UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠPELA LIKOVIČ

ZNANJE UČENCEV 6. IN 7. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O CELICI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJA - KEMIJA

ŠPELA LIKOVIČ

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

ZNANJE UČENCEV 6. IN 7. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O CELICI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za vodstvo, nasvete in pomoč pri

pripravi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi učiteljicam, ki so bile pripravljene sodelovati.

Največja zahvala gre moji družini, ki me je vsa leta šolanja podpirala, mi pomagala in me

spodbujala. Posebej se zahvaljujem možu Luku in sinu Žigu za vso potrpežljivost. Njim gre

zahvala, da sem lahko uresničila svoje cilje.

POVZETEK

V diplomskem delu smo se osredotočili na temo celice, ki jo obravnavamo v 6. in 7. razredu

osnovne šole pri naravoslovju. Tema celica je ena izmed težjih vsebin, ki se skozi leta

izobraževanja nadgrajuje. Pomembno je, da učenci že v 6. razredu dobro razumejo obravnavano

snov, saj imajo tako kasneje manj težav. Pregledali smo literaturo o vplivu metod pouka na

razumevanje učne vsebine in trajnost znanja. Učenje je uspešnejše, če poteka s samostojnim

iskanjem in razmišljanjem. Ugotovili smo, da uporaba modelov pri pouku spodbudi zanimanje

učencev za obravnavano snov. Tako učenci aktivno sodelujejo pri pouku in so bolj notranje

motivirani, zato je tudi njihovo znanje trajnejše. Analizirali smo učni načrt za naravoslovje v

osnovni šoli, pri čemer smo se osredotočili na vsebinske skope v 6. in 7. razredu, ki zajemajo

temo celice.

Preverjali smo znanje učencev 6. in 7. razreda o celici in ugotavljali, ali imajo o tem napačna

pojmovanja. Pripravili smo vprašalnik o celici, ki zajema 13 nalog različnih tipov. Razdelili

smo jih 202 učencema 6. in 7. razreda na treh slovenskih osnovnih šolah. Znanje učencev 6. in

7. razreda smo tudi primerjali in ugotovili statistično pomembne razlike. Ugotavljali smo tudi,

ali se znanje učencev o celici razlikuje glede na spol in šolo. V sklopu raziskave smo ugotovili,

da je znanje učencev 6. in 7. razreda o celici dobro. Učenci 7. razreda imajo več znanja o celici,

saj so naloge reševali bolje od učencev 6. razreda. Sklepamo lahko tudi, da imajo učenci težave

pri razlikovanju celičnih struktur rastlinske in živalske celice. Pogosto ne razlikujejo

mitohondrija in kloroplasta ter zamenjujejo pojma celična stena in celična membrana.

Na temelju dobljenih rezultatov smo izdelali pripravo na učno uro o celici, ki naj bi pripomogla

h kakovostnejšemu in trajnejšemu znanju. Učinkovitost te učne priprave bomo preverili v

nadaljevanju raziskave prihodnje šolsko leto.

KLJUČNE BESEDE

Celica, trajnost znanja, učenje z razumevanjem, učenje z modeli, napačne predstave.

ABSTRACT

In the bachelor’s thesis, we focused on the topic of cells which we discuss in the 6th and the 7th

grade of the elementary school within natural sciences. The topic of the cell is one of the more

difficult contents which is upgraded in the years of education. It is important that the students

understand the discussed subject well already in the 6th grade. Thus, they have fewer troubles

later. We reviewed the literature on the influence of the methods of the lessons on understanding

the school lessons and the durability of the knowledge. Learning is more successful if it occurs

with independent searching and thinking. We ascertained that the use of the models in the

school lessons arouses the interest of the students for the discussed subject. Thus, the students

actively participate in school lessons and are more internally motivated. Therefore, their

knowledge is more durable. We analyzed the curriculum for natural sciences in the elementary

school. We focused on the content complexes in the 6th and the 7th grade which embrace the

topic of the cell.

We checked the knowledge of the students of the 6th and the 7th grade on the cell and

ascertained, whether they have the wrong conceptions regarding the topic. We prepared a

questionnaire on the cell which embraces 13 tasks of various types. We distributed them to 202

students of the 6th and the 7th grade in three Slovenian elementary schools. We also compared

the knowledge of the students of the 6th and the 7th grade and ascertained statistically significant

differences. We were also ascertaining whether the knowledge of the students on the cell varies

with regards to the gender and the school. Within the framework of the research, we ascertained

that the knowledge of the students of the 6th and the 7th grade on the cell is good. The students

of the 7th grade have more knowledge on the cell: they performed the tasks better in comparison

to the students of the 6th grade. We can also conclude that the students have difficulties in

distinguishing of the cell structures of the plant and the animal cell. They often do not

distinguish between the mitochondria and the chloroplast. They often mistake the concepts of

the cell wall and the cell membrane.

Based on the acquired results, we produced preparations for the lesson on the cell which should

contribute to more qualitative and more durable knowledge. The efficiency of the lesson will

be checked in the continuation of the research in the following school year.

KEYWORDS

Cell, durability of the knowledge, learning with understanding, learning with models, wrong

impressions.

KAZALO VSEBINE 1. UVOD ............................................................................................................................................. 1

1.1. Opredelitev problema .............................................................................................................. 1

1.2. Cilji .......................................................................................................................................... 1

1.3. Raziskovalna vprašanja ........................................................................................................... 1

2. TEORETIČNI DEL......................................................................................................................... 2

2.1. Kakovostno in trajnostno znanje ............................................................................................. 2

2.2. Pridobivanje znanja in pomnjenje ........................................................................................... 3

2.3. Pozabljanje .............................................................................................................................. 4

2.4. Uporaba modelov pri pouku .................................................................................................... 6

2.5. Napačna razumevanja ............................................................................................................. 7

2.6. Celica ....................................................................................................................................... 7

2.7. Analiza učnega načrta ............................................................................................................. 8

3. MATERIAL IN METODE ........................................................................................................... 10

3.1. Vprašalnik ............................................................................................................................. 10

3.2. Vzorec ................................................................................................................................... 11

3.3. Postopek zbiranja in obdelave podatkov ............................................................................... 12

4. REZULTATI ................................................................................................................................. 12

4.1. Naloga 1 ................................................................................................................................ 12

4.2. Naloga 2 ................................................................................................................................ 13

4.3. Naloga 3 ................................................................................................................................ 14

4.4. Naloga 4 ................................................................................................................................ 15

4.5. Naloga 5 ................................................................................................................................ 16

4.6. Naloga 6 ................................................................................................................................ 17

4.7. Naloga 7 ................................................................................................................................ 18

4.8. Naloga 8 ................................................................................................................................ 19

4.9. Naloga 9 ................................................................................................................................ 20

4.10. Naloga 10 .......................................................................................................................... 22

4.11. Naloga 11 .......................................................................................................................... 23

4.12. Naloga 12 .......................................................................................................................... 24

4.13. Naloga 13 .......................................................................................................................... 25

5. PRIPRAVA NA UČNO URO ....................................................................................................... 28

6. RAZPRAVA ................................................................................................................................. 28

7. SKLEPI ......................................................................................................................................... 29

8. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................ 31

9. PRILOGA ........................................................................................................................................ 1

Priloga A: Vprašalnik .......................................................................................................................... 1

Priloga B: Priprava na učno uro .......................................................................................................... 5

KAZALO SLIK

Slika 1: Ebbinghausova krivulja pozabljanja (Marentič–Požarnik, 2016, str. 65) ................................. 4

Slika 2: Krivulja pozabljanja različnih vrst snovi (Marentič–Požarnik, 2016, str. 66) .......................... 5

Slika 3: Krivulja serialnega učenja (Marentič Požarnik, 2016, str. 66) ................................................. 6

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Delež učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo. .......................................................................... 11

Graf 2: Delež učencev glede na spol. .................................................................................................... 11

Graf 3: Delež učencev, glede na razred osnovne šole ........................................................................... 12

Graf 4: Grafična predstavitev odgovorov učencev na prvo vprašanje. ................................................ 13

Graf 5: Grafična predstavitev učencev na drugo vprašanje. ................................................................ 14

Graf 6: Grafična predstavitev odgovorov učencev na tretje vprašanje. . ............................................. 15

Graf 7: Grafična predstavitev odgovorov učencev na četrto vprašanje. ............................................. 16

Graf 8: Grafična predstavitev odgovorov učencev na peto vprašanje. ................................................. 17

Graf 9: Grafična predstavitev odgovorov učencev na šesto vprašanje. ............................................... 18

Graf 10: Grafična predstavitev odgovorov učencev na sedmo vprašanje. ........................................... 19

Graf 11: Grafična predstavitev odgovorov učencev na osmo vprašanje. ............................................ 20

Graf 12: Grafična predstavitev odgovorov učencev na deveto vprašane. ............................................ 21

Graf 13: Grafična predstavitev odgovorov učencev na deseto vprašanje........................................... 22

Graf 14: Grafična predstavitev odgovorov učencev na enajsto vprašanje. ......................................... 24

Graf 15: Grafična predstavitev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje ..................................... 25

Graf 16: Grafična predstavitev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje. ....................................... 27

1

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema

V raziskavo znanja učencev o celici smo vključili učence 6. in 7. razreda osnovne šole, saj je

takrat v učnem načrtu prvič predvidena obsežnejša obravnava teme celica. Takrat se oblikujejo

osnove razumevanja pojmov, delovanja posameznih organelov, celice in razlikovanje med

rastlinsko in živalsko celico. Ker se tema ponavlja in nadgrajuje več let, nas je zanimalo, s

kakšnimi metodami dela pri učencih doseči dobro razumevanje in čim trajnejše znanje. Celica

je ena od bolj problematičnih tem za poučevanje. Učenci si težko predstavljajo majhne stvari,

ki jih ni mogoče opazovati s prostim očesom. Poznati morajo tudi zahtevnejše pojme, povezane

s celico. Na podlagi ugotovitev po pregledu literature o tem, kako dosegati znanje z

razumevanjem in trajnostno znanje, ter pregledu učnega načrta, smo zasnovali učno uro o temi

celica. Pri zasnovi učne priprave smo bili pozorni tudi na rezultate raziskave, ki smo jih dobili

s preverjanjem znanja učencev o izbrani temi. S pomočjo raziskave smo ugotovili, kakšno je

znanje učencev o celici, ali obstajajo kakšne napačne predstave in ali imajo starejši učenci več

znanja.

