10.4.2015

1

OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI

Alenka Kavčič-Čolić

Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center NUK (BRIIC)

alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si

Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit II, NUK, 13.-14. 4. 2015

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost (INDOK-dejavnost)

Informacijska dejavnost Dokumentacijska dejavnost

Informacijske storitve: • Informacijska dejavnost • referenčna dejavnost • referalna dejavnost

Dokumentiranje • formalna obdelava + • vsebinska obdelava

Orodja: • uporaba IT v knjižnicah → računalniško opremljanje knjižnic; • Gradnja digitaliziranih zbirk → značilnost elektronskih virov in

Digitalna knjižnica; • internet → storitve na spletu (OPAC) in tehnologije spleta 2.0

neposredno usmerjena na uporabnike, posredno na vsebino

neposredno usmerjena na vsebino, posredno na uporabnike

informacijska pismenost

[Vrednotenje znanstvenega dela Citiranost in odmevnost]

2

VSEBINA TEČAJA

3

Ponedeljek in torek, 13. – 14. 4. 2015

I. Pregled osnovnih konceptov informacijsko-dokumentacijske dejavnosti

II. Dokumentacijska dejavnost

A. Kavčič-Čolić

V. Informacijska tehnologija v knjižnicah A. Kavčič-Čolić

Četrtek, 16. 4. 2015

III. Informacijska in referenčna dejavnost IV. Informacijski viri

Srečko Bončina

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

2

I. INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST

1.1 Opredelitev

1.2 Vzroki za razvoj informacijsko-dokumentacijske dejavnosti

1.3 Informacijska znanost

1.4 Informatika

1.5 Organizacija znanja

1.6 Sistemi vrednotenja znanstvenega dela

4 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

1.1 INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKA

DEJAVNOST: OPREDELITEV

• INFORMACIJSKA DEJAVNOST- dejavnost, ki se ukvarja z

zbiranjem, izbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem informacij.*

+ • DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST– dejavnost, ki se

ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem in oblikovanjem informacijskih virov/zbirk.*

Tudi: Dokumentacijsko-informacijska dejavnost

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost (INDOK)

Informacijsko-dokumentacijsko-komunikacijska dejavnost

5 *Vir: Bibliotekarski terminološki slovar

1.2 VZROKI ZA RAZVOJ INFORMACIJSKO-

DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI

• Razvoj znanosti

• Eskponencialna rast količine informacij (informacijska eksplozija)

• Potreba po organizaciji znanja

V zadnjih 15-ih letih:

• razvoj računalništva in interneta

• nove oblike dokumentov

• metapodatki

• potreba po učinkovitejšem iskanju informacij …

6 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

3

Eksponentna rast količine informacij

(Vir: Leydesdorff, L., Journals as retention mechanisms of scientific growth. URL: http://www.researchtrends.com/issue7-september-2008/journals-as-retention-mechanisms-of-scientific-growth/ )

Št. znanstvenikov Št. znanstvenih revij

1800 1.000 100

1850 10.000 1.000

1900 100.000 10.000

1950 1.000.000 100.000

- do leta 1970, kasneje počasnejša

7

Vir: Warren A. Kibbe, Ph.D., © 1997 Northwestern University, Computing and the Internet www.basic.northwestern.edu/primers/techfest.html

inf. v tiskani obliki inf. v el. obliki

8

Informacijska eksplozija (1/2)

Veliko naraščanje količine informacij na kakem področju ali v družbi nasploh (Bibliotekarski terminološki slovar)

• vzroki

razvoj tehnike, računalništva, porast znanstvenih potencialov, števila znanstvenikov, količine znanja, obveznost in zato večanje publiciranja

• rezultati

poplava dokumentov, nezmožnost spremljanja vsega objavljenega

9 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

4

Informacijska eksplozija (2/2)

• posledice

• informacijski infarkt

• nujnost zgoščevanja in usmerjanja informacij, specializacija, opuščanje informacij

• razvoj bibliografije, bibliotekarstva in dokumentalistike, informatike in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, informacijskih sistemov

• nujnost uporabe novih orodij

10 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Podatek in informacija

PODATEK • kar nekaj pove o določeni stvari in omogoča njeno

prepoznavanje (v obliki, ki omogoča računalniško obdelavo)

