Microsoft PowerPoint - cetrtek-11-30-C-Lokar [Read-Only] [Compatibility Mode]in pri tem zadostiti razlinim formalnim zahtevam
Matija Lokar Fakulteta za matematiko in fiziko
Zgodovina
70-a, zaetek 80-ih 1971: Imenovanje Komisije za raunalništvo v srednji šoli
Raunalništvo v šolah v okviru izbirnih vsebin
"peš" (diagrami seštevalnikov ...) , luknjanje kartic, obiski "peš" (diagrami seštevalnikov ...) , luknjanje kartic, obiski "raunalniških centrov"
Sredi 80 let se v šolah masovneje pojavijo raunalniki
Zgodovina
Na Oddelku za matematiko FMF (takrat še FNT) teaji izobraevanja 150 ur
Ogromno zanimanja, akalne vrste ...
PC XT Sokol
PC AT Gepard
do 1996
Zgodovina 21. julija 1995 izide UL št. 42
Predpis 2005: Na podlagi 61. lena zakona o svobodni menjavi dela na podroju
vzgoje in izobraevanja (UL SRS 14/80 in UL RS, 12/91-I) in 43. lena zakona o usmerjenem izobraevanju (UL SRS 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) je Strokovni svet republike Slovenije za vzgojo in izobraevanje 35/89) je Strokovni svet republike Slovenije za vzgojo in izobraevanje na 23. seji dne 6. 7. 1995 sprejel Sklep o doloitvi kadrovskih pohojev za uitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol
Str. 3259: Raunalništvo in informatika ... Lahko ui predmet raunalništvo in informatiko tudi uitelj s konanim
programom za pridobitev visokošolske izobrazbe, e je imel v tem programu predmet raunalnipštvo, in e ima dopolnilna strokovna znanja. Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz raunalništva in informatike v obsegu najmanj 375 ur
150 urni teaji niso ve primerni za formalno izobrazbo za pouevanje raunalništva in informatike
DIRI - program Priprava programa izobraevanja
Verifikacija, birokracija ...
Programska oprema
Programski jeziki
390 ur (195 ur predavanja / 195 ur vaje)
1998 Prva generacija slušateljev (39)
8. maj 1998 - 28. november 1998
DIRI - izvajanje • 12 izvedb • Spreminjanje predpisov
– Vekrat nedoreene rešitve glede kadrovskih pogojev, predvsem na osnovnih šolah (ROID, pouevanje izbirnih predmetov raunalništva ...)osnovnih šolah (ROID, pouevanje izbirnih predmetov raunalništva ...)
– V novejših predpisih DIRI omenjan kot ustrezna izobrazba tudi za OŠ
• V izobraevanje se vkljuuje edalje ve uiteljev tudi iz OŠ – Cilji in program ostaja nespremenjen – Konno – kar nekaj primerov je bilo, ko so se uitelji OŠ vkljuili v
izobraevanje zaradi elje pouevati v SŠ
• V teku 13. izvedba (26. 9. 2008 – 27. 6. 2009) – Z opravljanjem izpitov do junija 2011
DIRI – "veljava"
Dopis Slube za razvoj kadrov v šolstvu MŠŠ (20. januarja 2009, št: 603-2/2009)
... obstojei študijski program izpopolnjevanja »Dopolnilno izobraevanje iz raunalništva in
informatike«, ki ga je izvajala Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, uvršen
med študijske programe izpopolnjevanja, ki je v kombinaciji z ustrezno dodiplomsko
izobrazbo udeleenca, v skladu z zakonom in drugimi predpisi ustrezen za opravljanje
vzgojno-izobraevalnega dela na delovnih mestih:
– uitelja izbirnega predmeta s podroja:
– raunalništva:
DIRI – "veljava"
– uitelja v oddelku podaljšanega bivanja v izobraevalnem programu osnovne šole,
– uitelja za individualno in skupinsko pomoi v izobraevalnem programu osnovne šole,
– uitelja splošnoizobraevalnega predmeta informatika v izobraevalnih programih
gimnazije,gimnazije,
poklicnega in strokovnega izobraevanja,
– uitelja nekaterih strokovnoteoretinih predmetov s podroja raunalništva in
informatike v izobraevalnih programih poklicnega in strokovnega izobraevanja,
– vzgojitelja v domu za uence ali dijaškem domu,
v skladu z zakonom, predvsem pa s pravilniki, ki urejajo izobrazbo strokovnih delavcev na
podroju vzgoje in izobraevanja.