1.2. Cilji

Najpomembnejša cilja naše raziskave sta:

- ugotoviti, kakšno je znanje učencev 6. in 7. razreda o celici;

- narediti pripravo za učno uro, pri kateri bodo učenci usvojili učne cilje, povezane s

celico, in usvojili trajnejše znanje.

1.3. Raziskovalna vprašanja

Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kako obsežno in poglobljeno je v učnem načrtu za 6. in 7. razred osnovne šole predstavljena

tema celica?

2. Kakšno je znanje učencev 6. in 7. razreda o celici?

3. Ali je znanje učencev 7. razreda boljše kot znanje učencev 6. razreda?

4. Ali imajo učenci v povezavi s celico napačne predstave, in če jih imajo, katere?

2

2. TEORETIČNI DEL

2.1. Kakovostno in trajnostno znanje

Učenje imamo lahko za znano – neznani pojem. Poznamo ga iz številnih lastnih izkušenj. Vsi,

ki se ukvarjamo z izobraževanjem, ga vsakodnevno uporabljamo pri svojem delu. Učenje je v

naši predstavi najpogosteje povezano s šolskim učenjem ob knjigi. Pomembno je, katero

ključno besedo uporabimo, ko opredeljujemo učenje. Ali je to predvsem sprejemanje,

kopičenje, pridobivanje, spoznavanje nečesa ali pa tudi razvijanje, spreminjanje, širjenje

obzorja. Kot pravi B. Marentič-Požarnik (2016), v praksi še vedno prevladuje pojmovanje

učenja kot kopičenja spoznanj, do katerih so prišli drugi. Pouk se tako pojmuje kot transmisija

– prenašanje gotovega znanja. To znanje je velikokrat ločeno od izkušenj učencev in konkretnih

življenjskih okoliščin. Posledica takšnega učenja je manjša trajnost znanja in pomanjkanje

uporabnega znanja. Vse več raziskovalnih dokazov potrjuje, da je kakovostno učenje tisto, ki

učenca celostno miselno in čustveno aktivira. Kakovost znanja se ne meri le po količini znanih

dejstev, temveč tudi po njegovi trajnosti in uporabnosti za zastavljanje in reševanje novih

problemov, po razumevanju sebe, drugih in okolja in po sposobnosti pridobivanja novega

znanja. Učenje je uspešnejše, če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem. To je aktivno

učenje. Tako učenje bo verjetno dalo trajnejše znanje, ki bo uporabno v novih situacijah. Pouk

ni več transmisija, ampak živa transakcija, pri čemer poteka interakcija med učenci in učiteljem

in učenci samimi, in končno tudi transformacija, ki vpliva na spreminjanje učenčevih

pojmovanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti (Marentič-Požarnik, 2016).

Znanje ni le obilica na pamet naučenih podatkov, pojmov in zakonitosti, saj tako znanje ni

kakovostno, ni trajnostno in ima majhno uporabno vrednost (Rutar-Ilc, 2003). Le kakovostno

znanje omogoča identifikacijo problemov, postavljanje vprašanj, pridobivanje ustreznih

podatkov in njihovo razumevanje ter uporabo. Kakovostno znanje omenjajo tudi avtorji Bele

knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, kjer navajajo, da je kakovostno znanje,

ki vključuje splošno razgledanost in odprtost duha, prepričanja, zmožnosti za vrednotenje in

ravnanje, predpogoj, ki pripravlja na življenje v informacijski družbi (Metljak in Krek, 2011).

B. Marentič-Požarnik (2011) je opredelila dobro znanje kot rezultat izobraževanja z naslednjimi

glavnimi značilnostmi:

- kakovostno znanje je razmeroma trajno, odporno proti pozabljanju, pri čemer gre tudi

za dolgoročne učinke izobraževanja;

3

- omogoča nam boljše razumevanje sebe, narave, družbe, sveta okoli nas;

- je uporabno, saj nam daje osnovo za uspešnejše reševanje podobnih teoretičnih in

praktičnih problemov;

- znanje je dinamično – ob vse boljšem znanju v posamezniku raste interes in želja

spoznati še več;

- dobro znanje obsega tudi razmislek o lastnem spoznavanju – metakognicijo;

- poleg vsebin vsebuje tudi spoznavne procese in spretnosti: kako znanje pridobimo, kaj

z njim naredimo (Marentič-Požarnik, 2011).

Temeljni cilj šole je kakovostno znanje, ki je tudi trajnejše. Kakovostno znanje dosežemo z

učenjem z razumevanjem. Poučevanje in učenje z razumevanjem pa sta naporna tako za učence,

kot tudi za učitelje. V človeški naravi je težnja po čim bolj ekonomičnih poteh za dosego ciljev.

Razumevanja ne moremo doseči z vedenjem in spretnostmi, ne da bi si zanj posebej prizadevali.

Vsebino mora učitelj skrbno načrtovati in predvidevati, kaj morajo učenci delati, da bodo cilj

dosegli. Pripraviti je treba tudi načrt konkretnega dela z učenci in glede na to slediti cilju

(Glažar idr., 2005).

2.2. Pridobivanje znanja in pomnjenje

Russell (2001) razdeli znanje glede na način, kako ga pridobimo. Na spoznavno znanje, kadar

ga pridobivamo s pomočjo lastnih izkušenj in zaznav, in na opisno, če ga pridobimo pisno,

ustno ali na kakšen drugačen način od drugih ljudi. Če si sami ne moremo pridobiti spoznavnega

znanja o določenem dogodku, pojmu ali pojavu, ga lahko pridobimo s pomočjo druge osebe, ki

ima o pojmu ali pojavu pravo spoznavno znanje. Znanje je torej odvisno od lastnega spoznanja

oziroma izkušenj ali pa od spoznanja drugih. Kadar znanje pridobimo z neposrednim stikom z

dogodkom, pojavom ali pojmom, je poudarek na lastni izkušnji, ki je lahko čutna ali miselna

(Russell, 2001).

Ljudje smo se sposobni naučiti izjemno veliko število različnih stvari. Vse to učenje pa bi bilo

brez pomena, če si tega, kar se naučimo, ne bi mogli zapomniti. Brez pomnjenja bi se na vsako

situacijo odzvali tako, kot da smo se v njej znašli prvič. Vrednost pomnjenja je tudi to, da

presojamo s pomočjo že naučenih dejstev. Vendar pa tudi pozabljamo, med drugim tudi stvari,

ki bi si jih želeli zapomniti. Predpogoj za nemoteno delovanje spomina sta ohranjanje

pozornosti in sposobnost učinkovitega procesiranja informacij (Šešok, 2006).

4

Pri pouku oz. v celotnem izobraževanju izhajamo iz predpostavke, da so rezultati učenja

razmeroma trajni. Rezultati in izkušnje kažejo, da trajnost šolskih rezultatov ni ravno optimalna.

V raziskavah bi bilo treba dosledno ugotavljati, katere luknje v znanju lahko pripišemo

pozabljanju in katere so nastale, ker se nismo dovolj temeljito naučili (Marentič-Požarnik,

2011).

Podobno snov in tisto, ki ima smiselnost oz. pomen, si lažje zapomnimo. Na smiselnost vpliva,

kako razumemo izraz, težavnost izgovorjave in vrednost vizualne predstave. Besede, za katere

imamo vizualne predstave, si lažje zapomnimo (Lutz, 1994). Pri zapomnitvi bolj smiselne

vsebine in učenju z globljim razumevanjem pride v poštev namerna uporaba raznih zahtevnejših

strategij (Marentič-Požarnik, 2011).

2.3. Pozabljanje

Pri vprašanjih, kako si stvari zapomnimo in zakaj jih pozabljamo, obstajata dva raziskovalna

pristopa (Marentič-Požarnik, 2016). Ebbinghaus je bil pravzaprav prvi raziskovalec, ki se je

ukvarjal s sistematičnim preučevanjem pozabljanja. Eksperimente je izvajal na osnovi učenja

in zapomnitve nesmiselnih zlogov. Ugotovil je, da je pozabljanje logaritmična funkcija (Slika

1). Na začetku je padec krivulje izjemno hiter, nato pa proti koncu vse počasnejši. Opravljene

so bile številne raziskave, ki so potrdile njegovo ugotovitev. Pozabljanje zrcali stopnjo izgube

informacij oz. njihovo dostopnost. Nezmožnost spominjanja ne pomeni, da je informacija

dokončno izgubljena. Pozabljanje v okviru kratkoročnega spomina ima celo pozitivno funkcijo,

saj bi se v nasprotnem primeru naš um zapolnil z mnogimi nepomembnimi informacijami. Imeli

bi težavo izbrati tiste, ki bi jih potrebovali v določeni situaciji. Lahko trdimo, da nam

pozabljanje nepomembnega omogoča, da si zapomnimo pomembno (Šešok, 2006).

