MEŠANI KOMORNI ZBOR CARINTHIA CANTAT SLOVENJ GRADECZBOROVODJA: TONE GAŠPER

25 PEVK IN PEVCEV

ZBOR JACOBUS GALLUS TRST

35 PEVK IN PEVCEV

Izd

alo

in z

alo

žilo

: K

D M

oh

orj

an

Pre

valj

e /

Ob

liko

van

je:

Un

igra

f /

Tisk

: Ti

ska

rna

fo

rma

fil

m /

le

to:

2013

SODELUJEJO:

ZBOROVODJA: MARKO SANCIN

ww

w.z

bo

rovs

ki-

fest

iva

l.si

ljudske pesmiPeti zborovski festival

KULTURNO DRUŠTVO MOHORJAN | OBČINA PREVALJE,

MINISTRSTVO ZA KULTURO | JSKD | KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA CELOVEC

KOMORNI ZBOR SPD „BOROVLJE“

MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPER

VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 MIREN

MEŠANI KOMORNI ZBOR CARINTHIA CANTAT SLOVENJ GRADEC

ZBOR JACOBUS GALLUS TRST

Zbor Jacobus Gallus predstavlja in goji predvsem slovensko glasbeno kulturo na Tržaškem: v tem sledi zgledu istoimenskega predhodnika MePz Jacobus Gallus, ki ga je do leta 1974 vodil priznani skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec. Zbor je od svoje ponovne ustanovitve leta 1991 nastopil v Trstu in Gorici ter sodeloval na koncertih in revijah v deželi Furlaniji Julijski krajini, v Venetu in Lombardiji, v Markah, v Kampaniji in na Siciliji. Nastopal je v Italiji, Sloveniji. Avstriji, Nemčiji in Madžarski. Zbor je pobudnik glasbenih zamenjav. Zbor sodeluje na raznih tekmovanjih, kot so Corovivo v Furlaniji Julijski krajini, Naša pesem v Mariboru in na tekmovanju Vittorio Veneto v istoimenskem mestecu. Na tekmovanjih se vednouvršča v najvišje kategorije.Zbor je izdal tri zgoščenke: Naša pesem z žlahtnimi odsevi, Božično pričakovanje in O polnoči.Zbor je od leta 1991 do 1993 vodil Stojan Kuret, od 1994 do 2004 Janko Ban, od 2004 do 2008 Matjaž Šček, od septembra 2008 zbor vodi Marko Sancin.

Mateja Petelin: OJ MATI MAMCA, istrska ljudska

Andrej Makor: LE TRE SORELE, istrska ljudska

Pavle Merku: JENJEN ČE UA JTI GNA, ljudska iz Bile

Lojze Lebič: VISOKI REJ, ljudska iz Ziljske doline

Mihael Rožanc: DOBER VEČER, primorska ljudska

Kontakt: Ul. Montorsino 2 (Glasbena matica), 34100 Trst, ItalijaKontaktni osebi: Valentina Sancin in Marko Sancin (markosancin@libero.it), valentinasancin@gmail.com

Mešani komorni zbor Carinthia Cántat Slovenj Gradec deluje od leta 1996, v jeseni je dopolnil šestnajst let delovanja. Zbor sestavljajo pevci iz vseh treh dolin Koroške, zato upravičeno nosi ime Carinthia Cántat - Koroška poje. Njegov pevski repertoar je zelo širok, saj poleg ljudskih prepeva pesmi od renesanse do sodobnih skladateljev, odlomke iz musicalov ter pesmi lahkotnega žanra, posebno skrb pa namenja koroški ljudski pesmi in pesmim Huga Wolfa. Zbor redno sodeluje na občinskih in področnih revijah, sodeluje pa tudi na regijskih in državnih tekmovanjih. Na Naši pesmi v Mariboru je usvojil eno bronasto in dve srebrni priznanji, na regijskih tekmovanjih pa tri zlata odličja.Vključuje se tudi v različne glasbene projekte, v lanskem letu pa je aktivno sodeloval kot predstavnik partnerskega mesta Slovenj Gradec v projektu Evropska prestolnica kulture Maribor s Kantato po sv. Elizabeti in z glasbeno-scenskim delom o Hugu Wolfu - Nova ljubezen. Zbor se povezuje tudi s številnimi zbori v Sloveniji in zamejstvu. Gostoval je v številnih državah v Evropi ter na Japonskem in v Južni Koreji. Izdal je tudi tri zgoščenke: »Nocoj je pa en lep večer«, »Desetnica« in »Petnajstnica -Koroška ljudska pesem«.Zborovodja Tone Gašper je upokojeni šolnik in že petdeset let zborovodja v službenem in prostem času. Vodil je šolske in odrasle amaterske zbore, med njimi več kot trideset let Oktet LESNA Slovenj Gradec, prav tako dolgo Lovski oktet Podgorje in sedaj že sedemnajst let Mešani komorni zbor Carinthia Cantat.