DIRI – manjkajoe teme Pomanjklivosti
Razlini profili:
tisti, ki elijo pouevati predmet Informatika (in sorodne predmete) v srednji šoli
za pouevanje raunalniških predmetov v OŠ
le pridobivanje ustreznega poglobljenega znanja s podroja IKT (veliko!)
ROID
Spremembe • elje
• Usklajevanje z MŠŠ
– Problematika ROID
Nujna posodobitev
• Bolonjska reforma
• Zakon doloa, da se od jeseni 2009 lahko izvajajo le prenovljeni programi
– Velja tudi za programe strokovnega izpopolnjevanja
• Priprava novega programa
– Program mora biti enoten za OŠ in SŠ
– Lahko je modularen, a formalno gre za isti program
ŠPIRIT
špírit -a m (i) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega
sladkorja v alkoholnih pijaah: duh po špiritu / namoiti kaj v špirit; višnje
v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit nepreišen;
gorilnik na špirit na gorilni špirit arg., šport. sodnika v špirit izraa
veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odloitvijo športnega sodnika; pog.,
ekspr. po svojih nazorih je ta lovek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊
farm. lesni (Vir: Abecednik: http://s.abecednik.com/spirit.html )
ŠPIRI
– Predlagano:
Tehnologije
• Predvidoma naj bi bila prva izvedba septembra 2009
– Takoj po potrditvi - razpis
– Pouevanje
– ROID
• Skupni modul• Skupni modul – Obvezen
– Mora zagotoviti minimalni obseg znanj za opravljanje dela na obeh podrojih
– Obstojei "diplomanti" DIRI bodo imeli veino predmetov tega modula (e se vpišejo še v ŠPIRI) priznan
• Dva izbirna modula – "naknadno" opravljanje drugega
Trajanje, vpis, pogoji ...
• 405 ur
• 35 ECTS
• dve leti asa po zakljuku predavanj za vse obveznosti po programu.
• V program se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj prve stopnje, oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih, po katerih se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje.
• Predvideno število vpisnih mest je 30. Slušatelji se vpisujejo do zasedbe vpisnih mest. Poseben postopek izbire ni predviden.
Predmetnik – osnovni modul
Osnove operacijskih sistemov in omreij
20 10 30 3 90 omreij Osnove programiranja 20 25 45 4 120
Una gradiva na spletu 20 25 45 4 120
Programska oprema pri pouku 30 30 60 5 150
Uenje z raunalnikom 20 25 45 4 120
Vsota 110 115 225 20 600
Predmetnik – pouevanje
Programski jeziki 30 30 60 5 150
Podatkovne strukture in algoritmi
Didaktika raunalništva in informatike
Vsota 105 75 180 15 450
Predmetnik
Praktikum iz sistemske programske opreme
20 40 60 5 150 programske opreme Spletni streniki 30 30 60 5 150
Priprava unih gradiv 30 30 60 5 150
Vsota 80 100 180 15 450
Predmetnik
• Namen predmeta je slušatelja seznaniti z osnovnimi vešinami, potrebnimi pri uporabljanju raunalniških sistemov. Praktino se nauijo uporabljati razline operacijske sisteme in usluge raunalniških omreij. Glede raunalniških omreji spoznajo pojme raunalniških omreij. Glede raunalniških omreji spoznajo pojme kot so usmerjevalniki, protokoli ... Slušatelji pridobijo ustrezna znanja za podporo uporabe operacijskih sistemov in omreij v šolskem okolju in za prenos znanja glede tega. Seznanijo se s pomeni varnosti pri uporabi IKT (osnove certifikatov, delovanje kriptografije z javnim in privatnim kljuem, digitalni podpisi, identifikacija ...)