• sporočilo/sporočila z določenim pomenom

INFORMACIJA • skupek podatkov v osmisljeni obliki, na nekem mediju

• sporočila in podatki, ki pri prejemniku povečajo znanje in služijo za sprejemanje odločitev

(Vir: Bibliotekarski terminološki slovar) 11 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

1.3 INFORMACIJSKA ZNANOST

Informacijska znanost (informatologija) • po letu 1961 (poimenovanje prvič uporabljeno 1958)

• interdisciplinarna znanost, ki proučuje organizacijo, upravljanje in uporabo informacijskih virov in informacijskih služb, sisteme za poizvedovanje in vključuje raziskave o nastajanju, zbiranju, organiziranju in uporabi vseh vrst informacij (Vir: Bibliotekarski terminološki slovar)

• Informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki raziskuje lastnosti in obnašanje informacij, pretok informacij in načine njihovega procesiranja za čim boljšo dostopnost in uporabnost. (H. Borko, 1968)

12 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

5

Informacijski ciklus

Področje dela v informacijski znanosti:

• neprekinjen proces nastajanja, zbiranja, obdelave, razširjanja in uporabe informacij*

• (ETAKSA-kompleks* – Emisija, Transmisija, Akumulacija, Selekcija, Absorpcija) produkcija informacijskih virov

13 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

*Vir: Bibliotekarski terminološki slovar

Informacijski ciklus

emisija transmisija

akumulacija

selekcija

absorpcija

produkcija

zbiranje

produkcija

uporaba

razširjanje (distribucija in diseminacija)

14

1.4 INFORMATIKA (1/2)

• izvor: iz fr. infor(mation) - (auto)matique

• discipline in tehnologije, ki omogočajo sistematsko obravnavo podatkov in informacij, njihovo ohranjanje v času in komunikacijo v prostoru*

• veda o temeljih računalniške obdelave podatkov in njeni uporabi*

pogosto se uporablja kot sinonim za računalništvo (!)

15 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

*Vir: Bibliotekarski terminološki slovar

10.4.2015

6

1.4 INFORMATIKA (2/2)

UNESCO:

Informatika je skupnost ved, strok in tehnologij za sistematsko obravnavanje podatkov in informacij (zlasti s pomočjo računalnika) kot sredstva za shranjevanje znanja v času in njegovega komuniciranja v prostoru. Pri tem je informacija fenomen, komuniciranje pa proces, ki poteka v družbi, med ljudmi, je potemtakem tudi družbena dejavnost.

16 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Mejniki pri razvoju informatike in informacijske znanosti

II. svetovna vojna - povečanje števila znanstvenikov, informacij, časovni pritisk

50-ta, 60-ta leta - razvoj računalništva, računalniške datoteke in katalogi

1963 - Weinbergovo poročilo

70-ta leta – UNESCO World Scientific Information Programme - UNISIST I in II – model razširjanja informacij -online servisi

80-ta leta - telematika, kooperativni bibliografski oz. kataložni servisi

90-ta leta - intenzivno računalniško omreževanje, virtualno okolje

17 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

1.5 ORGANIZACIJA ZNANJA

angl. Knowledge Organization

• Skupno poimenovanje dejavnosti, ki se ukvarjajo z opisovanjem dokumentov (dokumentalistika, katalogizacija, klasifikacija …)

• Vzroki za njen nastanek:

• razvoj znanja, informacijska eksplozija

• Potrebe, razlogi za njen obstoj

• ponovno “najdenje” že shranjenih informacij

• Predhodniki: Information Resources Management (IRM), Knowledge Management (KM)

18 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

7

1.6 SISTEMI VREDNOTENJA ZNANSTVENEGA DELA

dejavnik vpliva (impact factor – IF) = vrednotenje znanstvenih revij znotraj svojega področja znanosti

Začetnik: Eugene Garfield, ustanovitelj Instituta za znanstvene informacije (ISI), ki je pozneje se združil v Thomson Reuters (http://admin-apps.webofknowledge.com/JCR/JCR?RQ=HOME)

IF se računajo letno in izidi objavljajo v Journal Citation Reports

Izračun:

A= št. citiranih člankov iz let 2011 in 2012 v indeksiranih revijah leta 2013

B= število člankov, ki so bili objavljeni v letih 2011 in 2012

dejavnik vpliva za leto 2013 = A/B (IF je navadno objavljen leto pozneje)

IF se obračunava letno, lahko pa tudi za obdobje 5 let.

