OZV 6 Primer izra čuna vodovodnega odsekavssmoodle.scv.si/pluginfile.php/9698/mod_resource/content/1/OZV 6 Izračun vodovodnega...6 VODOVOD Primer vodovodnega odseka Izbira dimenzije

1

OZV 6 Primer izračuna vodovodnega odseka

PRIMER izbire cevi, izra čun tla čnih izgub, dolo čitev sidrnih blokov

Z priklju čitvijo na obstoje č vodovodni sistem v to čki A dolo čimo osnovne parametre cevovoda. Tlak v to čki A je 4 bare.Znano je bodo če podro čje oskrbe, potek trase vodovoda in izvedena je zako ličbavodovoda (glej situacijo) Privzamemo, da bo v našem primeru obravnavani odsek vodovoda predstavljaldovodni cevovod.Znane so tudi vršne oz. maksimalne dnevne porabe po sameznih porabnikov (tovarna q1max.= 3 l/s, sklop stanovanjskih objektov q2max.= 2 l/s)Potrebe po požarni vodi dolo čimo glede na predpis pravilnika. Znane so tudi smeri obstoje če kanalizacije in elektri čnih kablov.

Potrebno je izrisati podolžni profil, dolo čiti manjkajo če elemente v sistemu, dimenzionirati razvod, izrisati montažni shemi vozl išč A in B, dimenzionirati podporne bloke v vozliš čih!

2

VODOVOD Primer vodovodnega odseka

Situacija

25m

25m

Hidrant

duktil D

Nxxx

PE 8

0 dx

x, N

P12.

5

elektro kabel

kanalizacijaB

A

C

duktil DN200 obst.

novo

Hidrantobstojece

p2

p3

p1

p5

p4

p6

p7

p8

p9

tovarna

M 1:1000

LEGENDAvodovodkanalizacijaelektro kabel

25m

25m

25m

25m

25m

25m

3

VODOVOD Primer vodovodnega oseka

Tabela zakoli čbe (izmere terena!)

283,00140389,1507214,489

281,66140371,18507196,768

280,33140351,5507181,577

279,00140331,03507167,216

279,75140310,57507152,855

280,50140290,12507138,514

281,25140273,96507119,453

282,00140257,80507100,382

280,00140241,63507081,301

Koordinata Z [m] - nadmorska višnaKoordinata Y [m]Koordinata X [m]Zap. št.

Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem

4

VODOVOD Primer vodovodnega odsekaPodolžni profil

M(x oz. L) 1:1000M (y oz. h) 1:100

5


A/ Manjkajo či elementi v sistemu so glede na trasni in višinski potek razvoda:- odzračnika v najvišjih to čkah sistema (vodi se praviloma ne odzra čujejo skozi hišne priklju čke)- blatnik v najnižji to čki sistema (kot blatnik predvidimo podzemni hidrant )- zaščitne cevi na mestih križanj z ostalimi komunal. in energ. vodi

B/ Izbira cevovoda

slslslqqqAB /5/2/321 maxmaxmax =+=+=

Odsek A-B (material cevi duktil)

Pretoki A-B

slslslqqq hidrnotrhidrzunpožAB /10/5.2*2/5.... =+=+=

slslslqqq požABABizrAB /15/10/5max =+=+=

6


Izbira dimenzije cevi A-B

Izhodiš čni podatek za dimenzioniranje cevi predstavlja najv ečji pretok, ki bo dosežen v

cevi, in znaša qAB izr.= 15 l/s.

Izberemo minimalni premer cevi z ozirom na hitrost in vrsto cevovoda DN100.

Iz tabele proizvajalca duktilnih cevi za izbrano dim enzijo cevi ter za izbrani tip cevovoda (dovodni cevovod- k j = 0.4) odčitamo hitrost vode v cevovodu in skupni spec. tla čni padec:

[%]42.5][2.54]1000/1[2.54/2.54)( ====+= promilkmmJJJ lokAB

linAB

totAB

Skupni spec. tla čni padec

smv /91.1=Hitrost v cevi

OPOMBA:Iz tabele za tla čne padce v duktilnih ceveh glede na vrsto cevovoda ( ki tudi pogojuje oceno deleža lokalnih spec. tla čnih padcev v skupnih spec. tla čnih padcih; glavni cevovodi– k j = 0.1, dovodni cevovodi- k j = 0.4, razdelilni cevovodi– k j = 1.0) in glede na izbrano dimenzijo cevi neposredno od čitamo vrednost skupnega specifi čnega tla čnega padca in ni potrebe po dodatnih izra čunih)

Hitrost v cevi je v znotraj s “Smernicami KP Velenj e” predpisanih meja.