Slika 1: Ebbinghausova krivulja pozabljanja (Marentič-Požarnik, 2016, str. 65).

5

Podobno je raziskoval tudi Bartlett, ki je za razliko od Ebbinghausa uporabil smiselno gradivo.

Testirancem je predstavil zgodbo, ki ni bila iz iste kulture, kot so ji pripadali sami (npr. o

Indijancih). Osebe so morale zgodbo obnoviti po različno dolgih časovnih obdobjih. Obnove

so se precej razlikovale od originala. Testiranci so zgodbe skrajšali in vključili nove pojme, ki

so bili povezani z njihovo kulturo. To dokazuje težnjo k smislu (Bartlett in Nyhof, 2001). Tudi

poznejši eksperimenti so dokazali, da je pozabljanje odvisno od smiselnosti in vrste gradiva.

Do najhitrejšega pozabljanja pride pri učenju nesmiselnih zlogov, pri smiselnih zlogih pa je

pozabljanje počasnejše. Najdlje si zapomnimo rezultate miselne aktivnosti. Oblika krivulje pa

se vseeno ohranja (Marentič-Požarnik, 2016; Slika 2).

Slika 2: Krivulja pozabljanja različnih vrst snovi (Marentič – Požarnik, 2016, str. 66).

Pri učenju daljše serije podatkov je ugotovljeno, da si bolje zapomnimo tiste na začetku in na

koncu serije ter posebej izstopajoče (Slika 3). V poznejših raziskavah so ugotovili, da podobno

velja tudi za predavanja. Učenci si najbolje zapomnijo podatke, povedane na začetku in koncu

učne ure ter izstopajoče podatke (Marentič-Požarnik, 2016).

6

Slika 3: Krivulja serialnega učenja (Marentič-Požarnik, 2016, str. 66).

2.4. Uporaba modelov pri pouku

Teoretiki različno pojmujejo izkustveno učenje v izobraževanju. Nekateri povezujejo

izkustveno učenje z izobraževanjem, ki vnaša v izobraževalni proces vse več neposrednega

izkustva. Drugi pa so mnenja, da lahko o izkustvenem učenju govorimo le takrat, ko poteka v

življenju izven šole. Izkustvo ljudi je podlaga za izbiro poti in ciljev pri izobraževanju. Pri

načrtovanju pouka moramo vključevati izkustveno učenje, saj omogoča boljše možnosti za

uspešno učenje tudi učencem, ki imajo težave z verbalnim učenjem (Mijoč, 1995).

Modeli so poenostavljen prikaz zapletenejših sistemov, ki so v pomoč znanstvenikom pri

strukturiranju znanja, ki ga pridobijo. Modeli so vsestranski v znanstvenih raziskavah in pri

poučevanju. Pouk stremi k temu, da učencem na čim preprostejši način približamo znanost,

zato so modeli postali nepogrešljiv pripomoček. Z uporabo modelov pri pouku učencem bolj

približamo želeno vsebino in jo lažje razložimo, zato so postali pri poučevanju in učenju

nepogrešljivi. Ker poenostavljeno prikažejo bolj zapletene sisteme, pomagajo pri strukturiranju

znanja (Models in ngss, n. d.). Model je predstavitev idej, predmetov, dogodkov, procesa ali

sistema. Poznamo več vrst modelov. Mentalne modele uporabljamo za opis in razlaganje

pojavov, ki jih ne moremo neposredno izkusiti. To so miselni modeli, ki jih uporabljamo, ko

razmišljamo o abstraktnih pojmih in teorijah. Mentalni model pa postane izražen model, ko z

izdelkom ali opisom predstavimo svoje dejanske predstave (Teaching with models, n. d.).

Učenci lahko razumejo model drugače, kot je predvideval učitelj ali avtor modela (Gobert in

Buckley, 2000).

7

Eden od načinov, kako pomagati učencem, da vizualizirajo stvari, kot so celice, virusi ali

molekule, je uporaba modelov. Ko učenci vidijo narisane celice ali jih opazujejo skozi

mikroskop, si težko predstavljajo tridimenzionalno strukturo. V članku Dealing with

challenging ideas in science (n. d.) avtorji priporočajo, da učenci sami izberejo primeren

material za izdelavo modela. Nato modele izdelajo in jih predstavijo sošolcem.

2.5. Napačna razumevanja

Otroci si o naravnih pojavih in procesih spontano ustvarijo alternativna pojmovanja, ki se

pogosto razlikujejo od splošno sprejetih. Alternativna pojmovanja so pogosto tako močno

zasidrana, da jih je težko preoblikovati, saj prihaja do interakcije med obstoječimi in novimi

(Tanner in Allen, 2005). V tuji literaturi se najpogosteje uporabljajo izrazi misconceptions,

alternative conceptions in preconceptions. Pri nas pa se najbolj uveljavljajo izrazi, kot so naivne

predstave, nepopolne ali napačne predstave oz. napačna pojmovanja (Dolenc-Orbanić in

Battelli, 2015).

Velikokrat imajo učenci napačne predstave o celici. Predstavljanje velikosti celice in njene

oblike je za učence težko. Raziskave so pokazale, da učenci zamenjujejo celice in molekule in

niso prepričani o njihovi velikosti. Čeprav so v učbenikih prikazane tudi tridimenzionalne slike

celic, so fotografije pod mikroskopom drugačne, kar učence zmede. Napačno razumevanje je

tudi, da so rastlinske celice obdane s celično steno namesto s celično membrano in ne z obema

(Dealing with challenging ideas in science, n. d.). Veliko učencev misli, da imajo mitohondrije

le živalske celice, rastlinske pa imajo namesto mitohondrijev kloroplaste (Eucaryotic cell

strustures review, n. d.).

2.6. Celica

Z mikroskopom lahko ugotovimo, kako so živa bitja zgrajena. Robert Hook je v 17. stoletju

prvi uporabil mikroskop za opazovanje zgradbe rastlin. Ugotovil je, da je pluta zgrajena iz

majhnih kock, ki jih je poimenoval celice (Bačič idr., 2011).

Vsa živa bitja so zgrajena iz celic. Celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota živih bitij.

Nekateri preprosti organizmi so zgrajeni iz ene same celice, večcelične organizme pa gradi več

milijonov milijard celic (Bačič idr., 2011). Poznamo dve skupini organizmov: evkarionte in

prokarionte. Prokarionti so nizko na evolucijskem deblu, vendar so najbolj pogosti in razširjeni

organizmi. Najbolj razširjeni prokariontski organizmi so bakterije. Rastlinsko in živalsko celico

uvrščamo med evkariontske celice. Posebna značilnost evkariontskih celic je prostorsko

8

ločevanje celičnih komponent na razdelke, ki tudi prostorsko ločujejo biološke procese. Te

razdelke imenujemo organeli. Organeli so z membrano ločeni skupki urejenih makromolekul,

v katerih potekajo za celico pomembni procesi. (Boyer, 2005). V evkariontski celici so naslednji

organeli: jedro, endoplazemski retikulum, ribosomi, Golgijev aparat in mitohondriji. V živalski

celici poleg naštetih najdemo še lizosome in peroksisome, v rastlinski pa kloroplaste,

glioksisome in vakuole. Rastlinske celice poleg membrane obdaja še celična stena (Jezernik,

2012).

2.7. Analiza učnega načrta

V 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja ni vsebine o celici (Učni

načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja, 2011).

S pojmom celica se učenci prvič srečajo v 4. razredu osnovne šole pri predmetu naravoslovje

in tehnika, ko obravnavajo temo človeka. Operativni učni cilj v 4. razredu je, da učenci:

- znajo pojasniti, da so ljudje in tudi vsa druga živa bitja zgrajena iz celic. (Učni načrt.

Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika, 2011):

Tema celica se v osnovni šoli poglobljeno obravnava pri naravoslovju v 6. in 7. razredu, pri

vsebinskem sklopu živa narava. Operativni učni cilji v 6. razredu so, da učenci:

- spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki so s prostim očesom

nevidne,

- razumejo, da so organizmi zgrajeni iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,

- spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelični organizmi (tudi človek)

zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,

- spoznajo osnovno zgradbo celice (rastlinske, živalske),

- spoznajo, da celice vsebujejo mnogo različnih snovi,

- spoznajo, da se v rastlinskih in živalskih celicah v procesu celičnega dihanja sprošča

energija za poganjanje življenjskih procesov, ter vedo katere snovi se pri tem porabljajo

in katere nastajajo,

- razumejo, da posamezni deli rastlinske in živalske celice (celični organeli) opravljajo

posebne naloge (mitohondrij – celično dihanje, kloroplast – fotosinteza),

- razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah poteka celično dihanje, v tistih

rastlinskih celicah, ki vsebujejo kloroplaste pa tudi fotosinteza. (Učni načrt. Program

osnovna šola. Naravoslovje, 2011):

9

Operativni učni cilji v 7. razredu so, da učenci:

- spoznajo podobnosti in razlike med rastlinsko, živalsko, glivno in bakterijsko celico

(jedro, celična stena, mitohondrij, kloroplast, celična membrana) in razumejo, da

posamezni deli celice (celični organeli) opravljajo različne naloge (delitev nalog znotraj

celice),

- spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v

mitohondrijih); samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih),

- spoznajo, da so zgornje lastnosti celice povezane z vlogo organizma v ekosistemu kot

proizvajalca (rastline) oziroma potrošnika (živali, glive),

- spoznajo, da na podlagi razlik v celični zgradbi organizme razvrščamo v širše skupine

(bakterije, glive, rastline in živali),

- spoznajo, da virusi niso celice in jih zato ne uvrščamo med organizme. (Učni načrt.

Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011):

V 8. razredu pri pouku biologije učenci znanje o celici nadgradijo pri vsebinskem sklopu celica

in dedovanje. Operativni učni cilji so, da učenci:

- spoznajo in uporabijo raziskovalne metode za proučevanje celic (npr. mikroskopiranje),

- prepoznajo, skicirajo in označijo pod svetlobnim mikroskopom razvidne dele celice,

- primerjajo zgradbo in delovanje celice človeka s celicami drugih živali, rastlin, gliv n

bakterij,

- razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in

primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in v različnih organizmih,

- razumejo, da imajo celice vseh organizmov enotno osnovno zgradbo in delovanje,

- razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celično membrano,

- razumejo, da celice gliv, rastlin in živali v jedru vsebujejo molekule DNA, ki so nosilci

dedne informacije (genov). (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011):

Zgradbo in delovanje celice obravnavajo tudi v 9. razredu pri vsebinskem sklopu dedovanje.

Operativni učni cilj je, da učenci:

- ponovijo zgradbo celice in razumejo, da je v vsaki celici (celičnem jedru) organizma

dedni zapis za njegove lastnosti. (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011):

10

3. MATERIAL IN METODE

3.1. Vprašalnik

Podatke smo zbrali z vprašalnikom (Priloga A). S prvimi vprašanji smo zbrali demografske

podatke (šola, razred, spol), z nadaljnjimi trinajstimi pa preverili, ali so učenci dosegli naslednje

operativne cilje iz učnega načrta za 6. razred:

Učenci:

- spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki so s prostim očesom

nevidne,

- razumejo, da so organizmi zgrajeni iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,

- spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelični organizmi (tudi človek)

zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,

- spoznajo osnovno zgradbo celice (rastlinske, živalske),

- spoznajo, da celice vsebujejo mnogo različnih snovi,

- spoznajo, da se v rastlinskih in živalskih celicah v procesu celičnega dihanja sprošča

energija za poganjanje življenjskih procesov, ter vedo katere snovi se pri tem porabljajo

in katere nastajajo,

- razumejo, da posamezni deli rastlinske in živalske celice (celični organeli) opravljajo

posebne naloge (mitohondrij – celično dihanje, kloroplast – fotosinteza),

- razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah poteka celično dihanje, v tistih

rastlinskih celicah, ki vsebujejo kloroplaste pa tudi fotosinteza (Učni načrt. Program

osnovna šola. Naravoslovje, 2011):

Vprašalnik zajema tudi naslednje operativne cilje iz učnega načrta za 7. razred:

Učenci:

- spoznajo podobnosti in razlike med rastlinsko, živalsko, glivno in bakterijsko celico

(jedro, celična stena, mitohondrij, kloroplast, celična membrana) in razumejo, da

posamezni deli celice (celični organeli) opravljajo različne naloge (delitev nalog znotraj

celice),

- spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v

mitohondrijih); samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih). (Učni

načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011):

11

S tem vprašalnikom nismo preverjali znanja o glivni in bakterijski celici, saj ju učenci v 6.

razredu osnovne šole ne obravnavajo.

3.2. Vzorec

V raziskavi sta sodelovala 202 učenca treh slovenskih osnovnih šol z Gorenjske. Vprašalnike

so reševali leta 2018 pri rednih učnih urah naravoslovja. 124 (61,4%) učencev prihaja iz šole 1,

41 (20,3%) učencev iz šole 2 in 37 (18,3%) učencev iz šole 3 (Graf 1). Sodelovalo je 106 (52,5

%) učencev 6. razreda in 96 (47,5 %) učencev 7. razreda (Graf 3). Približno polovica (52,5 %)

sodelujočih je bilo moškega spola (Graf 2).

Graf 1: Delež učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo.

Graf 2: Delež učencev glede na spol.

61,4

20,3 18,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

šola 1 šola 2 šola 3

De

lež

uče

nce

v [%

]

Šola

52,547,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

moški ženski

De

lež

uče

nce

v [%

]

Spol

12

Graf 3: Delež učencev, glede na razred osnovne šole.

3.3. Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Zbrane podatke smo vpisali v vnosno preglednico v programu Excel, jih nato prenesli v

statistični program SPPSS in analizirali. Najprej smo izvedli osnovno opisno statistiko

(frekvence, odstotki). Nato smo ugotavljali statistično pomembnost razlik med odgovori

učencev posameznih skupin (šola, razred, spol), za kar smo uporabili preizkus χ2, saj podatki

niso bili normalno porazdeljeni.

4. REZULTATI

4.1. Naloga 1

S katero napravo opazujemo celice?

A S prostim očesom.

B Z mikroskopom.

C Z rentgenom.

Č Z ultrazvokom.

52,547,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

6 razred 7 razred

De

lež

uče

nce

v [%

]

Razred

13

Graf 4: Grafična predstavitev odgovorov učencev na prvo vprašanje.

Iz Grafa 4 opazimo, da se je večina učencev (99 %) odločila za odgovor B, ki je hkrati tudi

pravilen odgovor.

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.2. Naloga 2

Katere od naštetih struktur so v živalski in rastlinski celici?

a Celična stena.

b Celična membrana.

c Celično jedro.

č Citoplazma.

d Mitohondrij.

e Vakuola.

0

99

0 0,5 0,50

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

s prostimočesom

z mikroskopom z rentgenom z ultrazvokom ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

14

Graf 5: Grafična predstavitev učencev na drugo vprašanje.

Iz Grafa 5 je razvidno, da je več kot polovica učencev (55 %) izbrala nepravilno kombinacijo

odgovorov. Malo manj kot polovica učencev (44,5 %) pa je izbrala pravilno kombinacijo

odgovorov.

Statistično pomembne razlike smo našli med šolami (p < 0,05). Učenci 1. šole (37,4 %) so

odgovarjali najslabše, učenci 2. šole (68,3 %) pa najbolje. Med spoloma in razredoma

statistično pomembnih razlik nismo našli (p > 0,05).

4.3. Naloga 3

Kakšna je naloga mitohondrija?

A Celici daje oporo in trdnost.

B Omogoča celično dihanje.

C Nadzoruje delovanje celice.

Č Sodeluje pri fotosintezi.

44,5

55

0,50

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

pravilna kombinacija nepravilna kombinacija ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

15

Graf 6: Grafična predstavitev odgovorov učencev na tretje vprašanje.

Iz Grafa 6 je razvidno, da se je večina (83,6 %) učencev odločila za odgovor B, ki je pravilen.

Majhen delež učencev je kot odgovor navedlo, da sodeluje pri fotosintezi (9,4 %), celici daje

oporo in trdnost (3 %), nadzoruje delovanje celice (3 %).

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.4. Naloga 4

Kaj je naloga celičnega jedra?

A Celici daje oporo in trdnost.

B Omogoča celično dihanje.

C Nadzoruje delovanje celice.

Č Sodeluje pri fotosintezi.

3

83,6

39,4

10

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celici dajeoporo in trdnost

omogočacelično dihanje

nadzorujedelovanje celice

sodeluje prifotosintezi

ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

16

Graf 7: Grafična predstavitev odgovorov učencev na četrto vprašanje.

Iz Grafa 7 lahko razberemo, da se je večina učencev (85 %) odločila za pravilen odgovor C.

Ostali učenci so odgovorili, da daje celici oporo in trdnost (5,9 %), omogoča celično dihanje (5

%), sodeluje pri fotosintezi (2,5 %).

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.5. Naloga 5

Katera od označenih struktur je celična membrana?

A Struktura 1.

B Struktura 2.

C Struktura 3.

Č Struktura 4.

D Nobena.

5,9 5

85,1

2,5 1,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celici dajeoporo in trdnost

omogočacelično dihanje

nadzorujedelovanje celice

sodeluje prifotosintezi

ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

1

2

3

4

17

Graf 8: Grafična predstavitev odgovorov učencev na peto vprašanje.

Iz Grafa 8 lahko razberemo, da je odgovor na vprašanje poznala približno polovica učencev

(51,5 %). Skoraj četrtina učencev (22,3 %) na vprašanje ni odgovorila. Ostali učenci so izbrali

strukturo 1 (4 %), strukturo 2 (11,4 %), strukturo 3 (7,4 %) in odgovor nobena (3,5 %).

Statistično pomembne razlike smo našli med razredoma (p < 0,05). Učenci 7. razreda (68,8 %)

so bolje odgovarjali od učencev 6. razreda (63,8 %). Med šolami in spoloma ni statistično

pomembnih razlik (p > 0,05).

4.6. Naloga 6

Kako imenujemo vsebino celice med jedrom in celično membrano?