Web of Science (WoS) indeksira 10.000 znanstvenih revij iz 60 držav

Citatni indeksi

3 osnovne serije citatnih kazal:

SCI (naravoslovje, medicina), 1963

SSCI (družboslovje), 1973

A&HCI (umetnost in humanistika), 1978

Pri analizi citiranosti se v zadnjih letih uveljavlja tudi SCOPUS (http://www.scopus.com/) – jo gradi največji založnik mednarodne znanstvene literature Elsevier B.V. - trenutno zajema vsebino 21.750 naslovov revij

SSCI, 1979 Danes podatki o faktorju vpliva revij (JCR) dosegljivi na COBISS Podatki o citiranosti avtorjev pa preko ISI Web of Science

10.4.2015

8

SICRIS - informacijski sistem o raziskovalni

dejavnosti v Sloveniji

CRIS = Current Research Information System

bibliografije raziskovalcev – SICRIS (http://www.sicris.si/)

Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jan15.asp

A1 – objave: A'' - izjemni dosežki; A' - zelo kvalitetni dosežki;

A1/2 - pomembni dosežki

A2 - citiranost

A3 - sredstva izven ARRS

2. DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST

2.1 Dokumentalistika

2.2 Dokumentacijska dejavnost

2.3 Dokumentiranje 2.4 Vsebinska obdelava

2.4.1 povzemanje 2.4.2 Indeksiranje (predmetna gesla, ključne besede, deskriptorji)

2.4.3 klasificiranje

24 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

9

2.1 DOKUMENTALISTIKA

Dejavnost, ki se ukvarja s teorijo in prakso izbiranja dokumentov in njihovo analitično obdelavo, oblikovanjem informacijskih zbirk in diseminacijo informacij.

(Bibliotekarski terminološki slovar)

• predhodnica informacijske znanosti, čeprav: v Franciji, Španiji namesto documentation science v uporabi termin information science

25 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Mejniki pri razvoju dokumentalistike

1665 - 1. znanstveni in referatni časopis

1876 - Dewey (decimalna klasifikacija - 1. izdaja)

1895 - Institut Internationale de Bibliographie (P. Otelet in H. La Fontaine) → UDK

1937 - Federation Internationale de Documentation (FID)

po 1945 - razmah nacionalnih dokumentacijskih centrov, inštitutov,…

1986 - Federation Internationale d’Information et Documentation (FID)

2000 – FID ukinjen

26 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.2 DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST

DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST je dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem in oblikovanjem informacijskih virov/zbirk (Vir: Bibliotekarski terminološki slovar)

Dokumentacijska dejavnost je del dokumentalistike

27 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

10

2.2 Dokumentacijska dejavnost: PREDMET OBDELAVE

• Publikacija

Javnosti namenjena in na kateremkoli mediju objavljena izrazna oblika dela.

• Dokument

Prenosu informacije namenjena materializirana oblika duhovne staritve (npr. članek, zapis, slika, publikacija)

Kar je predmet dokumentalistične obdelave

• Informacijski vir

Dokument, publikacija, podatkovna zbirka, kjer lahko uporabnik dobi informacijo.

(Vir: Bibliotekarski terminološki slovar)

28 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.3 DOKUMENTIRANJE

Namen: zgoščena predstavitev informacije iz primarnega dokumenta

Proces:

priprava dokumentiranje zbiranje/izbiranje - intelektualno (“ročno”)

primarnih dokumentov - avtomatsko

Rezultat:

• sekundarni dokument

• razvid primarnih dokumentov / publikacij / virov 29 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Priprava za dokumentiranje

= zbiranje in izbiranje informacij

• Kriteriji:

• zahteve discipline/stroke/problematike

• izražene želje uporabnikov

• predvidene potrebe uporabnikov

• Procesi: politika pridobivanja virov, izbiranje (glede na kriterije), pripomočki za izbor, pridobivanje in evidentiranje virov, povratne informacije

30 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

11

Postopek dokumentiranja

• določitev dokumentarne vrednosti

• analiza vsebine dokumenta

• dokumentalist mora poznati disciplino, stroko, področje

• pomembna je tudi sposobnost preciznega izražanja in uporaba tehnike hitrega branja

