OZAVEŠČENOST ŽENSK O NUJNI - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · 3 NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI IN FIZIOLOGIJA MENSTRUACIJSKEGA CIKLUSA V raziskavi sta Raymond in Weaver

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

OZAVEŠČENOST ŽENSK O NUJNI

KONTRACEPCIJI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2015 Ljiljana Ostojić

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. mag. Vida Gönc

ZAHVALA

Svoji družini se zahvaljujem, da so me podprli pri mojih sanjah in vpisu na študij, da so mi

omogočili študij in me podprli finančno, največ pa mi pomeni moralna podpora. Hvala

vsem, ki so bili ob meni in bili del mojega študijskega potovanja, verjeli vame in me

bodrili proti cilju. Hvala vsem, da so bili tu, ko sem jih potrebovala, saj brez njih vsega

tega ne bi zmogla.

Posebno se zahvaljujem svoji mentorici viš. predav. mag. Vidi Gönc za ves vloženi čas in

trud, da je bila pripravljena vedno prisluhniti mojim zamislim, me pri tem podpirala in

razumela. Zahvaljujem se ji, da me je sprejela pod svoje vodstvo, me usmerjala in

spremljala pri nastajanju diplomskega dela.

IZJAVA ŠTUDENTA O AVTORSKEM DELU

Podpisani Ljiljana Ostojić, rojena 5. 9. 1986, v Slovenj Gradcu, študent Fakultete za

zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Visokošolski strokovni študijski program 1.

stopnje, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ozaveščenost žensk o nujni

kontracepciji, pri mentorju viš. predav. mag. Vidi Gönc avtorsko delo. V diplomskem delu

so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila niso prepisana brez navedbe

avtorjev.

Ljiljana Ostojić

_____________________

(lastnoročni podpis)

Maribor, maj 2015

Ljiljana Ostojić: Ozaveščenost žensk o nujni kontracepciji

I

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Spolnost brez ustrezne zaščite predstavlja veliko nevarnost za

nezaželeno nosečnost. Namen diplomskega dela je predstaviti nujno kontracepcijo in z

raziskavo ugotoviti, ali so ženske seznanjene s to vrsto kontracepcije in njenim

mehanizmom delovanja.

Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja za

teoretična izhodišča. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in

pridobili podatke z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega

tipa. Vzorec je vključeval 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da ženske poznajo menstruacijski ciklus in vedo, kdaj je

največja možnost zanositve. Kar 70 % anketirank je mnenja, da so dobro ozaveščene in da

poznajo nujno kontracepcijo, medtem ko odgovori prikazujejo nekoliko drugačno sliko. Le

47 % jih je pravilno definiralo, kaj je nujna kontracepcija. Pomanjkljivo znanje se kaže kot

pomanjkanje znanja glede točnega časovnega okvirja jemanja nujne kontracepcije in

njenega mehanizma delovanja.

Sklep: Kljub večinskem zavedanju in poznavanju te vrste kontracepcije še vedno obstajajo

ženske, katerih znanje je okrnjeno in nam mora biti mar za njihovo osveščenost. Samo

ozaveščene ženske, ki bodo imele pravilne informacije, bodo lahko na njihovi podlagi

oblikovale svoje mnenje in se pravilno odločile v primeru nezaščitenega spolnega odnosa.

Ključne besede: postkoitalna kontracepcija, informiranost, znanje, nezaščiteni spolni

odnosi, nosečnost.


II

ABSTRACT

Theoretical basis: Sex without an appropriate protection presents a great danger for

unwanted pregnancy. The purpose of the diploma thesis has been to present emergency

contraception and to find out with a research if women are familiar with that kind of

contraception and its mechanism of working.

Research methodology: We have used the descriptive method of research for the

theoretical basis. In the research part, we have used the quantitative method of work and

we have gained the data with an anonymous questionnaire which included 15 questions of

the closed type. The sample included 30 accidentally chosen women in their fertility age.

Results: The results have shown that women know their period cycle and know when the

highest possibility for fertilization is. 70% of the respondents think that they are well

informed and that they know about emergency contraception even though the answers

show a little bit different picture. Only 47% correctly defined what an emergency

contraception is. The lack of knowledge is presented by a lack of knowledge about the time

frame of taking emergency contraception and its mechanism of working.

Conclusion: Even though there is a general awareness and knowledge of contraception,

there are still women whose knowledge is deteriorated and we have to care about their

awareness. Only the informed women with correct information will be able to form their

own opinion based on their knowledge and make the right decision in case of an

unprotected sexual intercourse.

Keywords: postcoital contraception, being informed, knowledge, unprotected sexual

intercourse, pregnancy.


III

KAZALO

POVZETEK .......................................................................................................................... I

ABSTRACT ........................................................................................................................ II

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 3

2.1 Namen .......................................................................................................................... 3

2.2 Cilji .............................................................................................................................. 3

3 NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI IN FIZIOLOGIJA MENSTRUACIJSKEGA

CIKLUSA ............................................................................................................................. 4

3.1 Ovulacija ...................................................................................................................... 4

3.2 Oploditev ..................................................................................................................... 5

4 HORMONSKA KONTRACEPCIJA ............................................................................. 6

4.1 Hormoni ....................................................................................................................... 6

4.1.2 Učinek estrogena .................................................................................................. 6

4.1.1 Učinek progesterona ............................................................................................. 6

4.2 Delovanje hormonskih kontracepcijskih sredstev ....................................................... 6

5 NUJNA KONTRACEPCIJA ........................................................................................... 8

5.1 Vrste hormonskih nujnih kontracepcij ........................................................................ 8

5.1.1 Progestageni ......................................................................................................... 8

5.1.2 Ulipristalacetat ...................................................................................................... 8

5.1.3 Yuzpova metoda ................................................................................................... 8

5.1.4 Bioaktivni maternični vložek................................................................................ 9

5.1.5 Antiprogestageni ................................................................................................... 9

5. 2 Delovanje nujne kontracepcije ................................................................................. 10

5.3 Učinkovitost nujne kontracepcije .............................................................................. 10

5.4 Stranski učinki ........................................................................................................... 11

5.5 Ozaveščenost žensk o nujni kontracepciji ................................................................. 12

5.5.1 Dosegljivost in raba nujne kontracepcije............................................................ 13

6 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 15

6.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 15

6.2 Metodologija raziskovanja ........................................................................................ 15


IV

6.2.1 Raziskovalne metode .......................................................................................... 15

6.2.2 Raziskovalno okolje ........................................................................................... 15

6.2.3. Raziskovalni vzorec ........................................................................................... 15

6.2.4. Postopki zbiranja podatkov ............................................................................... 15

6.3 Etični vidik ................................................................................................................ 16

7 REZULTATI ................................................................................................................... 17

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .......................................................................... 25

9 SKLEP ............................................................................................................................. 28

LITERATURA .................................................................................................................. 29

PRILOGE: Anketni vprašalnik ......................................................................................... 1


V

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Starost anketirank ................................................................................................... 17

Graf 2: Stopnja izobrazbe ................................................................................................... 17

Graf 3: Čas največje možnosti za spočetje ......................................................................... 18

Graf 4: Možnost spočetja izven plodnih dni....................................................................... 18

Graf 5: Seznanjenost z nujno kontracepcijo ....................................................................... 19

Graf 6: Poznavanje definicije, kaj je nujna kontracepcija .................................................. 19

Graf 7: Uporaba nujne kontracepcije kot oblika redne kontracepcije ................................ 20

Graf 8: Čas jemanja zdravila .............................................................................................. 20

Graf 9: Točni časovni okvir jemanja nujne kontracepcije ................................................. 21

Graf 10: Način in režim izdaje zdravila ............................................................................. 21

Graf 11: Namen nujne kontracepcije .................................................................................. 22

Graf 12: Delovanje nujne kontracepcije ............................................................................. 22

Graf 13: Najpogostejši odgovori glede mehanizma delovanja........................................... 23

Graf 14: Ženske, ki so že uporabile nujno kontracepcijo ................................................... 23

Graf 15: Ukrepanje v primeru nezaščitenega spolnega odnosa .......................................... 24

Graf 16: Viri informacij o nujni kontracepciji ................................................................... 24


1

1 UVOD

Pri mladostnikih je večja verjetnost, da bodo imeli nezaščiten spolni odnos kot pa odrasli

(Harper, Cheong, Rocca, Darney, & Raine, 2005). Veliko deklet je spolno aktivnih in pri

tem ne uporablja ustrezne zaščite. Takšno vedenje privede do prezgodnjih in nezaželenih

nosečnosti, splavov in spolno prenosljivih bolezni. Kljub današnji dostopnosti informacij

še vedno prevladuje neznanje o spolnosti in kontracepciji, zato je potrebno, da jim to

znanje kar najbolje približamo (Maurič, 2003).