Citoplazma.______________________________________________________

4

11,47,4

51,5

3,5

22,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

struktura 1 struktura 2 struktura 3 struktura 4 nobena ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

18

Graf 9: Grafična predstavitev odgovorov učencev na šesto vprašanje

Iz Grafa 9 lahko razberemo, da je pravilni odgovor, citoplazma, poznala več kot polovica

učencev (63,4 %). Ostali učenci so se odločili še za odgovore mitohondrij (4,5 %), vakuola (3

%), celična membrana (1 %) in drugo (6,9 %). Skoraj četrtina učencev (21,3 %) pa na vprašanje

ni odgovorila.

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.7. Naloga 7

Kako imenujemo strukturo, ki notranjost celice ločuje od okolja in omogoča prehod snovi v

celico in iz nje?

Celična membrana.______________________________________________________

63,4

4,5 3 16,9

21,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

citoplazma mitohondrij vakuola celičnamembrana

drugo ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

19

Graf 10: Grafična predstavitev odgovorov učencev na sedmo vprašanje.

Iz Grafa 10 lahko razberemo, da je več kot polovica učencev (55,4 %) poznala odgovor na

vprašanje. Ostali učenci so odgovorili še celična stena (18,3 %) in drugo (6,7 %). Skoraj petina

učencev (19,3 %) pa na vprašanje ni odgovorila.

Statistično pomembne razlike smo našli med spoloma in razredoma (p < 0,05). Učenke (76,0

%) so bolje odgovarjale od učencev (62,5 %). Učenci 6. razreda (70,4 %) so bolj pravilno

odgovarjali od učencev 7. razreda (67,4 %). Med šolami ni statistično pomembnih razlik (p >

0,05).

4.8. Naloga 8

Ustrezno poveži strukture v levem s stolpcu s funkcijami v desnem stolpcu.

Jedro celici daje trdnost in oporo

Kloroplast vsebuje pretežno celični sok.

Celična stena vsebuje klorofil.

Vakuola nosi informacije o zgradbi celice.

Jedro → nosi informacije o zgradbi celice.

Kloroplast → vsebuje klorofil.

Celična stena → celici daje trdnost in oporo.

Vakuola → vsebuje pretežno celični sok.

55,4

18,3

6,7

19,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celična membrana celična stena drugo ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

20

Graf 11: Grafična predstavitev odgovorov učencev na osmo vprašanje

Iz Grafa 11 lahko razberemo, da je večina učencev (83,8 %) pravilno povezala strukture v levem

stolpcu s funkcijami v desnem. Manjši del učencev (16,3 %) pa struktur ni pravilno povezal s

funkcijami.

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.9. Naloga 9

Besedilo dopolni s pojmi, ki so napisani spodaj v poudarjenem tisku. Nekaj pojmov je odveč,

te prečrtaj.

Pojmi: jedro, voda, celična membrana, mitohondrij, kloroplast, celična stena,

vakuola.

Rastlinske in živalske celice so si v marsičem podobne, a hkrati zelo različne. Rastlinsko in

živalsko celico obdaja celična membrana. To je tanka ovojnica okrog celice. Obe vrsti celice

imata mitohondrij, v katerih potekajo procesi celičnega dihanja. Pravilno delovanje celice

uravnava jedro. V rastlinski celici opazimo mehurčku podobno strukturo, ki daje celici

trdnost. To je vakuola. Značilnost rastlinske celice je celična stena, ki daje celici obliko in

jo varuje.

83,8

16,3

0,50

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

je pravilen ni pravilen ni odgovoril

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

21

Graf 12: Grafična predstavitev odgovorov učencev na deveto vprašanje.

Iz Grafa 12 lahko razberemo, da je večina učencev (69,4 %) pravilno dopolnila besedilo s pojmi.

Pojem celična membrana je pravilno razvrstila več kot polovica učencev (69,3 %), nepravilno

pa skoraj tretjina (27,7 %), nekaj učencev (3 %) pojma ni razvrstilo. Mitohondrij je pravilno

razvrstila večina učencev (80,7 %), nekaj pa napačno (14,4 %), malo učencev (5 %) pojma ni

razvrstilo. Jedro je pravilno razvrstilo več kot tri četrtine učencev (76,2 %), nekaj pa nepravilno

(14,4 %), 9,4% učencev pojma ni razvrstilo. Pojem vakuola je pravilno razvrstila več kot

polovica učencev (63,9 %), skoraj četrtina (24,3 %) je pojem razvrstila nepravilno, 11,9 %

učencev pa pojma ni razvrstilo. Celično steno je pravilno razvrstilo več kot polovica učencev

(56,9 %), skoraj tretjina (31,7 %) jih je pojem razvrstilo nepravilno, najmanj učencev (11,4 %)

pa pojma ni razvrstilo.

Pri razvrščanju pojma celična membrana so bile statistično pomembne razlike med šolami in

razredoma (p < 0,05). Učenci 2. šole (90,0 %) so odgovarjali najbolje, učenci 1. šole (64,5 %)

pa najslabše. Učenci 7. razreda (82,1 %) so odgovarjali bolje od učencev 6. razreda (61,4 %).

Med spoloma ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Pri razvrščanju pojma mitohondrij smo našli statistično pomembne razlike med razredoma (p

< 0,05). Učenci 7. razreda (90,6 %) so odgovarjali bolje od učencev 6. razreda (79,2 %). Med

šolami in spoloma ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Pri razvrščanju pojma jedro smo našli statistično pomembne razlike med razredoma (p < 0,05).

Učenci 7. razreda (93,4 %) so odgovarjali bolje od učencev 6. razreda (75,4 %). Med šolami in

spoloma ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

69,3

80,776,2

63,956,9

27,7

14,4 14,4

24,3

31,7

3,0 5,09,4 11,9 11,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celičnamembrana

mitohondrij jedro vakuola celičnastena

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

je pravilen

ni pravilen

ni odgovoril

22

Pri razvrščanju pojma vakuola nismo našli statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma

in razredoma (p > 0,05).

Pri razvrščanju pojma celična stena smo našli statistično pomembne razlike med šolami (p <

0,05). Učenci 2. šole so odgovarjali najbolje (81,6 %), učenci 3. šole pa najslabše (56,1 %).

Med spoloma in razredoma ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

4.10. Naloga 10

Na sliki je shema rastlinske celice. Napiši vsaj dva razloga, zakaj je to rastlinska in ne

živalska celica.

______vakuola, celična stena, kloroplasti_________

___________________________________________

Graf 13: Grafična predstavitev odgovorov učencev na deseto vprašanje.

48,5 47

58,4

35,6 37,1

25,7

15,8 15,8 15,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

vakuola celična stena kloroplasti

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

je izbran

ni izbran

ni odgovoril

23

Iz Grafa 13 lahko razberemo, da je skoraj polovica učencev napisala kot razlog vakuolo (48,5

%), ravno tako nekaj manj kot polovica učencev (47 %) pa celično steno. Nekaj več kot polovica

učencev (58,4 %) pa je kot razlog navedlo kloroplaste.

Pri navajanju razloga celična stena smo opazili statistično pomembne razlike med razredoma

(p < 0,05). Pravilen odgovor celična stena so večkrat napisali učenci 7. razreda (63,6 %), kot

učenci 6. razreda (47,6 %). Statistično pomembnih razlik med šolami in spoloma nismo opazili

(p > 0,05).

Pri navajanju razloga kloroplasti nismo našli statistično pomembnih razlik med šolami,

spoloma in razredoma (p > 0,05).

Pri navajanju razloga vakuola smo opazili statistično pomembne razlike med šolami (p < 0,05).

Vakuola so največkrat napisali učenci 2. osnovne šole (80,0 %), najmanjkrat pa učenci 1.

osnovne šole (50,9 %). Med spoloma in razredoma nismo opazili statistično pomembnih razlik

(p > 0,05).

4.11. Naloga 11

Katera od slik prikazuje mitohondrij?

A B C

24

Graf 14: Grafična predstavitev odgovorov učencev na enajsto vprašanje.

Iz Grafa 14 lahko razberemo, da je pravilni odgovor izbrala več kot polovica učencev (71,8 %).

Nekaj učencev (14,4 %) ni odgovorilo pravilno, nekaj učencev (3 %) pa na vprašanje ni

odgovorilo.

Statistično pomembnih razlik med šolami, spoloma in razredoma nismo našli (p > 0,05).

4.12. Naloga 12

Napiši imena celičnih struktur, ki jih kažejo puščice.

Pravilni odgovori: 1. črta = mitohondrij, 2. črta = celično jedro, 3. črta je celična

membrana.

71,8

14,4

3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

slika A slika B slika C

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

25

Graf 15: Grafična predstavitev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje.

Iz Grafa 15 lahko razberemo, da je mitohondrij pravilno označilo več kot tri četrtine učencev

(77,7 %), nekaj učencev (13,9 %) strukture ni označilo pravilno, del učencev (8,4 %) pa na

vprašanje ni odgovorilo. Jedro je pravilno označila večina učencev (90,6 %), manj (2,5 %)

učencev je odgovorilo nepravilno, nekaj učencev (6,9 %) pa na vprašanje ni odgovorilo. Celično

membrano je pravilno označila več kot polovica učencev (67,3 %), skoraj četrtina učencev (24,8

%) jih je odgovorila nepravilno, nekaj učencev (7,9 %) pa na vprašanje ni odgovorilo.

Pri odgovorih na prvi črti (mitohondrij) nismo našli statistično pomembnih razlik med šolami,

spoloma in razredoma (p > 0,05).