• zgoščena predstavitev dokumenta

• formalna obdelava

• vsebinska obdelava 31 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Intelektualno dokumentiranje

• Zajemanje formalnih podatkov

• = formalna obdelava, bibliografski opis

• Zajemanje vsebine/tematike

• s povzemanjem (opis v vezanem besedilu)

• z indeksiranjem (določanjem gesel oz.

indeksnih izrazov - besed iz naravnega jezika)

• s klasificiranjem (oblikovanjem oznak/notacij klasifikacijskega sistema)

VSEBINSKA OBDELAVA

FORMALNA OBDELAVA

• Rezultat: sekundarni dokument, sestavljen iz formalnega bibliografskega opisa in vsaj enega načina zgoščene predstavitve vsebine

32 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.4 VSEBINSKA OBDELAVA

Kratki opisi vsebine določenega dokumenta

Namen:

• povedati, o čem dokument govori

• olajšati izbiro

• prihraniti časa

• nadomestilo za branje v tujem jeziku

33 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

12

2.4 VSEBINSKA OBDELAVA (2)

2.4.1 Povzemanje

• opisovanje vsebine z vezanim besedilom

• izvleček (abstrakt), anotacija, povzetek, ...

2.4.2 Indeksiranje

• opisovanje vsebine z nizi pojmov

• intelektualno (ročno), avtomatsko

2.4.3 Klasificiranje

• opisovanje vsebine z notacijami klasifikacijskega sistema

34 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

http://cezar.nuk.uni-lj.si/standardi/seznam.php

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 35

2.4.1 POVZEMANJE(1)

Izvleček - kratki opis vsebine v obliki vezanega besedila (ISO 214/1976)

36 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

13

Značilnosti izvlečka:

• jedrnatost – brez kompliciranih fraz in izrazov

• natančnost – točne trditve v okviru obsega izvlečka

• samozadostnost – izvleček lahko stoji neodvisno od drugih besedil

• objektivnost – brez osebnih interpretacij

(Guinchat in Menou, 1983)

jedrnatost, natančnost in jasnost (Borko in Bernier, 1975)

2.4.1 POVZEMANJE(2)

37 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.4.1 POVZEMANJE(3)

Vrste izvlečkov (ISO 214/1976): • indikativni - samo nakazuje vsebino dokumenta in način

njene obravnave

• informativni - predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke

• informativno-indikativni – kombinacija, ki prikazuje

osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja

38 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

VAJA 1

1. TRAJNO OHRANJANJE DIGITALNIH VIROV: KONCEPTI IN METODE Kavčič-Čolić, Alenka

Knjižnica 54(2010)1-2 , stran 99-119

UDK 02:004:005.921.1"746"

Izvleček Prispevek je pregled teorije in prakse na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov. V njem so prikazani najpomembnejši koncepti, standardi in priporočila na tem področju ter različne veljavne metode, ki jih uveljavljajo digitalni arhivi (knjižnice in arhivi, ki so zadolženi za trajno ohranjanje digitalnih virov). Kljub tem da je področje trajnega ohranjanja digitalnih virov šele v razvoju in ne vemo, ali so izbrane metode zanesljive, velja načelo, da lahko z doslednim izvajanjem katerekoli metode med obstoječimi precej pripomoremo k ohranjanju dostopa do arhiviranih digitalnih vsebin.

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 39

10.4.2015

14

2. OPRAVLJENEGA DELA PO DVEH LETIH DELOVANJA STORITVE Svoljšak, Sonja Klasinc, Janko

Knjižnica 54(2010)1-2 , stran 137-155

UDK 02:025.13:061.1EU

Izvleček Prispevek ponuja vpogled v projektno delo kot eno izmed možnih sinergijskih rešitev pri izvajanju zahtevnejših nalog na področju uvajanja novih knjižničnih storitev. Predstavljene so aktivnosti in potek dela v okviru evropskega projekta DOD v obdobju preteklih treh let, s poudarkom na treh pomembnejših delovnih sklopih: vzpostavitev storitve EOD, diseminacija in komunikacija z javnostjo ter analiza trga. Temu sta dodana pregled nekaterih statističnih in splošnih podatkov o naročilih EOD e-knjig, ki smo jih v NUK prejeli med letoma 2007 in 2009, ter posameznih rezultatov analize zadovoljstva uporabnikov. Prispevek se konča s pregledom trenutnih aktivnosti znotraj mreže EOD in kratkim pogledom v prihodnost storitve.