V vsakem trenutku menstrualnega ciklusa lahko pride do zanositve, če se nismo zaščitili

pri spolnem odnosu (Bizjak Ogrinc, 2012). Možnost, da bi zanosili zunaj »fertilnega

okna«, je velika, saj je izjemno težko predvideti dan ovulacije in plodne dneve, kar so tudi

Wilcox, Dunson in Baird (2000) v svoji študiji dokazali, da ima 70 odstotkov žensk plodne

dneve tudi zunaj tega okna.

V Ameriki je polovica vseh nosečnosti nenačrtovanih. Tako nujna kontracepcija ponuja

ženskam zadnjo možnost, da preprečijo nosečnost po nezaščitenem spolnem odnosu. Še

posebno je pomembna za doseganje vseh tistih žensk, ki so v nevarnosti, da bi zanosile, ker

ne uporabljajo redne metode in hkrati predstavlja most za uporabo stalne kontracepcijske

metode (Trussell, Raymond, & Cleland, 2014).

Nujna kontracepcija je oblika kontracepcije, ki jo ženska uporabi le izjemoma, kadar med

spolnim odnosom ni bila zavarovana zaradi izpuščenih treh ali več kontracepcijskih tablet,

v primeru, če kondom poči, če obstaja možnost, da je prišlo do izlitja semena v vagino,

izpada materničnega vložka itd. (Borko & Žebeljan, 2006).

Poznamo dve metodi nujne kontracepcije. Kot ena možnost se nam ponuja hormonska

nujna kontracepcija, ki prvenstveno preprečuje ovulacijo in jo odloži za 5 do 7 dni. Druga

metoda je nujna vstavitev bakrenega materničnega vložka, ki učinkuje na endometrij tako,

da povzroči vnetje, zaradi katerega je preprečena implantacija, baker pa povzroči ovirano

gibljivost semenčic v cervikalni sluzi (Bizjak Ogrinc, Korošec, & Pinter, 2011).

V raziskavi Takkar, Goel, Saha in Dua (2005) ugotavljajo, da je kljub temu, da visok

odstotek žensk uporablja kontracepcijo, ozaveščenost o nujni kontracepciji nizka. Uspeh


2

kontracepcijske prakse vidijo v redni uporabi kontracepcijskih sredstev za preprečitev

prihodnjih nosečnosti. Poudarjajo pomen informiranja in izobraževanja žensk o možnosti,

da vsak nezaščiten spolni odnos predstavlja tveganje za nosečnost. Za uporabo določenega

kontraceptiva igra tako ključno vlogo izobraževanje žensk.

Bizjak Ogrinc, Korošec in Pinter (2011) opozarjajo, da je potrebno, da uporabnice dobijo

ustna in pisna navodila o uporabi nujne kontracepcije. S tem jim damo možnost, da se

same odločijo in se s tem zagotovi pravilna in učinkovita uporaba.


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti nujno kontracepcijo in z raziskavo ugotoviti, ali so

ženske seznanjene s to vrsto kontracepcije in njenim mehanizmom delovanja.

2.2 Cilji

Opisati, kdaj je ženska zmožna oploditve in je v nevarnosti, da zanosi ter opredeliti

pojme ovulacija in oploditev.

Predstaviti nujno kontracepcijo in mehanizem delovanja hormonske kontracepcije.

Izvesti raziskavo o ozaveščenosti žensk o nujni kontracepciji.

Ugotoviti, kakšno je njihovo znanje o možnosti zanositve in kako dobro poznajo

nujno kontracepcijo.


4

3 NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI IN FIZIOLOGIJA

MENSTRUACIJSKEGA CIKLUSA

V raziskavi sta Raymond in Weaver (2008) prišla do rezultatov, da neomejen dostop do

nujne kontracepcije povzroči večjo pogostost spolnih aktov, ki potencialno vodijo k

nosečnosti. V raziskavi avtorjev (Harper, Cheong, Rocca, Darney, & Raine, 2005) so se

mladostniki pokazali kot rizična skupina, kjer je večje tveganje za nosečnost v primerjavi z

odraslimi, predvsem zaradi razlike v rabi kontraceptivov. Mladostniki se bolj zanašajo na

kondome kot svojo kontracepcijsko metodo kot pa na hormonsko kontracepcijo in je bolj

verjetno, da bodo imeli nezaščiten spolni odnos kot pa odrasli.

Do zanositve lahko pride v vsakem trenutku menstrualnega ciklusa, če ne uporabljamo

zaščite pri spolnem odnosu. V prvi treh dneh menstrualnega ciklusa je najmanjša

verjetnost, da bi prišlo do spočetja (Bizjak Ogrinc, 2012).

3.1 Ovulacija

Ovulacija je trenutek, ko se zrelo jajčece sprosti iz jajčnika in tako potuje navzdol do

jajcevoda, kjer čaka na oploditev (Imler & Wilbanks, 2010). Enkrat mesečno, približno

štirinajsti dan ciklusa, ženska ovulira in to je edini čas, ko je zmožna oploditve. Vsak

mesec imajo semenčice na voljo le nekaj dni, da izpolnijo svojo nalogo (Nilsson &

Hamberger, 2007). Možnost, da bi zanosili zunaj »fertilnega okna«, je velika, saj je

izjemno težko predvideti dan ovulacije in plodne dneve, kar so tudi Wilcox, Dunson in

Baird (2000) v svoji študiji dokazali, da ima 70 odstotkov žensk plodne dneve tudi zunaj

tega okna.

Menstruacija se ponavadi pojavi na 28 dni, vendar se cikel spreminja in so možni tudi

krajši ali daljši razmiki, lahko traja od enaindvajset do petintrideset dni. Delovanje

menstruacijskega ciklusa se povezuje z uravnovešenim delovanjem različnih dejavnikov

(Borko & Gavrić-Lovrec, 2006).


5

3.2 Oploditev

Oploditev ali fertilizacija je trenutek, ko se v ampularnem delu jajcevoda združita ženska

in moška spolna celica (Vlaisavljević, 2006). Fertilizacijo Harrison (2013) imenuje, kadar

spermij prodre v jajčece in se v štiriindvajsetih urah po ovulaciji zlijeta membrani spermija

in jajčeca.

Jajčece, ki je prispelo v jajcevod, se mora v največ oseminštiridesetih urah srečati s

semenčico, da bi lahko prišlo do zanositve (Nilsson & Hamberger, 2007). V primeru, da je

jajčece predolgo čakalo v jajcevodu, do oploditve ne bo prišlo, ker je funkcionalna

sposobnost jajčeca kratkotrajna. Medtem ko spermiji lahko v ženskih genitalijah preživijo

celo do tri dni, je oploditev možna tudi, če ima par spolni odnos tri dni pred ovulacijo

(Vlaisavljević, 2006).

Imeti spolni odnos brez zaščitnih sredstev sproži veliko verjetnost za zanositev, zato je

obvezen posvet z zdravnikom. Verjetnost, da ženska zanosi, ki je imela enkrat spolni odnos

v sredini ciklusa, pa je približno 30 odstotkov (Szarewski & Guillebaud, 1998). Podobno

ugotavljajo Croxatto, Ortiz in Müller (2003), da je v idealnih pogojih, ko spolni odnos

poteka v najbolj plodnih dnevih, verjetnost, da bo do fertilizacije prišlo manj kot 50

odstotkov, toda že manjše predhodne spremembe pri tem procesu ta odstotek zmanjšajo.