7


Tlačne izgube A-B

kmmL ABcevi 075.075 ==Dolžina cevi

mkmkmmLJH ABcevitotAB

totABizg 06.4075.0*/12.54* ===

Skupne izgube zaradi pretoka

mmmHHH totABizgABgeoAB 56.406.45.0 =+=+∆=∆

Celotne tla čne izgube (geodetske + izg. zaradi pretoka)

mH ABgeo 5.0+=∆

Razliko geodetskih višin med to čkama cevovoda A (278.80m) in B (279.30) od čitamo iz podolžnega profil

8


]/[6.62][6.62[%]26.6 kmmpromilJ linBC ===

slqqBC /22maxmax ==

slslslqqq hidrnotrhidrzunpožBC /0/0/0.... =+=+=

smv /52.1=

Iz tabele od čitamo še linijski specifi čni tla čni padec, ki je v tem primeru podan v %.

Hitrost vode v cevi

Odsek B-C (material cevovoda PE) - pretok BC

slslslqqq požBCBCizrBC /2/0/2max =+=+=

Izbira dimenzije cevi B-C

Kot merodajen podatek za dimenzioniranje cevi preds tavlja optimalna hitrost vode v cevi, ki naj bi znašala med 0.8 m/s in 1.5 m/s (oz. med 0 .5 m/s in 2.0 m/s).Ker je odsek vodovoda razmeroma kratek (ca. 125m) s e odlo čimo za nekoliko višjo hitrost vode v cevi.Iz v nadaljevanju podane tabele proizvajalca PE cev i odčitamo, da je prva dimenzija cevi pri kateri hitrost vode pade pod 2 m/s cev PE80 d50 , NP12.5.

9


kmmkmmJJJJJJ linBC

linBC

linBC

lokBC

linBC

totBC /25.78/6.62*25.1)25.01(*25.0 ==+=+=+=

kmmL BCcevi 125.0125 ==

mkmkmmLJH BCcevitotBC

totBCizg 78.9125.0*/25.78* ===

linlok JodJ %10=

Spec. lokalne tla čne padce v cevovodu dolo čamo pavšalno; ocenimo jih kot delež od spec. linijskih tla čnih padcev (pri realnih primerih potreben natan čnejši izra čun):

Glavni cevovodi:

linlok JodJ %)30%20( −=Dovodni cevovodi:

linlok JodJ %)40%30( −=Razdelilni cevovodi:

Tlačne izgube B-C

V našem primeru, ko obravnavamo dovodni cevovod, oc enimo spec. lok. tla čne izgube na 25% od spec. linijskih izgub.

Dolžina cevi

Skupne izgube zaradi pretoka

Razliko geodetskih višin med to čkama cevovoda B (279.30) in C (281.80) od čitamo iz podolžnega profila

mH BCgeo 5.2+=∆

Celotne tla čne izgube (geodetske + izgube zaradi pretoka)

mmmHHH totBCizgBCgeoBC 28.1278.95.2 =+=+∆=∆

10


Skupaj A-C

mmmHHH BCABAC 84,1628.1256.4 =+=∆+∆=∆

Celotne tla čne izgube v celotnem dovodnem cevovodu med A in C(geodetske+izg. zaradi pretoka)

barmmmHHH ACAC 31.216,2384,1640 ==−=∆−=Ostanek tlaka v to čki C

Ostanek tlaka v to čki C je znotraj predvidenega obmo čja oskrbovalnih tlakov od 2bar do8 bar. Ker se iz to čke C napajajo individualni stanovanjski objekti ta tlak zadostuje.V primeru, da bi ostanek tlaka v to čki C padel pod dopustno vrednost, bi bilo potrebno povečati dimenzije cevi, s tem bi se zmanjšali tla čni padci v razvodu. Potrebno je izvesti nov kontrolni prera čun.Dimenzije posameznih odsekov cevovodov v primeru po trebnih sprememb pove čujemo ali zmanjšujemo tako, da so hitrosti v posameznih odsek ih približno enake.