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 40

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 41

3. VOJAŠKE KNJIŽNICE V SLOVENIJI Matej Fesel Alenka Šauperl ORGANIZACIJA ZNANJA, letnik 15, zvezek 1-2, 2010 doi:10.3359/oz1001025 IZVLEČEK V članku smo želeli prikazati organizacijo vojaških knjižnic v Sloveniji. Da bi spoznali ureditev vojaških knjižnic v Sloveniji, smo analizirali literaturo in si nekatere knjižnice tudi ogledali. V Sloveniji je 12 vojašnic, ki imajo organizirano knjižnično zbirko. Velika večina vojaških knjižnic je šele v razvoju, so pa tudi izjeme. Za nekatere enote skrbi lokalna splošna knjižnica, v drugih pa kar vojaki, ki pa nimajo ustreznega znanja za kakovostno delo v knjižnici. Skupna lastnost vseh vojaških knjižnic je, da zbirajo leposlovno gradivo, ki ga vojaki prebirajo v prostem času. V nadaljevanju smo želeli preučiti tudi postavitev gradiva v vojaških knjižnicah.

4. ANATOMIJA LESA ZA LOKE GODAL Avtor(ji): Čufar, Katarina (avtor) / Demšar, Blaž (avtor) / Koch, Gerald (avtor) / Oven, Primož (avtor) / Zupančič, Martin (avtor) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (oddelek za gozdarstvo)

Vir: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 2007, številka 83, s. 23–33

UDK: 81:835(045)=163.6

V goslarski delavnici »Atelje Demšar« smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjsko meso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerov potrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 42

10.4.2015

15

5. RAZLIKE V VRSTNI SESTAVI, VRSTNEM BOGASTVU OPRAŠEVALCEV IN POGOSTOSTI NJIHOVEGA OBISKOVANJA RASTLIN VRST Centaurea jacea (L.) IN Leontodon hispidis (L.) NA TRAVNIKU V CENTRALNI SLOVENIJI Avtor(ji): De Groot, Maarten Vir: Natura Sloveniae: revija za terensko biologijo, 2006, letnik 8, številka 2 Zveza za tehnično kulturo Slovenije V tej pilotni študiji so avtorji preučevali razliko v vrstni sestavi in vrstnem bogastvu opraševalcev ter njihovo obiskovanje rastlin vrst Centaurea jacea in Leontodon hispidis. V času 15 min so prešteli opraševalce, ki so obiskali rastline na izbranem travniku. Ugotovili so razliko v vrstni sestavi opraševalcev. Na rastlini C. jacea je bila pristona predvsem Apis mellifera, medtem ko so L. hispidis obiskovali predvsem predstavniki družine Syrphidae. Poleg tega je bila zaradi pogostih obiskov osebkov vrste A. mellifera številčnost opraševalcev višja na C. jacea kot na L. hispidis, medtem ko je bila enakomernost višja na L. hispidis. Rastlinski vrsti se v vrstnem bogastvu opraševalcev nista razlikovali. Avtorji razpravljajo o vzrokih za razlike v obiskovanju opraševalcev. Poleg tega bi bilo priporočljivo raziskati razliko v sestavi opraševalcev in njihovi številčnosti med podobnimi vrstami rastlin znotraj plemen/družin C. jacea in L. hispidis, s čimer bi bolj razjasnili izbiro opraševalcev med rastlinskimi vrstami.