Pri odgovorih na drugi črti (celično jedro) so statistično pomembne razlike med šolami (p <

0,05). Učenci 1. šole so imeli največ pravilnih odgovorov (100 %), učenci 3. šole pa najmanj

(86,2 %). Med spoloma in razredoma nismo našli statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Pri odgovorih na tretji črti (celična membrana) so statistično pomembne razlike med spoloma

(p < 0,05). Učenke (81,5 %) so večkrat napisale pravilen odgovor kot učenci (64,9 %). Med

šolami in razredoma ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

4.13. Naloga 13

Shema prikazuje določevalni ključ za določanje delov celice. Na črte spodaj napiši imena

delov celice, ki jih predstavljajo oznake od A do E.

77,7

90,6

67,3

13,9

2,5

24,8

8,4 6,9 7,9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Mitohondrij Jedro Celična membrana

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

je pravilen

ni pravilen

ni odgovoril

26

A Kloroplast

B Celična stena

C Vakuola

Č Mitohondrij

D Jedro

E Celična membrana

Ali je struktura prisotna samo v rastlinski celici?

DA

Ali struktura vsebuje klorofil?

DA

A

NE

Ali daje struktura celici oporo?

DA

B

NE

Struktura služi za shranjevanje snovi

C

NE

Ali v strukturi poteka celično dihanje?

DA

Č

NE

Ali struktura vsebuje DNA?

DA

D

NE

Struktura omogoča izmenjavo snovi med celico in njenim

okoljem

E

27

Graf 16: Grafična predstavitev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje.

Iz Grafa 16 je razvidno, da je na vprašanja pravilno odgovorila približno polovica učencev.

Kloroplast je pravilno prepoznala več kot polovica učencev (54 %), del učencev (12,4 %) na

vprašanje ni odgovoril pravilno, več kot tretjina (33,7 %) pa jih na vprašanje ni odgovorila.

Celično steno je pravilno prepoznala manj kot polovica učencev (43,6 %), skoraj petina učencev

(18,3 %) je odgovorila nepravilno, več kot tretjina učencev (38,1 %) pa na vprašanje ni

odgovorila. Vakuolo je pravilno prepoznala več kot tretjina učencev (34,2 %), skoraj četrtina

(23,5 %) je odgovorila nepravilno, nekaj manj kot polovica učencev (42,6 %) pa na vprašanje

ni odgovorila. Mitohondrij je pravilno prepoznala več kot polovica učencev (51 %), skoraj

desetina (9,9 %) jih je odgovorila nepravilno, več kot tretjina (39,1 %) pa na vprašanje ni

odgovorila. Jedro je pravilno prepoznala nekaj več kot tretjina učencev (35,6 %), manj učencev

(15,3 %) je na vprašanje odgovorilo nepravilno, skoraj polovica učencev (49%) pa na vprašanje

ni odgovorilo. Celično membrano je pravilno prepoznala več kot tretjina učencev (39,1 %), del

učencev (12,9 %) je na vprašanje odgovorilo nepravilno. Skoraj polovica učencev (48 %) pa na

vprašanje ni odgovorilo.

Pri prepoznavanju kloroplasta (A) nismo našli statistično pomembnih razlik med šolami,

spoloma in razredoma (p > 0,05).

Pri prepoznavanju celične stene (B) so statistično pomembne razlike med šolami (p < 0,05).

Učenci 2. šole so odgovarjali najbolje (90,5 %), učenci 1. šole pa najslabše (63,4 %). Statistično

pomembnih razlik med spoloma in razredoma ni (p > 0,05).

54

43,634,2

51

35,6 39,1

12,418,3

23,3

9,915,3 12,9

33,738,1

42,6 39,1

49 48

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

De

lež

uče

nce

v [%

]

Odgovor učencev

je pravilen

ni pravilen

ni odgovoril

28

Pri prepoznavanju vakuole (C) so statistično pomembne razlike med razredoma (p < 0,05).

Učenci 7. razreda (76,1 %) so bolje odgovarjali od učencev 6. razreda (33,3 %). Statistično

pomembnih razlik med šolami in spoloma ni (p > 0,05).

Pri prepoznavanju mitohondrija (D) so prisotne statistično pomembne razlike med šolami in

razredoma (p < 0,05). Učenci 2. šole so odgovarjali najbolje (90,0 %), učenci 1. šole pa

najslabše (61,3). Učenci 7. razreda (83,9 %) so bolje odgovarjali od učencev 6. razreda (48,8

%). Statistično pomembnih razlik med spoloma ni (p > 0,05).

Pri prepoznavanju celične membrane (E) so statistično pomembne razlike med razredoma (p <

0,05). Učenci 7. razreda (86,2 %) so bolje odgovarjali od učencev 6. razreda (57,6 %).

Statistično pomembnih razlik med šolami in spoloma ni (p > 0,05).

5. PRIPRAVA NA UČNO URO

Na temelju dobljenih rezultatov smo izdelali učno pripravo, v katero smo vključili uporabo

modela celice. Učencem bomo tako omogočili učenje z eksperimentiranjem. Pri magistrskem

delu pa bomo učinkovitost uporabe modela celice tudi preverili. Priprava na učno uro je v

prilogi (Priloga B: Priprava na učno uro).

6. RAZPRAVA

Na 1. vprašanje, kako opazujemo celice, je 99 % učencev odgovorilo pravilno. Iz tega lahko

sklepamo, da učenci razumejo velikost celice in vedo, da celice opazujemo z mikroskopom.

Pri 2. in 10. nalogi smo preverjali, ali učenci vedo, kateri organeli so v živalski in rastlinski

celici. Pri 2. nalogi več kot polovica (55 %) učencev ni izbrala pravilne kombinacije odgovorov,

iz česar sklepamo, da ne ločijo med strukturami v živalski in rastlinski celici. Tudi pri 10.

nalogi, kjer so morali učenci navesti vsaj dva razloga, zakaj je na sliki rastlinska in ne živalska

celica, so imeli težave. Manj kot polovica (48,5 % in 47 %) jih je navedla, da zaradi vakuole in

celične stene. Nekoliko več pa jih je navedlo, da zaradi prisotnosti kloroplastov, kar potrjuje,

da slabo razlikujejo med strukturami v živalski in rastlinski celici.

S 3., 4. in 8. nalogo smo preverjali, ali učenci poznajo nalogo celičnih organelov. Učenci so

nalogi zelo dobro reševali. Na 3. vprašanje jih je 83,6 % odgovorilo pravilno, da v mitohondriju

poteka celično dihanje, majhno število učencev (9,4 %) pa je zamešalo mitohondrij s

29

kloroplastom in odgovorilo, da v mitohondriju poteka fotosinteza. Na 4. vprašanje je 85,7 %

učencev odgovorilo pravilno, da celično jedro nadzoruje delovanje celice. Tudi pri 8. nalogi,

kjer so povezali strukture s svojimi nalogami, so se dobro odrezali. 83,8 % učencev je vse

strukture pravilno povezala z nalogo teh struktur.

Pri 5., 11., in 12. nalogi smo preverjali, kako dobro učenci prepoznavajo celične strukture.

Nalogo 5 je pravilno rešilo 51,54 % učencev, ki so vedeli, da je celična membrana struktura 4.

11,4 % učencev pa je mislilo, da je celična membrana struktura 2, ki prikazuje celično steno.

Kar 22,3 % učencev na vprašanje ni odgovorilo, ker je prišlo do napake pri tiskanju

vprašalnikov na eni šoli in so bile puščice zamaknjene. Enajsto vprašanje so učenci zelo dobro

reševali, saj jih je 71,8 % vedelo, katera slika prikazuje mitohondrij. Večina učencev, ki je

odgovorila napačno, pa je mislila, da mitohondrij prikazuje 2. slika (kloroplast). Tudi 12. nalogo

so dobro reševali. Kar 90,6 % učencev je pravilno prepoznalo jedro, 77,7 % mitohondrij in 67,3

% celično steno. 24,8 % učencev pa je menilo, da tretja puščica označuje celično membrano in

ne celične stene. Nekateri so napačno odgovorili, da prva puščica označuje kloroplast, ne

mitohondrija.

Pri 6. in 7. nalogi so morali učenci iz opisa ugotoviti, da gre za citoplazmo in celično membrano.

63,4 % jih je pravilno ugotovilo, da gre za citoplazmo, in nekoliko manj (55,4 %), da gre za

celično membrano. Večje število učencev (21,3 % in 19,3 %) pa na vprašanje ni odgovorilo.

Trinajsta naloga, pri kateri so morali rešiti določevalni ključ, je bila po mnenju učencev najtežja

in tudi najslabše reševana naloga v vprašalniku. Naloga je netipična in veliko učencev ni

razumelo principa reševanja, zato je pogosto niso rešili. Približno polovica učencev je vseeno

pravilno odgovarjala. Več težav so imeli pri prepoznavanju jedra - pravilno je odgovorilo le

35,6 % učencev - in vakuole, kjer je pravilno odgovorilo le 34,2 %.

7. SKLEPI

V sklopu raziskave smo ugotovili, da je znanje učencev 6. in 7. razreda o celici dobro. V

povprečju so učenci dosegli 62,7 % pravilnih odgovorov.

Našli smo 10 statistično pomembnih razlik med razredoma. Učenci 7. razreda so pri 9 nalogah

(ali delih nalog, kjer so bile naloge razdeljene na več delov) bolje odgovarjali kot učenci 6.

razreda. Tako lahko sklepamo, da je znanje učencev 7. razreda boljše od znanja učencev 6.