11


C/ Montažne sheme vozliš č A in B

obst. dukt. DN

200

novo duktil DN100 do vozl. B

obst.

1. 2x EU kos DN2002. T kos DN200/DN1003. EV zasun DN100, vgradna garn.4. F kos DN100

duktil DN100 PE80 d50

1. EU kos DN1002. T kosDN100/ DN80

5. EV zasun DN80, vgradna garn.

3. FF kos DN80 (L=500mm)

Ker gre za odcep do hidr. DN80dimenzija DN100 za tako kratekrazvod ni potrebna

Vozlisce A Vozlisce B

6. N kos DN807. nadz. hidrant DN80

13. oznacevalne tablice

5. oznacevalne tablice

siderni blok

Opomba:DN80v tovarno

duktil

4. T kosDN80/ DN80

9. F kos DN808. EV zasun DN80, vgradna garn.

10. FFR kos DN100/DN50

12. zobata spojka DN40/PE80 d5011. FFR kos DN50/DN40

12


barbarpp sistemskipreizkusni 15.65.1*1.45.1*1 ===

barbarbarbarpp sistemskipreizkusni 1.951.452 =+=+=

Določanje sidrnih blokov

Najvišji tlak v sistemu nastopi v primeru, ko v cev ovodu ni pretoka (q=0 l/s) in namestu, kjer je najnižja to čka cevovoda. V našem primeru je najnižja to čka cevovoda v profilu p6.Ker v cevovodu ni pretokov, tudi ni tla čnih izgub zaradi pretoka vode. Tako lahko tlak v profilu p6 izra čunamo tako, da znanemu tlaku v to čki A prira čunamo še tlak zaradi spremembe geodetske višine.

Tako izra čunan najvišji tlak v sistemu imenujemo sistemski tl ak

barmmmHHHHH geoApAgeoApAp 1.441140)( 666 ==+=∆+=∆−−=

barpp psist 1.46 ==Za dimenzioniranje sidrnih blokov je izhodiš čni preizkusni tlak (je višji od sistemskega) in ga mora cevovod zdržati.Preizkusni tlak izra čunamo po dveh ena čbah:

V našem primeru je preizkusni tlak:

V tabelah so podane zaokrožene vrednosti za preizku sne tlake.

barppreizkusni 15.6=

sist. tlak > od 10 bar

sist. tlak < od 10 bar

13


Dimenzije sidrnih blokov zavisijo od preizkusnega tl aka, globine vkopa in kvalitete materiala terena (zemljine). V tabelah izbiramo med visoko in srednje kvalitetno zemljino.

Iz tabel za zemljino srednje kvalitete, podatka o g lobini vkopa 1.2m in podatka o preizkusnem tlaku (ta znaša 6.15 bar, v tabeli od čitamo podatek za prvo ve čjo vrednost preizkusnega tlaka 10 bar) in glede na dimenzijo razvoda izberem o potrebne dimenzije sidrnih blokov.

Tako je v vozliš ču A na T kos z odcepom DN100 potrebno namestiti sid rni blok dimenzije 0.54 m * 0.30 m z volumnom 0.1 m3.

V vozliš ču B je potrebno na T kos z odcepom DN80 potrebno na mestiti sidrni blok dimenzije0.41 m * 0.28 m z volumnom 0.06 m3.

Namesto sidrnih blokov se lahko uporabijo tudi varo vani oboj čni cevni spoji za duktilne cevi.

14

Tabela Specifični tlačni padci

15


16


17


18

Sidrni blok

Sile, ki delujejo na sidrni blok:

19

Visoka kvaliteta zemljine

Izbira sidrnih blokov

20

Izbira sidrnih blokovSrednja kvaliteta zemljine

Documents

OZV 6 Primer izra čuna vodovodnega odsekavssmoodle.scv.si/pluginfile.php/9698/mod_resource/content/1/OZV 6 Izračun vodovodnega...6 VODOVOD Primer vodovodnega odseka Izbira dimenzije