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 43

2.4.1 POVZEMANJE(4)

• Indikativni, informativni in informativno-

indikativni izvlečki so lahko strukturirani:

• NAMEN

• METODOLOGIJA / PRISTOP

• REZULTATI

• OMEJITVE RAZISKAVE

• IZVIRNOST

• UPORABNOST RAZISKAVE

Sledijo strukturi znanstvenih prispevkov (IMRAD)

2.3

44 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 45

10.4.2015

16

2.4.1 POVZEMANJE(5)

Skrajšana vsebina, ki lahko nadomesti branje izvirnika

• Povzetek (Summary)- zgoščena, neocenjujoča,

največkrat v tujem jeziku napisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti branje izvirnika

• Kritični povzetek - dodaja predstavitvi vsebine tudi

kritično mnenje, oceno; navadno je podpisan

46 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Razlike med izvlečkom in povzetkom

IZVLEČEK

• navadno na začetku dokumenta

• pogosteje pri člankih

• pribl. 3% celotnega besedila ali največ 250 besed (pri podaljšanih izvlečkih – extended abstracts – do 750 besed)

POVZETEK

• navadno na koncu dokumenta – razen Executive Summary (prvotno namenjen poslovnežem), ki je na začetku

• redko pri člankih

• približno 10%-20% celotnega besedila

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 47

• Sinopsis - izvleček, ki ga sestavi avtor primarnega dokumenta

• Anotacija - zgoščena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni

naslov bibliografske enote

• Skupni izvleček - ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih

dokumentov

• Vsebina - kazalo knjige, daljšega članka

• Iztržek (ekscerpt) - izpis(i), odlomki iz primarnega dokumenta

• Recenzija - predstavitev dokumenta, katere glavni namen je kritičnaocena

vsebine

• Skupna recenzija (recenzija več dokumentov)

48 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Drugi kratki opisi vsebine

10.4.2015

17

2.4.2 INDEKSIRANJE

Opisovanje vsebine z besedami iz naravnega jezika = z gesli

• Ročno oz. intelektualno

• opravi ga človek – dokumentalist

• izrazito intelektualno opravilo

• Avtomatsko

• opravi ga stroj - računalnik; “samodejno”

49 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Intelektualno indeksiranje (1)

Postopka:

• konceptualna analiza (identifikacija teme

dokumenta)

• o čem govori dokument

• zakaj smo ga izbrali v zbirko

• kaj bo zanimalo naše uporabnike

• formulacija (transformacija teme v niz gesel)

50 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Intelektualno indeksiranje (2)

Vrste gesel:

predmetna gesla (iz geslovnika oz. kontroliranega ali nekontroliranega slovarja)

ključne besede (poljubne oz. iz besedila dokumenta)

deskriptorji (izključno iz tezavra oz. slovarja deskriptorjev)

51 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

18

PREDMETNA GESLA (1)

Temeljna gesla • enostavna (enobesedna): bibliotekarstvo • razvita (večbesedna): informacijski center • razširjena (večbesedna): metode in tehnike

Določila – v oklepaju • tematska: (zgodovina) • krajevna: (Slovenija) • časovna: (Renesansa) • oblikovna: (roman)

Sestavljajo:

52 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

PREDMETNA GESLA(2)

• Pripomočka za njihovo določanje:

• geslovnik/kontrolirani slovar

• Produkti indeksiranja:

• abecedni stvarni katalog (v knjižnicah)

• predmetno kazalo/register

• geslovnik/kontrolirani slovar

53 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

PREDMETNA GESLA (3)

Geslovnik - kontrolirani slovar

• Seznam s strukturo

• kontrola sinonimov in homonimov

• povezovanje pomensko sorodnih pojmov (hierarhično, asociativno)

• Glede na način gradnje/uporabo

• predkoordiniran

• postkoordiniran

54 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

19

Primer geslovnika LCSH

55 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Primer geslovnika SSSG

56 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

KLJUČNE BESEDE (1)

• Poljubne

• po presoji, znanju dokumentalista

• glede na uporabnike

• Iz dokumenta:

• Strokovni izrazi - termini, oziroma vse pomenske besede od koderkoli

• iz kazala, izvlečka, zaključkov

• iz celotnega besedila odkumentov

• Iz naslova

57 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

20

KLJUČNE BESEDE (2)

• Pripomočka za njihovo določanje:

• seznam ključnih besed

• seznam izločenih - blokiranih besed (“stop-lista”)

• Produkti indeksiranja:

• permutirana kazala (na osnovi naslovov dokumentov)

• KWIC (key word in context)

• KWOC (key word out of context)

58 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Mirwis, A.N. Subject Encyclopedias. User Guide, Review Citations, and Keyword Index. Part II. Oryx Press, 1999

59 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI (1)

Pripomočki za njihovo določanje:

• terminološki slovar(ji)

• (kontrolirani slovar deskriptorjev)

• TEZAVER

60 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

VAJA 2

10.4.2015

21

Booth, B. : Thesaurus of Sociological Indexing Terms. -5th ed. - Bethesda (MD) : Cambridge Scientific Abstracts, 1999.