Kontakt: Božidarka Vivat, bozidarka.vivat@guest.arnes.si, GSM: 041 220 866Kulturno društvo CARINTHIA CANTAT, Glavni trg 28A, 2380 Slovenj Gradec,URL: http:\\www.kud-carinthia-cantat.si

Zdravko Švikaršič: DRIVE JES POJDAM PA K DEČVE MOJE, rožanska

Luka Kramolc: SEM ŠE MIHNA BVA, rožanska, zapisal Simon Olip

Ciril Krpač, za mešani zbor Tone Gašper: MOJ POBIČ RAJŽA Z GRADCA V WIEN

Aldo Kumar: PESMI OD LJUBEZNI IN KAFETA (Za mikinega otročiča, Ku en šaltin,

Dva lepa pušljića, Ku je muj uače, Zigo zigo zago), ljudske iz Slovenske Istre

Rado Simoniti: DOLGA NOČKA, TEMNA TI SI, ljudska iz Cerovca

14 PEVCEV

VOKALNA SKUPINA CHORUS ’97 MIRENZBOROVODKINJA: LAURA WINKLER KLANJŠČEK

Vokalno skupino Chorus '97 iz Mirna pri Gorici sestavljajo pevci iz slovenskih krajev z obeh strani državne meje. V svoj repertoar uvrščajo ljudske in umetne pesmi domačih in tujih skladateljev, ne izognejo pa se tudi polifoniji, črnski duhovni in seveda sakralni pesmi. Skupina je prepevala že v številnih krajih in državah, od Kanade in ZDA na turneji leta 2004, raznih krajev v Italiji, Avstriji in Češkem ter na turneji v Rusiji leta 2011. Seveda so prekrižarili tudi Slovenijo do Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. Posneli so tudi zgoščenko z naslovom Pomlad pod Krasom.V pretekli sezoni je skupina v sodelovanju s skladateljem Blažem Puciharjem in Trobilnim ansamblom Slovenske filharmonije sodelovala pri snemanju zgoščenke »Pojdi z menoj – s pesmijo po Sloveniji«, ki je skupaj z lepo ilustrirano knjigo izšla v lanski jeseni. Zbor sodi v skupino najboljših slovenskih zborov.

Zborovodkinja Laura Winkler Klanjšček vodi Vokalno skupino Chorus '97 od jeseni leta 2006. Je akademska glasbenica, poučuje klavir na GŠ v Novi Gorici, solopevka, organistinja in zborovodkinja v Čepovanu.

Ambrož Čopi: DA LIPA MOJA NJYVICÄ, ljudska iz Rezije

Uroš Krek: SIJAJ MI SONČECE, primorska ljudska

Emil Adamič: MLADA MI JE DRAGA, ljudska iz Bele krajine

Slavko Mihelčič: JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO, ljudska

Pavle Kernjak: TI PUOB'Č JA K'NE LUMPEJ, venček koroških ljudskih

Kontakt: Robert Petejan, Miren 129, 5291 Mirenchorus97@gmail.com, 041 776992, fax 05 3954067, www.chorus97.tk

