in s pravilno načrtovanimi tradi­cionalnimi postopki. Največji kazalec za kakovost »izdelka« pa so nedvomno zadovoljni potrošniki, ki prisegajo na piva iz Pivovarne Laško. Kakovost

trajnostnem razvoju. V Žalcu želijo s tem projektom po­vezati naravne danosti, tu­ristične ponudnike, šport, tradicijo, kulturo, posame­znike, društva in ustanove,

ki se na etični način trudijo za trajnostni razvoj turizma v občini Žalec, kar pomeni, da to počnejo tako, da ne škodujejo naravi, zdravju in sočloveku.

Lokacije, kjer potekajo aktivnosti, so: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, ribnik Vr­bje in Biopark NIVO.

ko – termalno pivo, ki v neko­liko drugačni obliki obstaja še danes. Druga svetovna vojna je prinesla velike spremembe, saj so takrat nadzor nad pivovar­no prevzeli Nemci, zamenjali vodstvo ter naslednja štiri leta polnili in izvažali pivo. A tovar­

POLN PONOSA!

WWW.LASKO.EU

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 22. junija 2011, št. 119www.finance.si24

Bavaria je tudi ena najso-dobnejših svetovnih pivovarn, ki ima popolno vertikalno inte-gracijo varjenja piva. V Evropi je ena redkih, ki sama proizva-ja pivovarski slad, medtem ko ga večina kupuje. Prvovrstni slad, naravna mineralna voda, vrhunska tehnologija in 300 let izkušenj so tisto, kar daje pivu Bavaria prvovrsten okus in odlično pitkost.

Enak okus po vsem svetu Kakovost piva Bavaria in

prodornost pivovarne se ka-žeta tudi v tem, da izvozijo več

kot 70 odstotkov proizvodnje. Pivo prodajajo na vseh celinah v več kot 100 državah sveta, ob tem da vsa proizvodnja poteka izključno v matični pivovarni Lieshout na Nizozemskem. Bavaria tako ponuja edinstven okus, ki je po vsem svetu enak, medtem ko nekatere druge ve-like pivovarne varijo svoje pivo v različnih obratih, zato njiho-va pijača nima povsod enakega okusa in kakovosti.

Bavaria 0,0 Pivovarna Bavaria je tudi

vodilni evropski proizvaja-lec brezalkoholnega piva (malt) in originalni proizva-jalec brezalkoholnega piva z okusi (malt z okusi). Slednje postaja vedno bolj prilju-bljeno, tako da jih pri tem poskušajo posnemati tudi druge pivovarne.

Inovativnost pivovarne se denimo kaže v posebnem pa-tentiranem postopku varjenja brezalkoholnega piva. Večina

znamk brezalkolnega piva, ki ga najdemo na trgu, ne ponu-ja popolnoma brezalkoholne pijače, ampak ta vsebuje do 0,5 odstotka alkohola. Bre-zalkoholno pivo pivovarne običajno proizvajajo tako, da alkoholnemu odvzamejo alkohol, s tem pa tudi večino značilnega okusa, tehnološko pa v celoti alkohola skoraj ni mogoče odvzeti.

Bavaria proizvaja brezalko-holno pivo po posebni tehno-logiji, tako da med varjenjem alkohol sploh ne nastaja. S tem je doseženih absolutnih

0,0 alkohola, ob tem da se ohrani značilni okus po pivu. Bavario 0,0 si lahko tako brez skrbi privoščijo poklicni šofer-ji, nosečnice, doječe matere, ljudje, ki ne prenašajo alkoho-la, ljudje, ki ne pijejo alkohola zaradi verskih razlogov, in vsi drugi, ki so se alkoholu zave-stno odrekli.

Pivo Bavaria je od letos na voljo v novi atraktivni em-balaži, saj se je družba lotila popolne prenove celostne podobe. Dobila je nov, sodob-nejši logotip, novo, atraktiv-no embalažo ter uvedla nove

oblike tržnega komuniciranja in pozicioniranja blagovne znamke Bavaria.

Vedno bolj prepoznavno Običajno in brezalkoholno

pivo Bavaria se v Sloveniji pro-daja od leta 2006. Kot pravi Branko Rojs, direktor podjetja Petlja, ki to znamko uvaža v Slovenijo, pivcem ponujajo prvovrstno kakovost piva ter s tem novo alternativo doma-čim in drugim mednarodno priznanim znamkam piva. »S kontinuiranim angažiranjem in vlaganjem v trženjske dejav-

nosti dosegamo, da pivci vedno bolj prepoznavajo kakovost piva Bavaria, kar se vidi tudi v prodaji, saj smo po količini prodaje med vodilnimi tujimi pivi razreda premium na slo-venskem trgu.«

Pivo Bavaria lahko v Slo-veniji kupimo v priljubljenih nepovratnih 0,25- in 0,33-li-trskih steklenicah ter pollitr-skih pločevinkah. Za največji užitek pri pitju piva pa Rojs priporoča točeno pivo Bava-ria, ki si ga lahko privoščimo v več kot 70 gostinskih lokalih po Sloveniji.