61 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Booth, B. : Thesaurus of Sociological Indexing Terms. -5th ed. - Bethesda (MD) : Cambridge Scientific Abstracts, 1999.

62 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Thesaurus of Sociological Indexing Terms, 1999.

63 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

22

Booth, B. : Thesaurus of Sociological Indexing Terms. -5th ed. - Bethesda (MD) : Cambridge Scientific Abstracts, 1999.

64 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Thesaurus of ERIC Descriptors. – 13th ed.. - Phoenix : Oryx, 1995

65 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

OECD Macrothesaurus, Pariz, OECD, 1991, str. 139.

66 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

23

The librarians thesaurus. Chicago, London : ALA, 1990

67 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI(2)

TEZAVER = kontrolirani slovar s strukturo

ISO 2788(1986)

• Zahteve:

• nedvoumnost deskriptorjev

• strukturiranost

• izčrpnost • evolutivnost

izbrani izraz - deskriptor

neizbrani izraz - nedeskriptor 68 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI(3)

TEZAVER Simboli:

> (USE), = (UF), < (BT), > (NT), (RT)

Vrstni red v tezavru: MT – main term (deskriptor, o katerem je zapis v tezavru)

SN – scope notes (obseg pojma ali kontekst uporabe)

UF – used for (uporabi namesto - sopomenka)

TT – top term (hierarhijsko najvišji izraz)

BT – broader terms (nadrejeni/širši izraz)

NT – narrower terms (podrejeni/ožji izraz)

RT – related terms (sorodni izraz)

69 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

24

DESKRIPTORJI(4)

TEZAVER

Razmerja med deskriptorji (kratice):

• ekvivalentnost deskriptor (UF), nedeskriptor (USE)

• hierarhičnost širši - nadrejeni izraz (BT), ožji - podrejeni izraz (NT); najširši izraz (TT) pri več stopnjah hierarhije

• asociativnost sorodni izraz (RT)

• obseg pojma SN - “scope note”

70 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI (5)

TEZAVER

• Konvencije grafičnega označevanja:

• velike, male, polkrepke, itd. črke

• drevesa hierarhičnosti

• Deli tezavra:

• glavni (abecedna ureditev po deskriptorjih)

• pomožni (sistematično kazalo, grafične sheme) • Načini prikaza: abecedno, hierarhično, grafično

71 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI (6)

• izrazi za stvarne pojme (oz. kombinacije)

• konkretne stvari

• predmeti: GORSTVA

• fizični deli: OKONČINE

• materiali: ALUMINIJ

• abstraktne stvari

• akcije in dogodki: POLEDENITEV, ŠPORT

• lastnosti stvari, materialov, dogajanja: VISKOZNOST, HITROST

• vede in discipline: MEDICINA

• merske enote: KILOGRAM 72 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

25

DESKRIPTORJI(7)

• lastna imena

• geografska: VELIKA BRITANIJA

• osebna: IVAN CANKAR

• nazivi organizacij: CILIP

• nomenklature: UDK

• identifikacijske številke/šifre/simboli, zaščitni znaki: EMŠO

Delitev po zgradbi

• enostavni

• sestavljeni (večbesedni) 73 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI(8)

Pravila za oblikovanje:

1. uporaba samostalnikov • preferenčno - pred ostalimi besednimi vrstami

• samostalniške fraze (v naravnem vrstnem redu)

• INFORMACIJSKI CENTER

• glagoli (izključno v obliki glagolnika ali nadomeščeni s samostalnikom)

KOMUNIKACIJA / KOMUNICIRANJE

74 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

DESKRIPTORJI(9)

2. Slovnično število: množina

• števni samostalniki: KNJIGE

• deli telesa: REP, NOGE

• neštevni samostalniki, abstraktni pojmi – ednina VODA, ETIKA

• razred - množina: STRUPI

• različni pomeni – oboje:

GLEDALIŠČE (umetnost)

GLEDALIŠČA (stavbe)

75 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

26

DESKRIPTORJI(10)