SOBOTA, 19. OKTOBER 2013, OB 18. URI V DRUŽBENEM DOMU

SOBOTA, 19. OKTOBER 2013, OB 19. URI V DRUŽBENEM DOMU

P r e v a l j e

SOBOTA, 19. OKTOBER 2013, OB 18. URI V DRUŽBENEM DOMUPREDSTAVITEV ZBOROVSKIH EDICIJ:

AJDA HOVNIK PLEŠEJ – ENO PESEM POJMO MI, KOROŠKE LJUDSKE V PRIREDBAH LUKE KRAMOLCA

NUŽEJ TOLMAJER, KKZ CELOVEC – ZBIRKE ROŽANSKIH LJUDSKIH PESMI

SOBOTA, 19. OKTOBER 2013, OB 19. URI V DRUŽBENEM DOMUKONCERT PETIH POVABLJENIH ZBOROV

KOMORNI ZBOR SPD »BOROVLJE«ZBOROVODJA: ROMAN VERDEL

16 PEVK IN PEVCEV

Komorni zbor SPD Borovlje je nastal leta 1997 kot naslednik Moškega zbora, ki je prav tako od leta 1981 naprej deloval v okviru Slovenskega prosvetnega društva Borovlje. Oba zbora je ustanovil mag. Roman Verdel. Zbor poje predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, sega pa tudi po drugi zborovski literaturi. Nastopa večinoma v domačih krajih, gostoval pa je že v drugih sosednjih državah. Izdal je tudi zgoščenko.

Zborovodja Roman Verdel je ravnatelj Glasbene šole na Koroškem ter profesor glasbe in slovenščine na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Poleg Komornega zbora vodi še Mešani pevski zbor v Selah, zbor višje stopnje Slovenske gimnazije, orkester „Glasbena promlad“ ter ansambel Drava. Je tudi skladatelj posvetnih in cerkvenih skladb, priredil je tudi vrsto domačih, predvsem selskih pesmi.

Pavle Kernjak: GORJANSKA SERENADA, rožanska

Silvo Mihelič / Franc treiber: NMAV ČEZ IZARO, rožanska

Pavle Kernjak: DA B' BIVA LIEPA URA, rožanska

Luka Kramolc: POJDAM U RUTE, rožanska

Luka Kramolc: SEM SE RAJTO ŽENITI, rožanska

Kontakt: roman.verdel@aon.at, GSM: 0043 664 1360001

MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPERZBOROVODJA: SEBASTJAN VRHOVNIK

30 PEVK IN PEVCEV

Mešani pevski zbor Obala Koper je bil ustanovljen oktobra 1977 in se že od svojih začetkov uvršča med najboljše slovenske zbore. Deloval je pod umetniškim vodstvom dirigentov Mirka Slosarja, Walterja Lo Nigra, Ambroža Čopija in Maje Cilenšek, od novembra 2008 pa ga uspešno vodi uveljavljeni dirigent Sebastjan Vrhovnik. Zbor je aprila 2012 usvojil že dvanajsto zlato plaketo zapored na državnem zborovskem tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru in si obenem prislužil absolutno tretje mesto. Na mednarodnih tekmovanjih v ZDA, Španiji, Avstriji, Grčiji, Nizozemski, Italiji, Nemčiji je usvojil najvišja odličja in nagrade. Zbor redno koncertira po Sloveniji in drugih državah. Dirigent Sebastjan Vrhovnik se je rodil leta 1978 v Ljubljani. Z odliko je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, magistrski študij pa je opravil na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu (Avstrija), smer zborovsko dirigiranje. Od leta 2006 je asistent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj vodi različne zborovodske delavnice doma in v tujini. Trenutno deluje kot dirigent Mešanega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Mešanega pevskega zbora Obala Koper in Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Kot gostujoči dirigent sodeluje s Komornim zborom RTV Slovenije, zborom mariborske opere, žensko vokalno skupino ČarniCe ter s Slovenskim komornim zborom. Njegovo koncertno delovanje z zbori odlikuje odlično poznavanje vokala in izrazita muzikalnost, njegove interpretacije posebna mehkoba in zlitost zborovskega zvoka, repertoar skladb, po katerih sega, pa prinaša v slovenski prostor svežino in nove strokovne izzive.