Pinter (2012) ocenjuje, da je kontracepcija zatajila pri več kot polovici vseh nenačrtovanih

nosečnosti. V primeru, da ženska ne jemlje kontracepcije in je spolno aktivna, je

verjetnost, da bo v 85 odstotkih v enem letu zanosila.


6

4 HORMONSKA KONTRACEPCIJA

Kontracepcija ali antikoncepcija je preprečevanje nosečnosti z različnimi metodami in

sredstvi (Borko & Žebeljan, 2006).

4.1 Hormoni

Spolni hormoni se pojavljajo v ženskem telesu v cikličnih valovih na približno 28 dni.

Proces usmerja hipotalamus, ki tvori gonadoliberin, ki spodbuja hipofizo, da tvori dva

hormona, to sta folikle stimulirajoči hormon in luteinizirajoči hormon (Knöpfel &

Hoffmann, 2009). Oba delujeta na jajčnik, v katerem nastajajo spolni hormoni estrogen,

progesteron in androgeni (Borko & Gavrić-Lovrec, 2006).

4.1.2 Učinek estrogena

Pred ovulacijo prvih 21 dni estrogen pri ženskah povzroča občutek dobrega počutja,

zadovoljstva in v tem času želja po spolnosti narašča. Estrogen vpliva na močno rast

maternične sluznice in jo tako pripravi za ugnezditev oplojenega jajčeca (Knöpfel &

Hoffmann, 2009).

4.1.1 Učinek progesterona

Ko je Graffov folikel zrel, povzroči ovulacijo. Jajčna celica se izloči, sam pa se iz

preostanka spremeni pod vplivom luteinizirajočega hormona v rumeno telesce, ki izloča

progesteron. Ta prav tako vpliva na maternično sluznico in spreminja sluz v materničnem

vratu (Knöpfel & Hoffmann, 2009).

4.2 Delovanje hormonskih kontracepcijskih sredstev

Kontracepcijska sredstva vsebujejo nizke količine estrogena (estradiola) in/ali različne

progestagene, ki vplivajo na manjše izločanje obeh gonadotropnih hormonov (FSH in LH)

in s tem zavirajo ovulacijo (Borko & Žebeljan, 2006). Hormon progestogen učinkuje tako,

da inhibira ovulacijo, zadebeli sluz materničnega vratu, zmanjša gibljivost jajcevodov,

ovira gibanje spermijev in njihovo kapacitacijo, povzroči še stanjšanje endometrija, zaradi

katerega se oplojeno jajčece ne more ugnezditi. Naloga estrogena je, da stabilizira

endometrij in s tem prepreči vmesne krvavitve (Vrabič Dežman, 2012).


7

Vsakodnevno jemanje kombinirane tablete ustvari v telesu stalno krvno koncentracijo obeh

hormonov. Odtlej hipotalamus ne zazna zmanjšanja nivoja hormonov in ne posreduje

informacije hipofizi in jajčnikom. Tako se več ne odzivata in zato ni ovulacije, sluzi in

maternična sluznica ostane stanjšana (Elia, 1985).


8

5 NUJNA KONTRACEPCIJA

Nujna kontracepcija je zdravilo za zaščito in preprečitev neželene nosečnosti po

nezaščitenem spolnem odnosu. Nujno kontracepcijo še drugače imenujemo urgentna ali

postkoitalna kontracepcija (Bizjak Ogrinc, 2012). Uporablja se še tudi ime »jutranja

tabletka«, ki pa je zavajajoče, saj daje misliti, da je potrebno takoj skočiti iz postelje in

odhiteti takoj k svojemu zdravniku še isti dan. V resnici pa lahko zaužijemo to tableto tudi

do 72 ur po dogodku (Szarewski & Guillebaud, 1998). Je oblika kontracepcije, ki jo ženska

uporabi le izjemoma, kadar med spolnim odnosom ni bila zavarovana, zaradi izpuščenih

treh ali več kontracepcijskih tablet, v primeru, če kondom poči, če obstaja možnost, da je

prišlo do izlitja semena v vagino, izpada materničnega vložka itd. (Borko & Žebeljan,

2006).

5.1 Vrste hormonskih nujnih kontracepcij

5.1.1 Progestageni

To vrsto kontracepcije zaužijemo čim prej po nezaščitenem spolnem odnosu. Učinkovita je

tudi, če jo vzamemo v 120 urah po dogodku. V to skupino sodi preparat NorLevo, ki

vsebuje 0,75 mg levonorgestrela in je potrebno zaužiti dve tableti hkrati (Borko &

Žebeljan, 2006).

5.1.2 Ulipristalacetat

Ulipristalacetat je učinkovina, ki jo vsebuje zdravilo EllaOne in se zaužije v enojnem

odmerku 30 mg, in sicer najkasneje 120 ur po nezaščitenem spolnem odnosu (Bizjak

Ogrinc, 2012).

5.1.3 Yuzpova metoda

Yuzpova metoda je estrogensko progestagensko kombinirana kontracepcija.

Visokoodmerni preparati vsebujejo 0,05 mg etinilestradiola. Stediril D so tablete s to

kombinacijo in vzamemo dve tableti takoj po nezaščitenem spolnem odnosu oziroma do

120 ur po tem dogodku, enako ponovimo po 12 urah. Med nizkoodmerne preparate pa

sodijo Microgynon, Stediril M, Rigevidon in vsebujejo 0,03 mg etinilestradiola. Zaužijemo

štiri tablete naenkrat in enako ponovimo po 12 urah (Borko & Žebeljan, 2006).


9

5.1.4 Bioaktivni maternični vložek

Je vrsta nujne kontracepcije, kjer se v maternico vstavi bakreni maternični vložek.

Ginekolog ga lahko vstavi do pet dni po nezaščitenem spolnem odnosu in se priporoča

predvsem tistim ženskam, ki želijo s takšno vrsto kontracepcije tudi nadaljevati (Borko &

Žebeljan, 2006).

V primeru, kadar kot nujno kontracepcijo uporabimo bakreni maternični vložek, ta

povzroči vnetni odziv endometrija in njegovo nezmožnost, da pride do ugnezdenja, baker

pa še povzroči, da se sluz v materničnem vratu spremeni in prepreči oploditev in ovira

gibanje semenčic (Pinter, Trojner Bregar, & Imamović Kumalić, 2012). Borko in Žebeljan

(2006) še dodajata, da so raziskave pokazale, da maternični vložek deluje po principu, da

zavira prehajanje spermijev v zgornji del rodil, zavira potovanje oplojenega jajčeca in

zavira oploditev.

Bakreni maternični vložek se je pokazal kot najbolj učinkovita metoda nujne kontracepcije

in je hkrati tudi edini način, da se zagotovi kontracepcija tudi nadalje, če se ga pusti v

maternici (Cheng, Che, & Gülmezoglu, 2013).

Uporaba materničnega vložka se z leti povečuje, v Sloveniji so po zadnjih podatkih

zabeležili, da so leta 2009 vstavili prvič ali ponovno 8496 materničnih vložkov. Tako je po

podatkih zdravstvene statistike leta 2009 uporabljalo 40.000 žensk maternični vložek, kar

predstavlja 9 odstotkov vseh žensk v rodni dobi (Pinter, Trojner Bregar, & Imamović

Kumalić, 2012).

5.1.5 Antiprogestageni

Antiprogesteron mifepriston RU 486 je abortivna tableta, ki se prav tako uporablja kot

kontracepcija v sili, je drag preparat in trenutno težje dosegljiv (Borko & Žebeljan, 2006).

Kot nujni kontraceptiv je dostopen samo na Kitajskem, Rusiji in Vietnamu (Šprem

Goldštajn, Pavičić Baldani, & Šimunić, 2012).