Predmetnik
– osnove programskih jezikov, – pojem algoritma in ukazno programiranje: – pojem algoritma in ukazno programiranje: – spremenljivke, – osnovni in številski tipi, – aritmetika, – pogojni stavki in logine vrednosti, – zanke, – tabele in – podprogrami Predmetnik
Una gradiva na spletu (4 ECTS)
• Predmet je namenjen usposabljanju slušateljev za pripravo unih gradiv na spletu. S tematiko naj bi se spoznali v tej meri, da so usposobljeni tudi za nudenje pomoi ostalim uiteljem pri uporabi in pripravi tovrstnih unih gradiv. Predvidene teme so:gradiv. Predvidene teme so: – Spletna informacijska tehnologija in izobraevanje.
– Priprava in objavljanje spletnih unih gradiv
– Spletne tehnologije HTML, CSS
– Spletno programiranje (JavaScript, PHP, Python, ASP, ...)
Predmetnik
Programska oprema pri pouku (5 ECTS) • Glavni namen predmeta je utrjevanje znanja s podroja uporabe programske
opreme v šolstvu in izobraevanju. Prav tako si slušatelji pridobijo ustrezna znanja za pouevanje in delo z uenci. Predvidene teme so :
– Zgodovina: pregled, pomembni dogodki, perspektive. Splošen pregled programske opreme.opreme.
– Urejevalniki besedil: vrste urejevalnikov, osnovne funkcije; besedilo in njegova zgradba, osnovne lastnosti posameznih delov; zahtevnejše urejanje besedil.
– Preglednice: namen, osnovne funkcije; grafina predstavitev podatkov.
– Predstavitveni programi: namen, osnovne funkcije; uporaba.
– Baze podatkov: vrste baz, struktura; zasnova, priprava, vnos, iskanje, povezovanje.
Predmetnik
Uenje z raunalnikom (4 ECTS) • Usposabljane slušateljev z razvojem, oblikami in okolji za podporo uporabe IKT pri
pouevanju. S pridobljenim znanjem naj bi bili usposobljeni za nudenje pomoi ostalim uiteljem pri uporabi in pripravi IKT. Teme:
– Informacijska tehnologija in izobraevanje.
– Oblike gradiv (besedila, slika, zvok, film ...) in oprema ter orodja za delo z njimi. Znailnosti njihove uporabe v izobraevanju.
– Izobraevalni izdelki. Programi, (multimedijski) sestavki, omrene storitve.
– Razlogi, razvoj in oblike uenja na daljavo.
– Znailnosti - prednosti in slabosti uenja na daljavo, podroja uporabe in organizacijske oblike.
– IT za podporo uenja na daljavo:
• programska okolja (LMS-Learning Management System);
• programi za podporo sodelovanja – sistemi wiki;
– pretoni prikaz predavanj; itd Predmetnik
Praktikum iz sistemske programske opreme (5 ECTS)
• Namen predmeta je slušatelja praktino seznaniti z osnovnimi vešinami, potrebnimi pri zagotavljanju nemotenega delovanja raunalniških sistemov. Predvidene teme so
• Namešanje operacijskega sistema. Priprava raunalnika za delo. • Namešanje operacijskega sistema. Priprava raunalnika za delo. Administracija uporabnikov. Tipina vzdrevalska opravila.
• Skrb za varnost. Skrb za uporabniško programsko opremo. Namešanje. Prilagajanje uporabniku.
• Vkljuevanje v lokalna omreja in svetovni splet. Vzpostavljanje lokalnega omreja. Poarni zidovi.
Predmetnik - ROID
• Spletni streniki: vloga, namen, postavitev, vzdrevanje, primeri: Apache, IIS ...
• CMS sistemi: vloga, namen, postavitev, vzdrevanje, primeri: Joomla, Microsoft SharePoint ...
• LMS sistemi: vloga, namen, postavitev, vzdrevanje, primeri: Moodle ..
Predmetnik - ROID
Priprava unih gradiv (5 ECTS)
• V kobinaciji s predmetom Una gradiva na spletu je namenjen usposabljanje slušateljev za pripravo e-unih gradiv v osnovni in srednji šoli. Predmet nudi ustrezna znanja, ki slušateljem omogoajo nudenje pomoi ostalim uiteljem pri uporabi in pripravi e-gradiv. Predvidene teme so:
• Naini priprave unih gradiv. Oblike uporabe IT v izobraevanju. Vrednotenje gradiv in • Naini priprave unih gradiv. Oblike uporabe IT v izobraevanju. Vrednotenje gradiv in izdelkov. Zasebnost. Varovanje.