Vasilij Mirk (1884–1962): DEČVA, TO M POVEJ, rožanska ljudska po zapisu Oskarja Deva

Samo Vremšak (1930–2004): POJDAM U RUTE, rožanska ljudska po zapisuZdravka Švikaršiča, Emanuela Bertok Valenčič, sopran solo

Jurij Gregorc (1916 –1986): ČÖJ SO TISTE ST'ZDICE, rožanska ljudska po zapisuZdravka Švikaršiča

Ambrož Čopi (1973-): ISTRSKA SUITA, Kemu si dala rožice,One tri naranče, Plovi mi, moj brode, Na samanj, Dajte novici na kolač

Kontakt: Mešani pevski zbor Obala Koper, Cesta Zore Perello Godina 3, p.p. 97, 6000 Koper, email: info@zborobala.net,predsednk zbora: Marko Margon, GSM: 040 341 013

mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

OB PETEM ZBOROVSKEM FESTIVALU LJUDSKE PESMI

Spoštovani ustvarjalci in ljubitelji zborovske glasbe!

Pred nami je čas, ki se ga še posebej veselimo, čas, ko častimo zborovsko ustvarjalnost in se navdušujemo nad zbori, ki nas vsakič znova spomnijo, kako dragoceno in bogato tradicijo zborovstva imamo v Sloveniji.

Slovensko zborovstvo je fenomen naše kulture in našega prostora, ki ga je treba negovati in razvijati, česar se JSKD zelo dobro zaveda in bo za dejavnost z vso odgovornostjo skrbel tudi v prihodnje.

Čeprav je s pevskim darom obdarjen skoraj vsak izmed nas, pa brez izobraževanja, razvijanja interesa za globlje spoznavanje zborovske umetnosti, brez večletnega delovanja v zborovskem kolektivu, ki ga usmerja pedagoško in umetniško vrhunsko usposobljen zborovodja, ne bomo doživeli zborovske pevske izkušnje v vsej njeni polnosti.

Kulturno društvo Mohorjan Prevalje si je zastavilo prav te cilje: kultivirati interes za glasbo, spodbujati druženje, občutek za skupnost in navezovati glasbene in prijateljske vezi z drugimi zbori.

Prepričan sem, da bo Peti zborovski festival ljudske pesmi nadaljeval svoje poslanstvo, ki ga vsi izredno cenimo, pa čeprav morda ni vselej deležen tolikšne podpore, ki bi si jo zaslužil.

Ob koncu mi dovolite, da še enkrat iskreno čestitam vsem, ki so pripravili ta festival, z željo da tudi v prihodnje razvijajo to izvirno idejo povezovanja domačih, zamejskih in tujih zborov ter poslušalcev ob ljudski pesmi, še posebej predsedniku mohorjanov gospodu Jožku Kertu.

PRISLUHNIMO LJUDSKI PESMI NA PREVALJAH,ob 5. obletnici zborovskega festivala ljudskih pesmi.

Festival je zaznamoval ne samo koroški prostor, ampak tudi slovenski glasbeni prostor. Ljubiteljska in ljudska kultura bistveno opredeljujeta identiteto nekega okolja. Zborovsko petje je v slovenskem prostoru v ospredju, saj ima zborovska glasba velik pomen za razvoj nacionalnih glasbenih kultur. V zborovski glasbi je ujeta zgodovina, za vse narode je zborovsko petje v vseh pojavnih oblikah v ožjem smislu, poleg jezika, ena osrednjih in temeljnih prvin narodnostne identifikacije. Zborovsko petje in zborovska glasba ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj temelji na dobro razviti cerkveni glasbi od nekdaj.

»S petjem v zboru do vrednot življenja,« je nekje zapisana misel. Nekoč je bilo prepevanje ljudskih pesmi doma v družinskem krogu, pesem je imela

poseben pomen, je povezovala, krepila in bogatila slovensko besedo. Z ljudsko pesmijo ohranjajo zbori izročilo svojih dedov in pradedov, iz ljudske pesmi se zrcali ljubezen do naroda, do jezika, do kulture, kaže se utrip pokrajine, kaže se etnološko izročilo. Samo prisluhniti ji moramo in ujeti njeno sporočilo ter ji pustiti se dotakniti duše. Danes družinskega prepevanja ni več, pa vendar je glasba še kako prisotna, vendar drugačna, drugače živimo z njo, ob njej. Naša sopotnica je postala kot scenska podlaga življenja.