V študijah se je izkazala uporaba mifepristona kot zelo učinkovita nujna kontracepcija, če

se je dala enkratna doza v roku 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Zabeležili so, da ni

prišlo do niti ene nosečnosti v primerjavi z 2-odstotno stopnjo neuspeha pri navadni

urgentni kontracepciji. Prav tako se lahko Mifepriston uporabi za povzročitev splava, če je


10

bil dan kasneje v ciklusu, če pa se uporabi po spolnem odnosu, pa prepreči implantacijo.

Ne samo, da je zelo učinkovit, so druge prednosti tudi v tem, da je bilo zabeleženih manj

stranskih učinkov (kot je slabost) v primerjavi z normalno urgentno tableto. Tako se kaže

kot boljša možnost, ko bo dosegljiva (Szarewski & Guillebaud, 1998).

Mifepriston povzroči v maternici degeneracijo in luščenje endometrija ter s tem prepreči,

da bi se oplojeno jajčece ugnezdilo in nadalje razvilo v embrij (Pinter, 2010).

5. 2 Delovanje nujne kontracepcije

Glavni mehanizem delovanja nujne kontracepcije je, da prepreči ovulacijo, lahko pa tudi

prepreči ugnezditev oplojenega jajčeca v maternico. Ne prekine pa že vzpostavljene

nosečnosti (Knöpfel & Hoffmann, 2009).

Delovanje nujne kontracepcije je odvisno od tega, v katerem času menstruacijskega ciklusa

tableto zaužijemo (Szarewski & Guillebaud, 1998). Če do ovulacije in sproščanja jajčeca

še ni prišlo, potem tableta povzroči, da premakne ovulacijo. V primeru, kadar smo že

ovulirali, urgentna tableta prepreči ugnezditev oplojenega jajčeca v maternico.

Nujna kontracepcija deluje podobno kot navadna kontracepcija, zato se lahko, kadar nujna

kontracepcija ni na voljo, nekatere navadne kontracepcijske tablete uporabijo v določenih

kombinacijah kot nujna kontracepcija. V vsakem primeru je režim takšen, da enemu

odmerku sledi drug odmerek čez 12 ur, kjer je vsak odmerek sestavljen iz 1, 2, 4, 5 ali 6

tablet, odvisno od proizvajalca (Trussell, Raymond, & Cleland, 2014).

5.3 Učinkovitost nujne kontracepcije

Da bi povečali učinkovitost in pravilno uporabo nujne kontracepcije, je potrebno, da

zdravstveni delavci ustno in pisno podamo informacije v povezavi z uporabo in s tem

damo uporabnicam možnost, da se same odločijo. Ob tem je potrebno še predlagati posvet

z ginekologom in si izbrati redno in učinkovito kontracepcijo (Bizjak Ogrinc, 2012).

Da je tableta učinkovala, nam dokazuje pojav običajne menstruacije. V primeru izostanka

menstruacije ali če pride do šibke krvavitve, je nujen obisk pri ginekologu (Knöpfel &

Hoffmann, 2009).


11

Nujna kontracepcija je 97–99-odstotno učinkovita, toda pod pogojem, da smo jo vzeli v

pravem času (Knöpfel & Hoffmann, 2009). Statistike, ki jih omenja Elia (1985), pravijo,

da v kolikor ženska zaužije nujno kontracepcijo v 48 urah po nezaščitenem spolnem

odnosu, je učinkovita v več kot v 99 odstotkih. Ali pa je prišlo sploh do zanositve, pa ne

bosta izvedela ne zdravnik ne pacientka. Medtem pa Borko in Žebeljan (2006) navajata

nekoliko nižje odstotke uspešnosti teh metod. Če si za vrsto nujne kontracepcije izberemo

progestagen, bo ta metoda uspešna od 60 do 93 odstotkov. Uspešnost Yuzpove metode pa

znaša med 56 do 89 odstotkov.

Maternični vložek kot postkoitalna zaščita je 99 odstotno zanesljiv (Knöpfel & Hoffmann,

2009).

Če vzamemo v obzir tudi te ženske, ki tako ne bi zanosile, je bilo ocenjeno, da urgentna

tableta prepreči 75 odstotkov nosečnosti, ki bi se drugače zgodile (Szarewski &

Guillebaud, 1998).

Nosečnicam in ženskam, pri katerih je možnost, da so noseče, se ne sme dati nujna

kontracepcija, primarno zato, ker ni učinkovita, v kolikor je do nosečnosti že prišlo (Šprem

Goldštajn, Pavičić Baldani, & Šimunić, 2012).

5.4 Stranski učinki

Pri 1–14 odstotkih uporabnic nujne kontracepcije se pojavijo kot stranski učinki slabost in

bruhanje. Pogosteje pride do motenj v menstruacijskem ciklusu, redkeje do glavobola in

omotice. V primeru, če pride do bruhanja v dveh urah po levonorgestrelu in treh urah po

ulipristalacetatu, je potrebno učinkovino še enkrat zaužiti (Bizjak Ogrinc, 2012). Po

zaužitju tablete lahko uporabnica pričakuje, da se nekaj dni ne bo dobro počutila.

Naslednja menstruacija se lahko pojavi malo prej ali kasneje (Knöpfel & Hoffmann, 2009).

Poleg slabosti in bruhanja Trussell, Raymond in Cleland (2014) še navajajo bolečine v

trebuhu, občutljivost dojk, glavobol, omotico in utrujenost. Te ponavadi ne trajajo več kot

nekaj dni po zaužiti tableti in običajno izginejo v roku 24 ur.

Kot stranski učinek se pri materničnem vložku lahko pojavijo krčevite bolečine, v prvih

mesecih tudi kapljične krvavitve, lahko pa tudi pričakujemo, da bodo menstruacije

močnejše kot pa pred vstavitvijo materničnega vložka (Knöpfel & Hoffmann, 2009).


12

5.5 Ozaveščenost žensk o nujni kontracepciji

V raziskavi Takkar, Goel, Saha in Dua (2005) ugotavljajo, da čeprav visok odstotek žensk

uporablja kontracepcijo, je ozaveščenost o nujni kontracepciji nizka. Uspeh

kontracepcijske prakse vidijo v redni uporabi kontracepcijskih sredstev za preprečitev

prihodnjih nosečnosti. Poudarjajo pomen informiranja in izobraževanja žensk o možnosti,

da vsak nezaščiten spolni odnos predstavlja tveganje za nosečnost. Za uporabo določenega

kontraceptiva igra tako ključno vlogo izobraževanje žensk. Prav tako so študije, ki so bile

narejene v Združenih državah Amerike, pokazale, da bodo odrasle ženske uporabile nujno

kontracepcijo, čeprav o njej veliko ne vedo (Harper, Cheong, Rocca, Darney, & Raine,

2005). Ugotovljena je tudi omejena uporaba zdravil, ki urejajo plodnost med različnimi

socialno-etičnimi skupinami zaradi slabega poznavanja njihovega mehanizma delovanja

(Lalitkumar et al., 2007).

Raziskava, ki se je izvedla med izobraženimi ženskami, ki so zaposlene v klinični

bolnišnici v Indiji, je pokazala, da je samo 11,2 odstotka žensk ozaveščenih o nujni

kontracepciji. Samo 10,3 odstotka žensk je že uporabilo nujno kontracepcijo. Ko so

informirali ženske in jih tako ozavestili, jih bilo kar 81 odstotkov pripravljenih, da bi jo v

bodoče uporabilo. Triletni program, ki je ozaveščal ženske o tej vrsti kontracepcije in je

potekal tako za zdravstvene delavce kot za splošno javnost med letoma 1997 in 2000 v

Mexico Cityju, je pokazal, da je ozaveščenost o nujni kontracepciji narasla s 13 odstotkov

na 32 odstotkov. Ker je zavedanje o nujni kontracepciji še vedno nizko, je nujna potreba,

da se promovira (Takkar, Goel, Saha, & Dua, 2005).