• Repozitoriji unih gradiv: pregled obstojeih, pomen, uporaba,
• Standardi: SCORM, CSS, CC, XML ...
• Metapodatki: Opis, pomen, standardi, LRE
• Avtorske pravice: pomen, uporaba, Creative Commons, GPL, sistemi za upravljanje z IP ...
• Risarski programi: rastrska in vektorska grafika; naini shranjevanja slikovnih informacij, grafini formati, pretvarjanje; funkcije risarskih programov
• Multimedija: uporaba, osnovni principi, priprava unih videov .... Predmetnik - ROID
Programski jeziki (5 ECTS)
• Slušatelj si utrdi poznavanje programskih jezikov in se spozna z razlinimi vrstami programskih jezikov. Nadgradi znanje programiranja, ki si ga je pridobil pri predmetu Osnove programiranja. Podrobneje se seznani s programskimi jeziki, ki so priporoeni za podporo tem iz programiranja v devetletki in srednjih šolah, in se usposobi za njihovo pouevanje. Teme so:usposobi za njihovo pouevanje. Teme so:
– Funkcijski programski jeziki. Zgradba, delovanje. Nain reševanja problemov s funkcijskimi jeziki.
– Objektno usmerjeni programski jeziki. Objekt, razred. lani, metode. Dedovanje, naini dedovanja. Polimorfizem, navidezne metode.
– Seznanitev s programskimi jeziki, ki se pouujejo na šolah - trenutno sta to Logo in Python.
– Znailnosti in pristopi pri pouevanju posameznih sestavin programskih jezikov in programiranja.
Predmetnik – izob.
Podatkovne strukture in algoritmi (5 ECTS)
• Slušatelji bodo spoznali osnovne podatkovne strukture in z njimi povezane algoritme, ki se uporabljajo pri programiranju. Nove podatkovne strukture in algoritme bodo znali uporabiti pri reševanju problemov iz realnega ivljenja, kjer se da pomagati z raunalnikom. Spoznali bodo teoretine ivljenja, kjer se da pomagati z raunalnikom. Spoznali bodo teoretine osnove delovanja programske opreme in s tem pridobili ustrezno podlago za pouevanje raunaništva in informatike. Predvidene teme so: – Osnove analize algoritmov.
– Osnovne podatkovne strukture. Sklad, vrsta, seznam, verini seznam. Drevesa, grafi.
– Osnovne metode nartovanja algoritmov s primeri. Deli in vladaj. Porešna metoda. Dinamino programiranje.
Predmetnik – izob.
Didaktika raunalništva in informatike (5 ECTS)
• Pri predmetu gre za didaktino usposabljanje slušateljev za pouk informatike in raunalništva v osnovni in srednji šoli ter vodenje razlinih oblik interesnih dejavnosti na tem podroju. Teme so:
– Predmet Informatika v srednji šoli in predmeti Raunalništvo: Multimedija; Raunalniška omreja; Urejanje besedil v 9.letni OŠUrejanje besedil v 9.letni OŠ
– Zgodovina pouka raunalništva na slovenskem. Izhodiša unega narta. Pregled unega narta. Izvedbena vprašanja: strojna oprema, programska oprema, uilnica; kako globoko, poudarki, preverjanje in ocenjevanje znanja. Projektni pristop.
– Vloga informatike v osnovni in srednji šoli: Raunalniška pismenost. Uni smotri.
– Zaetni pouk informatike: pristopi k pouku. Ocenjevanje. Temeljne ideje v informatiki in raunalništvu: definiranje temeljnih idej. Postavljanje ciljev. Izdelava in primeri.
– Projektni pouk: Pojem pedagoškega in informatinega projekta. Izbor tem in organizacija projektnega dela. Ocenjevanje dosekov.
– Informatika na maturi.
– Razlike v motivaciji, predznanju in zmonostih. Ergonomija..
Predmetnik – izob.