30

razreda. Statistično pomembne razlike so bile tudi med odgovori učenk in učencev, vendar ne

moremo sklepati, čigavo znanje je boljše, saj sta se razliki pojavili le dvakrat. Sedemkrat smo

opazili tudi statistično pomembne razlike med šolami. Petkrat so učenci iz šole 2 pokazali

največ znanja, sledili so učenci iz šole 3, najmanj znanja pa so pokazali učenci iz šole 1.

V raziskavi smo ugotavljali tudi, ali imajo učenci napačne predstave, povezane s celico.

Sklepamo lahko o naslednjih napačnih predstavah učencev:

- pogosto ne razlikujejo mitohondrija in kloroplasta ter zamenjujejo njuni funkciji;

- pogosto zamenjujejo pojma celična stena in celična membrana in ne vedo, katera od teh

struktur je v kateri celici.

Na podobna napačna razumevanja učencev smo naleteli tudi med pregledom literature.

Pri pregledu učnega načrta smo ugotovili, da tema celica zajema veliko specifičnih učnih ciljev

v 6. razredu (8 ciljev) in 7. razredu (5 ciljev). Po pregledu literature in rezultatih raziskave smo

se odločili, da preizkusimo učno uro o celici izpeljati z uporabo modela in tako izboljšati

razumevanje učencev in trajnost njihovega znanja.

31

8. VIRI IN LITERATURA

Bačič, T., Vilfan, M., Strgulc-Krajšek, S., Dolenc-Koce, J., Krajšek, V., 2011). Spoznavamo

naravo 6 : Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole. Učbenik. Pridobljeno s

http://botanika.biologija.org/spoznavamonaravo/Spoznavamo-naravo-6.pdf.

Barrett, J. L. in Nyhof, M. A. (2001). Spreading non-natural concepts: The role of intuitive

conceptual structures in memory and transmission of cultural materials. Journal of cognition

and culture, 1(1), 69-100.

Boyer, R. F., Renko, M., Poklar Ulrih, N., Plemenitaš, A., Žakelj-Mavrič, M., Zorko, M. in

Drobnič-Košorok, M. (2005). Temelji biokemije. Ljubljana, Študentska založba.

Dealing with challenging ideas in science. (n. d.). Pridobljeno s

http://www.open.edu/openlearncreate/mod/oucontent/view.php?id=104023.

Dolenc-Orbanić, N. in Battelli, C. (2015). Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja alternativnih

pojmovanj. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 1, 25–37. Pridobljeno s

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5THY22CI/8dc26e35-0b8b-42e5-b58d-

e19df9816926/PDF.

Eucaryotic cell structures review. (n. d.) Pridobljeno s

https://www.khanacademy.org/science/high-school-biology/hs-cells/hs-eukaryotic-cell-

structures/a/hs-eukaryotic-cell-structures-review.

Glažar, S. A., Plut Pregelj, L., Pergar Kuščer, M., Krnel, D., Vogrinc, J. Urbančič, M. in

Hodošček, M. (2005). Vpliv ocenjevanja znanja na kakovost znanja učencev in na njihov interes

za naravoslovje: Uvajanje novega učnega predmeta naravoslovje v 7. razredu in prizadevanja

za kakovostno naravoslovno znanje učencev. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Pedagoška

fakulteta.

Gobert, J. D. in Buckley, B. C. (2000). Introduction to model-based teaching and learning in

science education. International Journal of Science Education. 22(9), 891–894.

Godec, G., Grubelnik, L. in Glažar, S. (2018). Naravoslovje 6. I učbenik za naravoslovje v 6.

razredu osnovne šole. Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/nar6/index.html.

http://www.open.edu/openlearncreate/mod/oucontent/view.php?id=104023https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5THY22CI/8dc26e35-0b8b-42e5-b58d-e19df9816926/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5THY22CI/8dc26e35-0b8b-42e5-b58d-e19df9816926/PDFhttp://eucbeniki.sio.si/nar6/index.html

32

Godec, G., Grubelnik, L., Glažar, S., Jamšek, S. in Zmazek, B. (2018). Naravoslovje 7. I

učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole. Pridobljeno s

http://eucbeniki.sio.si/nar7/index.html.

Jezernik, K., Lampe-Kajtna, M., Remškar, R., Omerzel-Vujić, E., Veranič, P., in Sterle, M.

(2012). Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete. Ljubljana, DZS.

Marentič-Požarnik B. (2011). Kaj je kakovostno znanje in kako do njega? O potrebi in

možnostih zbliževanja dveh paradigem. Journal of Contemporary Educational

Studies/Sodobna Pedagogika, 62(2).

Marentič-Požarnik, B. in Konvalinka, K. (2016). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, DZS.

Metljak, M. in Krek, J. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011.

Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.

Mijoč, N. (1995). Izkustveno učenje - enakovredna pot do znanja. Andragoška Spoznanja, 1(1-

2), 39-41. Pridobljeno s https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/2402

Models in ngss. (n. d.) Pridobljeno s https://greggilbertlab.sites.ucsc.edu/2016/01/28/models-

in-ngss/.

Russell, B. (2001). The problems of philosophy. OUP Oxford.

Rutar-Ilc Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zavod RS za šolstvo.

Šešok, S. (2006). Spomin – kaj to je in kako deluje?. Zdravniški vestnik: glasilo slovenskega

zdravniškega društva, 75 (2), 101 – 104.

Tanner, K. in Allen, D. (2005). Approaches to biology teaching and learning: Understanding

the wrong answers-teaching toward conceptual change. Cell Biology Education. 4(Summer),

112–117.

Teaching with models. (n. d.). Pridobljeno s http://scienceonline.tki.org.nz/Teaching-

science/teaching-Strategies/Teaching-with-models.

Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija (2011). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport

: Zavod RS za šolstvo.

https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/2402https://greggilbertlab.sites.ucsc.edu/2016/01/28/models-in-ngss/https://greggilbertlab.sites.ucsc.edu/2016/01/28/models-in-ngss/http://scienceonline.tki.org.nz/Teaching-science/teaching-Strategies/Teaching-with-modelshttp://scienceonline.tki.org.nz/Teaching-science/teaching-Strategies/Teaching-with-models

33

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. (2011). Ljubljana, Ministrstvo za

šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. (2011). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in

šport : Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana, Ministrstvo za

šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo.

1

9. PRILOGA

Priloga A: Vprašalnik

Navodilo: V svoji diplomski nalogi raziskujem, kako dobro poznate zgradbo celice in funkcije celičnih struktur. Prosila bi te, da rešiš 14 nalog na temo celice. Za izpolnitev učnega lista boš potreboval(a) približno 30 min. Tvoje sodelovanje je anonimno.

Hvala za sodelovanje, študentka 4. letnika Špela Likovič

Spol: M Ž Starost_____ Razred:______

1. S katero napravo opazujemo celice? A z rentgenom B z ultrazvokom

C s prostim očesom

Č z mikroskopom

2. Katere od naštetih struktur so prisotne v živalski in rastlinski celici?

a mitohondrij

b citoplazma

c vakuola

č celično jedro

d celična stena

e celična membrana

3. Kakšna je naloga mitohondrija?

A celici daje oporo in trdnost

B celično dihanje

C fotosinteza

Č nadzoruje delovanje celice

4. Kaj je naloga celičnega jedra?

A celici daje oporo in trdnost

B celično dihanje

C fotosinteza

Č nadzoruje delovanje celice

2

5. Katera od označenih struktur je celična membrana?

A A

B B

C C

Č Č

D nobena

6. Kako imenujemo vsebino celice med jedrom in celično membrano?

_____________________________________________________________________

7. Kako imenujemo strukturo, ki notranjost celice ločuje od izven celičnega prostora in omogoča

prehod snovi v celico in iz nje?

_____________________________________________________________________

8. Ustrezno poveži strukture v levem s stolpcu s funkcijami iz desnega stolpca.

Jedro celici, daje trdnost in oporo

Kloroplast vsebuje pretežno celični sok

Celična stena vsebuje klorofil

Vakuola nosi informacije o zgradbi celice

9. Besedilo dopolni s pojmi, ki so navedeni. Prečrtaj odvečen pojem, ki ga ne boš uporabil.

Pojmi: Jedro, voda, celična membrana, mitohondrij, kloroplast, celična stena, vakuola.

Rastlinske in živalske celice so si v marsičem podobne, a hkrati zelo različne. Rastlinsko in živalsko

celico obdaja _______________. To je tanka ovojnica okrog celice. Obe vrsti celice

imata_________________, v katerih potekajo procesi celičnega dihanja. Pravilno delovanje celice

uravnava ___________________. V rastlinski celici opazimo mehurčkom podobno strukturo, ki

daje celici trdnost. To je _______________. Značilnost rastlinske celice je _________________, ki

daje celici obliko in jo varuje.

A

B

C

Č

3

10. Na sliki je shema rastlinske celice. Naštej vsaj dva razloga zakaj je to rastlinska in ne živalska

celica.

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

11. Katera od spodnjih struktur na sliki je mitohondrij?

A B C

12. Iz slike razberi in napiši, katere celične struktura so označene.

4

13. Shema prikazuje določevalni ključ za določanje delov celic. Na črte napiši kateri del celice določa posamezna oznaka.

A______________________________________

B______________________________________

C______________________________________

Č______________________________________

D______________________________________

E______________________________________

Ali je struktura prisotna samo v rastlinski celici?

DA

Ali struktura vsebuje klorofil?

DA

A

NE

Ali daje struktura celici oporo?

DA

B

NE

Struktura služi za shranjevanje snovi

C

NE

Ali v strukturi poteka celično dihanje?