Druga študija je pokazala, da s tem, ko so informirali najstnike o nujni kontracepciji, se

njihova spolna dejavnost ni povečala, ampak se je samo povečala raven znanja o pravilni

uporabi teh zdravil (Trussell, Raymond, & Cleland, 2014).

V raziskavi, ki so jo opravili med mladimi ženskami, so le-te poročale, da bi bolj verjetno

imele nezaščiten odnos, če bi bila nujna kontracepcija bolj dostopna (Aiken, Gold, &

Parker, 2005).


13

Izobraževanje igra ključno vlogo pri uporabi kontracepcije. Nujna kontracepcija zagotavlja

dodatno podporo, kadar pride do nepravilne redne uporabe kontracepcije (Takkar, Goel,

Saha, & Dua, 2005).

V primeru etične dileme ima koristnica oziroma zdravnik na razpolago vrsto metod za

potrjevanje ovulacije, s katerimi se lahko zagotovi uporaba nujne kontracepcije v skladu z

verskimi in etičnimi prepričanji (Šprem Goldštajn, Pavičić Baldani, & Šimunić, 2012).

Za večino žensk je tveganje, da bi zbolele za kakšno okužbo, višje od tveganja, da bi

zanosile. Zato bi morale vse storitve, ki ponujajo nujno kontracepcijo, razmisliti, da ob tem

ponudijo test za ugotavljanje okužb. Potrebno je izboljšati komunikacijo z ženskami tako,

da bi prepoznale nevarnost in izkoristile storitve. Izziv ni samo v tem, da se znanje poveča.

To se lahko uspešno izvede z informativnimi kampanjami. Izziv je tudi v ustrezni

izobrazbi, ki omogoča ženskam, da se zavedajo možnih nevarnosti, ki jih prinese spolno

vedenje in načine, kako lahko zmanjšajo ta tveganja (Webb, 2003).

Ženska in moški imata pravico, da jima zdravnik svetuje ali predpiše zanju najprimernejše

sredstvo za začasno preprečevanje zanositve (Vogler, 2012).

5.5.1 Dosegljivost in raba nujne kontracepcije

Najpogosteje se po svetu in pri nas uporablja hormonska nujna kontracepcija, saj je

preprosta za uporabo in dostopna v lekarnah brez recepta. Po svetu se da priti do nujne

kontracepcije tako brez recepta pod nadzorom farmacevta kot brez recepta brez nadzora

farmacevta (Bizjak Ogrinc, 2012).

V Sloveniji je možno, da ženske, starejše od 16 let, nujno kontracepcijo dobijo v lekarni

brez recepta. Zato so, da bi pridobili informacijo o rabi nujne kontracepcije, zaprosili

zastopnike na slovenskem tržišču in ugotovili, da je bilo v letu 2011 prodanih več kot

24.000 paketov, kar je 51 na 1000 žensk v rodni dobi (Mihevc Ponikvar & Renar, 2012).

Na Hrvaškem so vse do leta 2010, ker ni bil dostopen niti en oralni urgentni kontraceptiv,

ženske za urgentno kontracepcijo vzele več tablet redne kontracepcije, da bi dosegle želeno

dozo za nujno kontracepcijo (Šprem Goldštajn, Pavičić Baldani, & Šimunić, 2012).

Odstotek žensk, ki so že kdaj uporabile nujno kontracepcijo, se je povečal. V Združenih

državah Amerike so po raziskavah, ki so bile narejene med letoma 2006 in 2010, ocenili,


14

da je 11 odstotkov žensk, ki so stare med 15 in 44 let, že uporabilo nujno kontracepcijo. V

letu 2002 jih je uporabilo 4, 2 odstotka in manj kot 1 odstotek v letu 1995 (Daniels, Jones,

& Abma, 2013).


15

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Raziskovalna vprašanja

Koliko so ženske ozaveščene o nujni kontracepciji?

Ali so ženske seznanjene s fiziologijo nosečnosti, poznajo svoj cikel in vedo, kdaj je

možnost oploditve?

6.2 Metodologija raziskovanja

6.2.1 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomskega dela smo pri teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo

raziskovanja. Uporabili smo primarne in sekundarne vire kot tudi angleško in slovensko

literaturo. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in pridobili

podatke z anonimnim anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega

tipa. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo

računalniškega programa Microsoft Excel 2010.

6.2.2 Raziskovalno okolje

Ker bi radi dosegli različne starostne skupine, smo raziskavo izvedli s pomočjo spleta,

nekaj pa smo jih razdelili po osebni poti. Od anketirank smo pridobili ustno in pisno

soglasje in jim zagotovili anonimnost.

6.2.3. Raziskovalni vzorec

V raziskavo je vključenih predvidoma 30 naključno izbranih žensk, ki so v rodni dobi.

6.2.4. Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo pridobili s pregledom literature preko baz: Google Učenjak, JSTOR, PubMed

in BMJ. Pri iskanju literature v slovenskem jeziku smo uporabili ključne besede: nujna

kontracepcija, ovulacija, spočetje, oploditev, hormonska kontracepcija. V angleškem

jeziku: emergency contraception, ovulation, conception, fertilization, hormonal

contraception. Za empirični del diplomske naloge smo pridobili podatke s pomočjo

anketnega vprašalnika.


16

6.3 Etični vidik

Pri izdelavi diplomskega dela smo upoštevali etična načela, ki so opredeljena v Kodeksu

etike medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Anketirancem se je

zagotovila anonimnost pri izpolnjevanju vprašalnikov, prav tako so imeli možnost

odklonitve sodelovanja pri raziskavi. Pridobljene rezultate smo uporabili izključno za

izdelavo diplomskega dela.


17

7 REZULTATI

Odgovore, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo prikazali z grafi in

jih tudi opisno predstavili.

Graf 1: Starost anketirank

V raziskavi je sodelovalo 30 žensk, ki so v rodni dobi. Največ anketirank spada v skupino

od 26 do 30 let, teh je 35 %, z 32 % sledijo ženske v starostni skupini od 21 do 25 let. Prav

tako velik delež sodelujočih predstavljajo ženske, ki so stare več kot 35 let, teh je 24 %, 5

% je ženske starih med 31 in 35 let in najmanj sodelujočih je starih med 15 in 20 let, teh je

bilo le 4 %.

Graf 2: Stopnja izobrazbe

Najvišji delež v odstotkih si pri stopnji izobrazbe delijo ženske z osnovnošolsko izobrazbo

in ženske z zaključeno visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, delež vsake je 39 %. 13 %

predstavljajo ženske z zaključenim magisterijem znanosti ali doktoratom znanosti in 2 %

žensk ima opravljeno osnovnošolsko izobrazbo.

15-20 let 4 %

21-25 let 32 %

26-30 let 35 %

31-35 let 5 %

več kot 35 let 24 %

9 %

39 %

0 %

39 %

13 %

Osnovnošolska izobrazba

Poklicno ali gimnazijskoizobraževanje

Višješolski program

Visokošolski strokovni programali univerzitetni program

Magisterij znanosti ali doktoratznanosti


18

Graf 3: Čas največje možnosti za spočetje

Po mnenju anketiranih žensk je čas, ko je največja možnost spočetja čas med ovulacijo, ta

odgovor je podalo 87 %, odgovor po ovulaciji je podalo 10 % in pred ovulacijo 3 % žensk.

Graf 4: Možnost spočetja izven plodnih dni

Večina žensk se zaveda možnosti zanositve izven plodnih dni, za ta odgovor se je

opredelilo 66,67 % žensk, 33,33 % žensk te možnosti ne vidi.

3 %

87 %

10 %

Pred ovulacijo

Med ovulacijo

Po ovulaciji

Da

Ne

66,67 %

33,33 %


19

Graf 5: Seznanjenost z nujno kontracepcijo

Nujno kontracepcijo pozna večina anketirank, kar 70 % jih je seznanjenih z njo. Za

odgovor »Deloma« se jih je opredelilo 23 % in 7 % je teh, ki te vrste kontracepcije ne

pozna.