NA PETEM ZBOROVSKEM FESTIVALU PEVCI OD

KOROTANA DO JADRANA

Od kje ideja za zborovski festival ljudske pesmi? Na kratko – željo pevcev KAPZ Mohorjan po bolj sproščenem in neformalnem

nastopanju in druženju s slovenskimi zbori, ki smo jo izrazili v pogovoru z gospodom Kertom, je le-ta znal oplemenititi in kar kmalu je prišla na dan njegova zamisel, ki je v sebi združevala tako naše želje kot dodano vrednost – ljudsko pesem. Pred nami je že 5. festival ljudske pesmi in vsi, ki smo dogajanje v teh letih spremljali kot pevci, se z veseljem spominjamo preteklih prireditev ter vsako leto pričakujemo delčke iz bogate zakladnice ljudske glasbe, ki jih spoznavamo, prav tako pa se veselimo novih poznanstev, druženj in vezi, ki se spletajo med sodelujočimi zbori.

Letos prihajajo prvič med nas pevci vseh petih sodelujočih zborov, od Korotana do Jadrana, zbori od Borovelj v Rožu do Trsta. Dobrodošli med nami. Želimo Vam lepo doživetje Koroške in nova prijateljska srečanja ob pesmi.

V preteklem letu smo festivalu dodali še eno kvaliteto, ki je takoj obrodila bogate sadove – zamislili smo si tematiko, ki bi bila vsako leto povezovalni člen med programi zborov. Lani je bila to ziljska ljudska pesem in izrednega pomena se mi zdi Mohorjanov razpis, v katerem smo povabili uveljavljene slovenske skladatelje, da napišejo svoje obdelave ziljskih napevov. Nastala je zbirka, ki smo se je razveselili tako pevci kot zborovodje in sama sem s svojim zborom doma in v tujini predstavila že kar nekaj novitet, ki so bile zelo pozitivno sprejete, nazadnje delo Lojzeta Lebiča »Kako kratek je čas« na mednarodnem tekmovanju v Riminiju v Italiji.

Letošnja tematika festivala je rožanska ljudska pesem. Razpisa za novitete letos ni bilo, saj je celotna stvar v največji meri žal povezana s financami, a že to, da tako mi kot pevci zborov širom Slovenije in zamejstva, ki se nam bodo pridružili, spoznamo še en košček ljudske glasbe, ki nam je tako blizu, a jo zagotovo poznamo preslabo, se mi zdi dovolj pomemben cilj.

Veseli me, da festival ljudske glasbe vsako leto dosega večjo prepoznavnost tako na Koroškem to in onstran meje, pa tudi širše po Sloveniji in v zamejstvu. Vsako leto je lažje najti zbore, ki z veseljem prihajajo k nam, spoznavajo – nekateri tudi prvič – naše kraje, njihove značilnosti in posebnosti, našo turistično ponudbo. Prav zaradi tega menim, da je festival pomemben tako za našo občino kot za našo regijo tudi zaradi tega, ker pripomore k naši prepoznavnosti. Upam le, da se bo tudi med poslušalci še bolj razširila zavest, da tako kvalitetnih zasedb na enem mestu v enem večer ni moč pogosto slišati in da bo festival vsako leto le rasel, se razvijal in nas bogatil.

dr. Matic Tasič, župan

Helena Buhvald Gorenšek,zborovodkinja Koroškega APZ Mohorjan

A na veselje, mnogi tako mladi kot starejši bogatijo svoj prosti čas in okolje in sodelujejo v številnih zborih in Slovenci slovimo po tem, da nam je v zibel položena pesem.

Čestitam organizatorjem za petletno vztrajanje in hvala za glasbeno življenje na Prevaljah.