Tri stoletja izkušenj v varjenju pivaBavaria poleg klasičnega ponuja tudi povsem brezalkoholno pivo, proizvedeno po patentiranem postopku Nizozemska Bavaria sodi med največje in najsta-rejše evropske pivovarne, saj ima kar 300 let tradicije. Je edina velika nizozemska pivovarna, ki je še vedno v lasti svojih prvih lastnikov, družine Swinkels; zdaj jo vodi že sedma generacija ustanoviteljev pivovarne.

Bavaria in še več V Sloveniji zastopa in trži pivo Bavaria podjetje Petlja. Njiho-

vo poslanstvo je že 20 let naslednje: ustvariti, pridobiti in tržiti izdelke, ki bodo presegli pričakovanja kupcev, dosegati veliko prepoznavnost in ustvariti pozitivno podobo blagovnih znamk ter razviti dolgoročen partnerski odnos s kupci in dobavitelji.

Podjetje poleg piva Bavaria v Sloveniji zastopa tudi marmelade in džeme UWE, jušne kroglice in jušne vložke Land-leben, kekse in napolitanke Tago, rastlinska olja in rastlinsko mast Friola, domače istrske testenine Klara Marič in zamrznjene panirane piščančje izdelke Koka. Je tudi lastnik treh blagovnih znamk: »kultnih« namazov Viki, konzerviranih vrtnin Moj vrt in šampinjo-nov Champi. Blagovno znamko Viki je podjetje Petlja odkupilo od Droge Kolinske in družino izdelkov Viki že nadgradilo tudi z novi-mi kremnimi izdelki z lešniki in kakavom.

Podjetje blagovne znamke uspešno trži in prodaja v večini trgo-vskih sistemov v Sloveniji, manjši del pa jih prodaja tudi v tujino.

▶

▶

▶

PETLJA

Nastala je najprej eno-dnevna prireditev lokalnega značaja, ki je v 47 letih pre-rasla okvire tudi slovenskega prostora. Kljub dodanemu poudarku na pivu pa je raz-stava cvetja ostala osrednji dogodek.

Dogodek, ki prebudi Laško

Pivo in cvetje je danes naj-večja turistična prireditev v Sloveniji, ki v mestece Laško v dneh tega dogodka privabi prek 140 tisoč obiskovalcev. Med prireditvijo v mestnem jedru oživi polno manjših in večjih gostinskih prostorov, kjer se obiskovalci zabavajo ob glasbi domačih in tujih glasbenih skupin. Številni dogodki in zanimivosti so prav gotovo razlog za ude-ležbo, povsod pa se lahko okrepčamo tudi z vrčkom hladnega piva.

28 izvajalcev na treh odrih

Letošnje 47. Pivo in cvetje, ki bo potekalo od 14. do 17. julija, se ne bo izneverilo tra-diciji. Obiskovalci turistične prireditve z najdaljšo tradicijo v Sloveniji se bodo lahko zaba-vali ob treh odrih z glasbenim programom, ki so jih poime-novali po nosilnih blagovnih znamkah Pivovarne Laško, generalne pokroviteljice pri-reditve. Ker bo na treh odrih v treh dneh nastopilo kar 28 vrhunskih glasbenih izvajalcev, se bodo koncerti začenjali že kmalu po 19. uri, kot je že obi-

čaj, pa bodo trajali do zgodnjih jutranjih ur.

Za vsakogar nekaj Na letošnjem 47. Pivu in

cvetju bodo nastopili Gibonni, Jan Plestenjak, Big Foot Ma-ma, Elvis Jackson, Vlado Kre-slin, Tabu, Mi2, Tinkara Kovač, Kingston, Nuša Derenda, Oto Pestner s Kvintetom Dori, Ter-rafolk z Anjo Bukovec, Papir in

mnogi drugi vrhunski izvajal-ci različnih žanrov. Glasbeno dogajanje se bo letos preselilo tudi na ulice Laškega, saj bodo obiskovalci lahko že popoldan na različnih lokacijah v mestu prisluhnili Godalkarjem Bojana Cvetrežnika, najmlajši pa bodo uživali v otroškem živžavu ob hotelu Savinja, kjer jih bosta zabavala čarodej in Damijana Golavšek.

Del letošnje prireditve bo tudi akcija Z glavo na zabavo, s katero organizatorji ozaveščajo ljudi o nepotrebnosti preko-mernega uživanja alkohola.

Seveda pa si bodo obiskoval-ci 47. Piva in cvetja lahko ogle-dali tudi tradicionalno razstavo cvetja, etnološke prireditve, pa-rado in kmečko ohcet, v soboto, 17. julija, pa bodo uživali še ob veličastnem ognjemetu.

Obilo odlične glasbe in prireditev na Pivu in cvetjuV Laškem bo letos že 47-ič zapored poteka-la največja turistična prireditev v Sloveniji Pivo in cvetje se je razvilo iz cvetlične razstave, ki jo je leta 1963 priredilo hortikulturno društvo iz Laškega. Dobra obiskanost dogodka je bila povod za idejo, da je k cvetju treba dodati še pivo, kar v Laškem ni bilo težko.

Po cvetličnih začetkih so v Laškem vsakoletni prireditvi dodali še pivo.▶