Graf 6: Poznavanje definicije, kaj je nujna kontracepcija

Na vprašanje, kaj je po mnenju žensk nujna kontracepcija, 47 % meni, da je to zadnja

priložnost za preprečitev nosečnosti, 33 % jih meni, da je to tableta, ki povzroča abortus in

20 %, da je to vrsta kontracepcije, ki se vsakodnevno jemlje.

DaNe

Deloma

70 %

7 % 23 %

Vrsta kontracepcije, ki jo vsakodnevnonujno jemlješ

Zadnja priložnost, za preprečitev nosečnosti

Je tableta, ki povzroča abortus

20 %

47 %

33 %


20

Graf 7: Uporaba nujne kontracepcije kot oblika redne kontracepcije

Rezultati kažejo velik odstotek žensk, ki se je opredelilo za odgovor, da nujne

kontracepcije ne uživamo vsakodnevno kot redno kontracepcijo. Za ta odgovor se je

opredelilo 90 %, drugače mislečih je 10 %.

Graf 8: Čas jemanja zdravila

87 % žensk meni, da je potrebno nujno kontracepcijo zaužiti po nezaščitenem spolnem

odnosu, 10 % žensk meni, da jo je potrebno zaužiti vsak dan ob isti uri in 3 % anketirank

meni, da je to potrebno narediti po vsakem spolnem odnosu.

Da 10 %

Ne 90 %

Po vsakem spolnem odnosu

Vsak dan ob isti uri

Po nezaščitenem spolnem odnosu

3 %

10 %

87 %


21

Graf 9: Točni časovni okvir jemanja nujne kontracepcije

Točni časovni okvir, kdaj zaužijemo nujno kontracepcijo, pozna le 27 % žensk, največ

žensk (67 %) je obkrožilo odgovor, da tabletko zaužijemo v 12–24 urah, 7 % bi tabletko

zaužilo takoj zjutraj.

Graf 10: Način in režim izdaje zdravila

60 % anketiranih žensk se zaveda možnosti, da lahko dobi zdravilo brez recepta v lekarni,

27 % žensk je prepričanih, da je potrebno pridobiti »zelen« recept pri ginekologu in 13 %

žensk meni, da je za pridobitev nujne kontracepcije potreben odhod k osebnemu zdravniku

po »beli« recept.

Takoj zjutraj

V 12-24 urah

V 12-72 urah

7 %

67 %

27 %

Pridobitev »belega« recepta pri osebnemzdravniku

Pridobitev »zelenega« recepta pri ginekologu

Zdravilo se izda brez recepta v lekarni

13 %

27 %

60 %


22

Graf 11: Namen nujne kontracepcije

V raziskavi smo ugotovili, da ženske poznajo namen nujne kontracepcije. Za odgovor, da

je namen te tabletke zaščita po nezaščitenem spolnem odnosu, se je odločilo 70 %. Kar 30

% jih meni, da je nujna kontracepcija zaščita pred spolnim odnosom, da ne pride do

nosečnosti. Niti ena anketirana se ni odločila za odgovor, da je nujna kontracepcija zaščita

pred spolno prenosljivimi okužbami.

Graf 12: Delovanje nujne kontracepcije

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, če ženske poznajo delovanje nujne kontracepcije. Na

razpolago je bilo več odgovorov. Pravilni odgovori so bili trije. Samo 3 % žensk je

odgovorilo popolnoma pravilno na to vprašanje, ostalih 97 % predstavlja odgovore, ki so

bili deloma pravilni in deloma nepravilni ali samo nepravilni.

3 %

97 %

Pravilni odgovor

Nepravilni odgovor

Je zaščita pred spolno prenosljivimiokužbami

Je zaščita po nezaščitenem spolnemodnosu

Je zaščita pred spolnim odnosom, da nepride do nosečnosti

0 %

70 %

30 %


23

Graf 13: Najpogostejši odgovori glede mehanizma delovanja

Graf prikazuje najpogostejše odgovore, ki so jih anketiranke podale na vprašanje v

povezavi z delovanjem nujne kontracepcije. 39 % žensk je obkrožilo odgovor, da

preprečuje ugnezditev že oplojenega jajčeca. 29 % jih je mnenja, da deluje tako, da

prepreči nosečnost, 25 % odstotkov se jih je odločilo za odgovor, da prepreči oploditev in

6 %, da prepreči ovulacijo.

Graf 14: Ženske, ki so že uporabile nujno kontracepcijo

To vrsto kontracepcije je uporabilo 13 % anketiranih žensk, 87 % pa je še ni uporabilo.

6 %

25 %

39 %

29 %

Prepreči nosečnost Prepreči ugnezditev že oplojenega jajčeca

Prepreči spočetje oz. oploditev Prepreči ovulacijo

Da 13 %

Ne 87 %


24

Graf 15: Ukrepanje v primeru nezaščitenega spolnega odnosa

V primeru, da bi prišlo pri anketiranki do nezaščitenega spolnega odnosa, bi jih 47 %

uporabilo nujno kontracepcijo, 53 % pa se za njo ne bi odločilo.

Graf 16: Viri informacij o nujni kontracepciji

Graf prikazuje, s strani koga so bile informirane o nujni kontracepciji. Največ 47 % jih je

pridobilo informacije o tej obliki kontracepcije od prijateljic oziroma iz domačega okolja.

Kot vir informacij sledijo mediji s 27 %. V 17 % so predavanja tista, ki so jih ozavestila o

nujni kontracepciji in 10 % jih je bilo seznanjenih preko ginekološkega dispanzerja.

Da 47 %

Ne 53 %

0%

0%

Series 1

17 %

10 % 47 %

27 %

Iz medijev Od prijateljice oz. v domačem okolju

V ginekološkem dispanzerju Na predavanju v šoli, fakulteti


25

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Nujna kontracepcija je le ena izmed širokega spektra vseh kontracepcij, ki se nam ponujajo

na tržišču. Vendar ima po svojem namenu in načinu delovanja specifično in edinstveno

vlogo. Je zdravilo, ki ga uporabimo le izjemoma, kot samo ime že nakaže, kadar je nujno.

In ravno zaradi redke uporabe potisnemo misel o njej na stran. Res je, da se s to situacijo

morda ne bomo srečali nikoli ali pa le enkrat, vidimo pa nujnost, da tabletko poznamo,

kadar pride do nezaščitenega spolnega odnosa in smo postavljeni pred pomembno

odločitev. Dobro jo je poznati tako zase kot za ženske, ki so v dosegu našega poznanstva in

se bodo zatekle po informacijo k nam. Takrat bo zaradi naglice in omejenega časa

poznavanje nujne kontracepcije bistveno. Zato je potrebno, da se vse ženske preventivno in

pravočasno poučimo, da v primeru nesrečnega dogodka znamo premišljeno in pravilno

reagirati.

Glavni namen raziskovalnega dela je bil z raziskavo ugotoviti, ali so ženske seznanjene s

to vrsto kontracepcije in njenim mehanizmom delovanja. Da bi do teh ugotovitev prišli,

smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, anketni vprašalnik pa nam je dal podrobnejše

odgovore.

Prvo raziskovalno vprašanje: Koliko so ženske ozaveščene o nujni kontracepciji?

Iz rezultatov razberemo, da so anketiranke prepričane o svoji dobri seznanjenosti in

osveščenosti o nujni kontracepciji. Kar 70 odstotkov žensk je odgovorilo, da so seznanjene

z njo, 23 odstotkov se jih je odločilo za odgovor, da jo deloma poznajo in samo 7

odstotkov žensk za nujno kontracepcijo še ni slišalo. Drugačne rezultate so dobili v

raziskavi, ki se je izvedla med izobraženimi ženskami, ki so zaposlene v klinični bolnišnici

v Indiji, in sicer, da je samo 11,2 odstotka žensk ozaveščenih o nujni kontracepciji (Takkar,

Goel, Saha, & Dua, 2005). Že pri drugem vprašanju, kjer so morale definirati, kaj je nujna

kontracepcija, so odgovori neprepričljivi. Slaba polovica anketirank meni, da je nujna

kontracepcija zadnja priložnost za preprečitev nosečnosti. Ostale anketiranke menijo, da je

abortivna tableta, ki povzroči abortus in je vrsta kontracepcije, ki jo vsakodnevno jemlješ.