DA

Č

NE

Ali struktura vsebuje DNA?

DA

D

NE

Struktura omogoča izmenjavo snovi med celico in njenim

okoljem

E

5

Priloga B: Priprava na učno uro

Priprava na učno uro

Datum: / Zap.št.: /

Učitelj: Špela Likovič Učna tema: ŽIVA NARAVA

Razred: 6. Učna enota: Celica

Učni cilji iz

UN:

spoznavni (S)

psihomotorični

(PM)

čustveno

motivacijski

(ČM)

Učenci:

- spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki so s prostim očesom nevidne (S),

- razumejo, da so organizmi zgrajeni iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo (S),

- spoznaj osnovno zgradbo celice (rastlinske, živalske) (S), - spoznajo, da celice vsebujejo mnogo različnih snovi (S), - razumejo, da posamezni deli rastlinske in živalske celice (celični organeli)

opravljajo posebne naloge (mitohondrij – celično dihanje, kloroplast –

fotosinteza) (S),

- razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah poteka celično dihanje, v tistih rastlinskih celicah, ki vsebujejo kloroplaste pa tudi fotosinteza (S).

Učenčevo

predznanje:

Ljudje in druga živa bitja so zgrajeni iz celic, podobnosti in razlike med

rastlinami in živalmi, sestavni deli in uporaba mikroskopa

Ključni novi

pojmi:

Celična membrana, celično jedro, mitohondrij, celična stena, vakuola,

kloroplast

Učila in učni

pripomočki:

Učbenik, tabla, ppt, model rastlinske in živalske celice

Literatura

in viri za

učence:

- obvezna - dodatna

- Učbenik

Učiteljeva

literatura in

viri za

pripravo

učne ure:

- Bačič, T., Vilfan, M., Strgulc Krajšek, S., Dolenc Koce, J., Krajšek, V., 2011). Spoznavamo naravo 6 : Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole.

Učbenik. Pridobljeno s

http://botanika.biologija.org/spoznavamonaravo/Spoznavamo-naravo-6.pdf.

- Boyer, R. F., Renko, M., Poklar Ulrih, N., Plemenitaš, A., Žakelj-Mavrič, M., Zorko, M. in Drobnič-Košorok, M. (2005). Temelji biokemije. Ljubljana, Študentska

založba.

- Godec, G., Grubelnik, L. in Glažar, S. (2018). Naravoslovje 6. I učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole. Pridobljeno s

http://eucbeniki.sio.si/nar6/index.html.

- Godec, G., Grubelnik, L., Glažar, S., Jamšek, S. in Zmazek, B., (2018). Naravoslovje 7. I učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole. Pridobljeno s

http://eucbeniki.sio.si/nar7/index.html.

- Jezernik, K., Lampe Kajtna, M., Remškar, R., Omerzel Vujić, E., Veranič, P. in Sterle, M. (2012). Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete.

Ljubljana, DZS.

http://botanika.biologija.org/spoznavamonaravo/Spoznavamo-naravo-6.pdfhttp://eucbeniki.sio.si/nar6/index.html

6

- Models in ngss. (n. d.) Pridobljeno s https://greggilbertlab.sites.ucsc.edu/2016/01/28/models-in-ngss/.

Učne oblike: frontalna skupinska delo v parih (tandem)

individualna

Učne

metode:

razlaganje pripovedovanje opisovanje razgovor

(diskusija) demonstracija

praktične (operacijske) metode delo z gradivi (besedili, slikami, video,

modeli…)

druga izbrana metoda:

Primeri

vprašanj za

preverjanje

in

ocenjevanje

znanja:

Kako lahko opazujemo celico?

Kakšna je razlika med enoceličnim in večceličnim organizmom?

Prepoznavanje organelov.

Naštej razlike med rastlinsko in živalsko celico.

Nariši rastlinsko/živalsko celico.

Naštej organele, prisotne v rastlinski/živalski celici in njihovo vlogo pri delovanju

celice.

Medpredme

tne

povezave in

biologija v

družbi:

/

Teoretičn

o ozadje

in tabelska

slika

(vsebinska

priprava

oz. načrt):

ZGRADBA CELICE

Kaj je celica?

Celica je osnovna gradbena enota živega. Celice so različnih oblik in velikosti,

ker opravljajo različne naloge. Zato se razlikujejo živalske celice od rastlinskih,

ter celice v posameznem organizmu.

Kako opazujemo celice?

Pod mikroskopom.

Kakšna je razlika med organizmoma na sliki?

https://greggilbertlab.sites.ucsc.edu/2016/01/28/models-in-ngss/

7

Na prvi sliki je organizem, ki je sestavljen iz ene same celice, na drugi sliki pa

organizem, ki ga gradi več milijonov milijard celic.

CELIČNA MEMBRANA: tanka ovojnica, ki obdaja celico in prepušča v celico

in iz celice le določene snovi

CITOPLAZMA: v notranjosti celice; sestavljajo jo citosol in celični vključki

CELIČNI VKLJUČKI: opravljajo natančno določene naloge. Nekateri so

zapleteno zgrajeni in jih imenujemo organeli

JEDRO: vsebuje dedno snov, ki nosi informacije o zgradbi in delovanju celice

oz. organizma in uravnava pravilno delovanje celice

MITOHONDRIJI: organeli, v katerih potekajo procesi celičnega dihanja

POSEBNOSTI RASTLINSKE CELICE:

CELIČNA STENA: struktura, ki daje celici obliko in jo varuje

VAKUOLA: mehurčku podobna struktura; vsebuje pretežno celični sok

KLOROPLASTI: majhni organeli, podobni zrnom; zaradi zelenega barvila

klorofila so zelene barve

8

MODELA CELICE:

- pripomočki (posoda, modelčki jedra, mitohondrijev in kloroplastov, vodni

balonček napolnjen z vodo, vrečka)

9

- ŽIVALSKA CELICA

- RASTLINSKA CELICA

Tabela:

POSEBNOSTI

RASTLINSKE CELICE

SKUPNE LASTNOSTI

OBEH CELIC

POSEBNOSTI

ŽIVALSKE CELICE

celična stena celična membrana

vakuola mitohondriji

kloroplasti jedro

citoplazma

10

Didaktična struktura učne ure (načrt izvedbe učne ure)

Etape Časovnica Metoda in

oblika Aktivnost učitelja Aktivnost učencev

uv

3 min Razgovor,

frontalna

Učence pozdravim in se predstavim.

Povem, da se bomo v tej učni uri

pogovarjali o živi naravi. Dam jim

navodilo, naj vsak razmisli in pove, na

kaj pomisli, ko sliši besedo živa narava.

Vprašam jih, kaj mislijo, da so lastnosti

vseh živih bitij (rastlin in živali).

Postavim vprašanje, kako smo zgrajena

živa bitja.

Povem, da je celica gradbena enota vseh

živih bitij in da posamezne celice lahko

opazujemo pod mikroskopom.

Učenci poslušajo navodila, in

odgovarjajo na vprašanja z

dvigom roke.

pu

5 min Razgovor,

frontalna

Učencem postavim vprašanje, kaj je

celica in ali mislijo, da lahko deluje tudi

samo ena celica.

Pokažem sliko paramecija in volka ter

vprašam, kakšna je razlika med

organizmoma na sliki.

Vprašam, ali mislijo, da so vse celice

enako zgrajene ali se med seboj

razlikujejo.

Učenci odgovarjajo na vprašanja

z dvigom roke. V zvezke si

zapišejo odgovore na vprašanja.

nz

10 min Razlaga,

frontalna

Na projektorju pokažem sliko živalske

celice. Učence opozorim, na velikost

posameznih organelov v celici.

Mitohondriji in kloroplasti na mnogih

slikah in skicah niso narisani v

pravilnem razmerju. Učencem razložim

osnovno zgradbo celice: da jo obdaja

celična membrana, v notranjosti pa

najdemo citoplazmo, jedro in druge

organele. Povem funkcije posameznih

struktur. Razložim posebnosti živalske

celice: celična stena, vakuola in

kloroplasti in njihove funkcije.

Učenci poslušajo in si snov

zapisujejo v zvezke.

nz

17 min

Razgovor,

delo v

skupinah

Učence razdelim v skupine in jim

razdelim material. Vsaki skupini dam po

en komplet za izdelavo rastlinske in

živalske celice.

Učenci sestavljajo modela

rastlinske in živalske celice.

11

Povem jim, da je njihova naloga, da

sestavijo živalsko celico in rastlinsko

celico.

Na tablo narišem tabelo, v kateri so trije

stolpci: posebnosti rastlinske, posebnosti

živalske in skupne lastnosti obeh celic.

Dam jim navodilo, naj s pomočjo

modelov izpolnijo tabelo.

S pomočjo modelov celice

izpolnijo tabelo (v teoretičnem

ozadju).

pu

5 min Razgovor,

frontalna

Pred tablo pokličem učence, da vpišejo

rešitve v tabelo. Skupaj pregledamo

tabelo in se pogovorimo o pravilnosti

rešitev. Razrešim morebitna napačna

razumevanja učencev.

Povem jim, naj za domačo nalogo

narišejo rastlinsko in živalsko celico ter

označijo strukture v njih.

Učenci vpišejo rešitve v tabelo.

Sodelujejo pri razgovoru.

V zvezke si zapišejo navodilo za

domačo nalogo.

nz – novo znanje, pu – ponavljanje in utrjevanje, uv – uvajanje, *- ključna vprašanja za učence