3. Okrajšave, kratice • navadno ne, izjema so zelo uveljavljene: RADAR,

NATO

• vedno jih obravnavamo kot sinonime

4. Homonimi/homografi • določila v oklepaju

VILE (zgradbe)

VILE (orodje)

• vedno uporabimo bolj udomačen izraz, med laičnim in strokovnim pa izbiramo glede na namen/občinstvo

76 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Avtomatsko indeksiranje (1)

• Teorija H.P. Luhna (1957) : večja frekvenca pojavljanja nekega termina v dokumentu veča njegovo težo pri opisu vsebine tega dokumenta

• Dokumenti so shranjeni v računalniku v obliki besedila (polna ali okrnjena oblika)

• “Samodejen” postopek, s pomočjo ustreznih računalniških programov (algoritmov) (invertirane datoteke)

• Brez (oz. z omejenim) razsojanjem obdelovalca

• Prednosti in pomanjkljivosti

77

Avtomatsko indeksiranje (2)

• konkordančno: ključne besede, spisek izločenih - blokiranih besed (stop-lista)

• citatno: povezovanje citiranj o dokumentih (citirajoči viri) in iz njih (citirani viri)

• matematično-statistično: z opiranjem na pogostost in sočasnost izrazov v besedilu

• matematično-lingvistično: matematično vrednotenje jezikovnih - morfoloških in semantičnih značilnosti

• na verjetnostnih osnovah: ponderiranje (= tehtanje) pomenskih besed, rangiranje iskalnih izrazov in najdenih dokumentov

78 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

27

Avtomatsko indeksiranje (3)

Perspektive

• ekspertni sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci

• za katalogizacijo

• za vsebinsko obdelavo (določanje gesel, notacij)

• za vrednotenje procesov indeksiranja in iskanja

• za obdelavo besedil v naravnem jeziku

• Semantične mreže in semantični splet 79 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.4.3 KLASIFICIRANJE

predstavitev vsebine z notacijami klasifikacijskega sistema

Klasifikacija = „ (…) razdeljevanje in sistematično razvrščanje pojmov v razrede, skupine, vrste ipd. glede na določene skupne lastnosti.“ (Šauperl, 2000, str.10)

Vir: Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za

študentke in študente bibliotekarstva. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. (BiblioThecaria ; 9)

80 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

2.4.3 KLASIFICIRANJE

Klasifikacijski sistemi

• kontrolirani slovarji

• osnova

• sistematika znanosti

• razdelitev v kategorije in podkategorije, razrede in podrazrede

81 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

10.4.2015

28

Vrste klasifikacij (2)

• Glede na način pokrivanja človekovega znanja

• univerzalni in disciplinarni

• posebni interdisciplinarni (patentna, mednarodni tarifni sistem - carinska nomenklatura)

• Glede na označevanje razredov/podrazredov (= na

notacije):

• numerični

• alfabetski

• alfanumerični

82 A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015

Klasifikacijski sistemi

Šauperl (2000):

- Hierarhični – razvrščajo pojme v vrsto hierarhično povezanih skupin ali razredov.

- Fasetni – vsak pojem razvrstijo po nekaj osnovnih lastnostih (fasetah) (tudi analitično-sintetične)

A. Kavčič-Čolić, 13.-14. 4. 2015 83 © S. Čolić

Vrste klasifikacij (1)

Primeri hierarhičnih klasifikacij: Dewey-eva decimalna klasifikacija (DDC) (Melvil Dewey,

1876) (http://www.library.illinois.edu/ugl/about/dewey.html)

Cutter-jeva - ekspanzivna klasifikacija (Charles Ammi Cutter, 1882)

http://forbeslibrary.org/research/cutter-classification/

Library of Congress Classification – popolna hierarhična klasifikacija! (1814, Thomas Jefferson, predsednik ZDA; Herbert Putnam, 1897) http://www.loc.gov/catdir/cpso/lcco/

Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) 1895

84

10.4.2015

29

Vrste klasifikacij (1)

Primera fasetne klasifikacije:

Ranganathanova - fasetna, dvopična (napačno

kolonska!!) 1933 (CC) http://www.iskoi.org/doc/colon.htm

BLISS - bibliografska klasifikacija (BC)

http://www.blissclassification.org.uk/

85