Pri naslednjih vprašanjih, ki so se navezovala na poznavanje te tabletke, so anketiranke

pokazale zelo dobro znanje. Avtorja Borko in Žebeljan (2006) navajata, da je nujna

kontracepcija oblika kontracepcije, ki jo ženska uporabi le izjemoma, kadar med spolnim


26

odnosom ni bila zavarovana. V naši raziskavi smo ugotovili, da ima večina anketiranih

žensk znanje o uporabi nujne kontracepcije, ki se zaužije po nezaščitenem spolnem

odnosu. Točen časovni okvir, v koliko urah jo lahko zaužijejo, je tisti, kateremu bi morali

dati pri oglaševanju več poudarka. Iz rezultatov je razvidno, da ženske vedo, da to ni

potrebno narediti takoj zjutraj, ampak ne tudi tega, da jo lahko uporabijo do 72 ur po

dogodku (Szarewski & Guillebaud, 1998). Točni časovni okvir za užitje nujne

kontracepcije je poznala četrtina anketirank. V Sloveniji je možno, da ženske, starejše od

16 let, nujno kontracepcijo dobijo v lekarni brez recepta (Mihevc Ponikvar & Renar,

2012). Te možnosti ne pozna slaba polovica žensk. Ena tretjina jih navaja, da je tabletka

zaščita pred spolnim odnosom, da ne pride do nosečnosti, kar je prav tako zaskrbljujoč

podatek. Slabša raven poznavanja se je pokazala tudi pri vprašanju v povezavi z

delovanjem tablete. Celoten mehanizem delovanja je poznalo le 3 % anketirank. Knöpfel

in Hoffmann (2009) opisujeta, da je glavni mehanizem delovanja nujne kontracepcije, da

prepreči ovulacijo, lahko pa prepreči tudi ugnezditev oplojenega jajčeca v maternico. Ne

prekine pa že vzpostavljene nosečnosti. Ugotovili smo, da anketirane ženske nimajo dovolj

znanja o delovanju nujne kontracepcije, saj menijo, da pride z uporabo le-te do prekinitve

že vzpostavljene nosečnosti. Ostale mehanizme delovanja pozna manjše število anketirank.

Kljub osebnemu prepričanju anketiranih žensk, da je njihovo znanje dobro, je po opravljeni

analizi rezultatov razvidno, da je še vedno pomanjkljivo in še vedno ostajajo področja, o

katerih bi jih morali še posebno informirati. Glede na vedenje, da je splošno ugotovljeno

slabo poznavanje in ozaveščenost žensk o nujni kontracepciji, kar so v raziskavi Takkar,

Goel, Saha in Dua (2005) tudi ugotovili, bi zato morali še toliko bolj osveščati ženske o

nujni kontracepciji.

Drugo raziskovalno vprašanje: Ali so ženske seznanjene s fiziologijo nosečnosti,

poznajo svoj cikel in vedo, kdaj je možnost oploditve?

Ženske so pokazale večjo podkovanost z znanjem o poznavanju menstruacijskega cikla in

verjetnosti, kdaj lahko pride do oploditve.

Da je čas med ovulacijo najbolj primeren, da pride do spočetja, se strinja večina

anketirank. Manko znanja smo ugotovili pri vprašanju, ali pride do spočetja tudi izven

plodnih dni. Tretjina anketiranih žensk meni, da do oploditve ne more priti. Avtorica


27

Bizjak Ogrinc (2012) navaja, da lahko pride do zanositve v vsakem trenutku

menstrualnega ciklusa, če se nismo zaščitili pri spolnem odnosu. Zato je potrebno tudi ta

odstotek zavedanja povečati in ženske informirati o možnosti spočetja izven časa ovulacije

in jih poučiti o tveganih nezaščitenih spolnih odnosih.

S tem ugotavljamo, da ženske premalo poznajo fiziologijo menstruacijskega cikla in

nevarnosti nezaščitenega spolnega odnosa kot tudi tabletko, ki predstavlja rešitev, če pride

do nezaželene nosečnosti. Vsaka posameznica bi se morala zavedati pomembnosti

poznavanja le-tega, biti željna se poučiti, mi pa bi ji morali preskrbeti ustrezne informacije.


28

9 SKLEP

Nujna kontracepcija je tabletka, o kateri razmišljamo le, kadar smo v stiski in je nujno. O

njej razmišlja mogoče le uporabnica, ki se mora soočiti z njo, ostale pa s to mislijo odlašajo

in se jim mogoče zdijo podrobnosti o njenem delovanju nepomembne. Zato je tudi znanje

nezadovoljivo, ko pride do vprašanja poznavanja tega zdravila.

Raziskava je pokazala, da je približno polovica žensk pripravljenih v prihodnosti v primeru

nezaščitenega spolnega odnosa zaužiti nujno kontracepcijo. Znanje o njej pa je

pomanjkljivo. Ker so trenutno največji vir informacij prijateljice in domače okolje, kar ne

predstavlja najbolj zanesljiv vir informacij, bi lahko za boljšo ozaveščenost uporabili

medije, ki so trenutno najbolj učinkovit način širjenja informacij in bi lahko tako pravilneje

poučili ženske. Ker smo ženske večkrat medij in vir informacij, je potrebno, da se same

poučimo, ker je naše znanje pomembno, še posebno, če ga delimo.

Potrebno je izboljšati komunikacijo z ženskami tako, da bi prepoznale tveganje in

izkoristile storitve. Izziv ni samo v tem, da se znanje poveča. To se lahko uspešno izvede z

informativnimi kampanjami. Izziv je tudi v ustrezni izobrazbi, ki omogoča ženskam, da se

zavedajo možnih nevarnosti, ki jih prinese spolno vedenje, in da se poučijo o načinih, kako

lahko zmanjšajo ta tveganja (Webb, 2003).

Z izobraževanjem posredujemo informacije in znanje in to je tisto, kar je najpomembnejše.

Nato pa jim moramo dati svobodo, da se same odločijo, kaj je za njih in njihovo

reproduktivno zdravje najboljše. Še vedno bo na koncu odločalo posameznikovo

razumevanje in njegova lastna presoja. Zato je pomembno podati popolne in vse

informacije, da bi se ženske lahko kar najbolje odločile.


29

LITERATURA

Aiken, A., Gold, M., & Parker, A. (2005). Changes in Young Women’s Awareness,

Attitudes, and Perceived Barriers to Using Emergency Contraception. Journal of

Pediatric and Adolescent Gynecology, 18, str. 25–32.

Bizjak Ogrinc, U. (2012). Urgentna kontracepcija. Kontracepcija danes (str. 58–

61). Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino.

Bizjak Ogrinc, U., Korošec, S., & Pinter, B. (26. januar 2011). Kakovost in varnost

– Smernice za rabo nujne kontracepcije. Zdravniški vestnik, 80, str. 727–733.

Borko, E., & Gavrić-Lovrec, V. (2006). Fiziologija menstruacijskega ciklusa. V E.

Borko, I. Takač, I. But, B. Gorišek, & B. Kralj, (ured.), Ginekologija (str. 35–46).

Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Borko, E., & Žebeljan, I. (2006). Načrtovanje družine in reproduktivno zdravje. V

E. Borko, I. Takač, I. But, B. Gorišek, & B. Kralj, (ured.), Ginekologija (str. 213–

260). Maribor: Univerza v Mariboru: Visoka zdravstvena šola.

Cheng, L., Che, Y., & Gülmezoglu, A. (23. december 2013). Methods of emergency

contraception. Prevzeto 23. oktober 2014 iz Cochrane Summaries:

http://summaries.cochrane.org/CD001324/FERTILREG_methods-of-emergency-

contraception

Croxatto, H. B., Ortiz, M. E., & Müller, A. L. (2003). Mechanisms of action of

emergency contraception. Steroids, 68, str. 1095–1098.

Daniels, K., Jones, J., & Abma, J. (februar 2013). Use of emergency contraception

among women aged 15–44: United States, 2006–2010. NCHS data brief, 112, str.

1–8.

Elia, D. (1985). Kontracepcija. Trst: Založništvo tržaškega tiska.


30

Harper, C., Cheong, M., Rocca, C., Darney, P., & Raine, T. (september 2005). The

Effect of Increased Access to Emergency Contraception Among Young

Adolescents. Obstetrics & Gynecology, 106(3), str. 483–491.

Harrison, D. (10. december 2013). Emergency Contraception Can Cause Abortion.

Prevzeto 10. september 2014 iz Tee Witherspoon Institute – Public Discourse:

http://www.thepublicdiscourse.com/2013/12/11685/

Imler, P. B., & Wilbanks, D. (2010). The essential guide to getting pregnant.

American Pregnancy Association.

Knöpfel, S., & Hoffmann, K. O. (2009). Kontracepcija. Ljubljana: In obs medicus.

Lalitkumar, P., Lalitkumar, S., Meng, C., Stavreus-Evers, A., Hambiliki, F.,

Bentin-Ley, U., et al., (november 2007). Mifepristone, but not levonorgestrel,

inhibits human blastocyst attachment to an in vitro endometrial three-dimensional

cell culture model. Human Reproduction, 22(11), str. 3031–3037.

Maurič, D. (19. junij 2003). Spolnost in mladi - Kaj vedo in kaj jih zanima.

Zdravniški vestnik, 72(2), str. 19–21.

Mihevc Ponikvar, B., & Renar, I. (2012). Raba kontracepcije v Sloveniji.

Kontracepcija danes (str. 14–20). Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno

medicino.

Nilsson, L., & Hamberger, L. (2007). Od spočetja do rojstva. Ljubljana: Modrijan

založba, d. o. o.

Pinter, B. (2010). Predstavitev zdravil za prekinitev nosečnosti. Prekinitev

nosečnosti z zdravili v 1. in 2. trimesečju nosečnosti (str. 1–7). Ljubljana: Združenje

za perinatalno medicino.

Pinter, B. (2012). Učinkovitost in varnost kontracepcije. Kontracepcija danes (str.

21–27). Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino.


31

Pinter, B., Trojner Bregar, A., & Imamović Kumalić, S. (10. avgust 2012).

Slovenske smernice za rabo materničnega vložka. Zdravniški Vestnik, 81, str. 589–

601.

Raymond, E. G., & Weaver, M. A. (maj 2008). Effect of an emergency

contraceptive pill intervention on pregnancy risk behavior. Contraception, 77(5),

str. 333–336.

Szarewski, A., & Guillebaud, J. (1998). Contraception: A User's Handbook.

Oxford: Oxford University Press.

Šprem Goldštajn, M., Pavičić Baldani, D., & Šimunić, V. (oktober-december

2012). Novosti u hitnoj kontracepciji. Gynaecologia et Perinatologia, 21(4), str.

133–138.

Takkar, N., Goel, P., Saha, P., & Dua, D. (2005). Contraceptive practices and

awareness of emergency contraception in educated working women. Indian Journal

of Medical Sciences, 59(4), str. 143–149.

Trussell, J., Raymond, E. G., & Cleland, K. (2014). Emergency Contraception: A

Last Chance to Prevent Unintended Pregnancy. New York: Princeton University.

Trussell, J., Raymond, E., & Cleland, K. (2014). Emergency Contraception: A Last

Chance to Prevent Unintended Pregnancy. Princeton: Princeton University.

Vlaisavljević, V. (2006). Neplodnost. V E. Borko, I. Takač, I. But, B. Gorišek, &

B. Kralj, (ured.), Ginekologija (str. 307–336). Maribor: Univerza v Mariboru:

Visoka zdravstvena šola.

Vogler, A. (2012). Zakonska ureditev načrtovanja družine v Sloveniji.

Kontracepcija danes (str. 10–13). Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno

medicino.

Vrabič Dežman, L. (2012). Reproduktivna fiziologija in farmakologija hormonske

kontracepcije. Kontracepcija danes (str. 28–33). Ljubljana: Slovensko društvo za

reproduktivno medicino.


32

Webb, A. (12. april 2003). Emergency contraception. British Medical Journal, 326,

str. 775–776.

Wilcox, A., Dunson, D., & Baird, D. (18. November 2000). The timing of the

"fertile window" in the menstrual cycle: day specific estimates from a prospective

study. Papers, 321, str. 1259–1262.


1

PRILOGE: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede in zaključujem svojo smer študija z

diplomskim delom na temo »Ozaveščenost žensk o nujni kontracepciji«. Ker želim

ugotoviti, koliko ženske poznajo to vrsto kontracepcije in so seznanjene z možnostjo

zanositve, sem pripravila anketni vprašalnik, ki mi bo v pomoč pri pridobivanju želenih

podatkov. Anketa je anonimna in bo obravnavana zaupno, zato Vas prosimo, da iskreno

odgovorite na vprašanja.

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!

Ljiljana Ostojić

1. Starost: ___ let

2. Vaša dosedanja stopnja izobrazbe

Osnovnošolska izobrazba

Poklicno ali gimnazijsko izobraževanje

Višješolski program

Visokošolski strokovni program ali univerzitetni program

Magisterij znanosti ali doktorat znanosti

3. Kdaj je največja možnost, da pride do spočetja?

Pred ovulacijo

Med ovulacijo

Po ovulaciji

4. Ali lahko pride do spočetja tudi izven plodnih dni?

Da

Ne

5. Ali ste seznanjeni z nujno kontracepcijo?

Da

Ne

Deloma


2

6. Kaj je po vašem mnenju nujna kontracepcija?

Vrsta kontracepcije, ki jo vsakodnevno nujno jemlješ.

Zadnja priložnost za preprečitev nosečnosti.

Je tableta, ki povzroča abortus.

7. Lahko nujno kontracepcijo uporabimo kot redno kontracepcijo, da jo

zaužijemo vsak dan?

Da

Ne

8. Kdaj zaužijemo nujno kontracepcijo?

Po vsakem spolnem odnosu.

Vsak dan ob isti uri.

Po nezaščitenem spolnem odnosu.

9. V kolikšnem časovnem okvirju po nezaščitenem spolnem odnosu moramo

zaužit tableto – nujno kontracepcijo?

Takoj zjutraj.

V 12–24 urah.

V 12–72 urah.

10. Kakšen je režim izdaje zdravila?

Pridobitev »belega« recepta pri osebnem zdravniku

Pridobitev »zelenega« recepta pri ginekologu

Zdravilo se izda brez recepta v lekarni

11. Kaj je namen nujne kontracepcije?

Je zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami.

Je zaščita po nezaščitenem spolnem odnosu.

Je zaščita pred spolnim odnosom, da ne pride do nosečnosti.

12. Kako nujna kontracepcija deluje (možnih je več odgovorov)?

Prepreči ovulacijo.

Prepreči spočetje oziroma oploditev.

Prepreči ugnezditev že oplojenega jajčeca.

Prepreči nosečnost.

13. Ali ste že kdaj uporabili nujno kontracepcijo?

Da

Ne


3

14. Ali bi v primeru, da bi pri vas prišlo do nezaščitenega spolnega odnosa

(pretrganje kondoma, sum za izpad materničnega vložka, možnost, da je

prišlo do izliva semena v nožnico), uporabili nujno kontracepcijo?

Da

Ne

15. S strani koga ste bili informirani o nujni kontracepciji?

Na predavanju v šoli, fakulteti

V ginekološkem dispanzerju

Od prijateljice oziroma v domačem okolju

Iz medijev

Documents

OZAVEŠČENOST ŽENSK O NUJNI - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · 3 NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI IN FIZIOLOGIJA MENSTRUACIJSKEGA CIKLUSA V raziskavi sta Raymond in Weaver