Upload
rasul
View
58
Download
2
Embed Size (px)
DESCRIPTION
OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk NUK, 2009 Ivan Kanič Centralna ekonomska knjižnica. Vsebina. Nekaj osnovnih pojmov Zgodovin ski pregled Informacijske storitve in uporabniki Diseminacija informacij Informacijski viri - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
OSNOVE INFORMACIJSKO-
DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI
Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirkNUK, 2009
Ivan KaničCentralna ekonomska knjižnica
Vsebina
• Nekaj osnovnih pojmov
• Zgodovinski pregled
• Informacijske storitve in uporabniki
• Diseminacija informacij
• Informacijski viri
• Analiza in predstavitev vsebine dokumentov
Podatek in informacija
PODATEK• kar nekaj pove o določeni stvari in omogoča njeno
prepoznavanje (v obliki, ki omogoča računalniško obdelavo)
• sporočilo/sporočila z določenim pomenom
INFORMACIJA• skupek podatkov v osmisljeni obliki, na nekem
mediju• sporočila in podatki, ki pri prejemniku povečajo
znanje in služijo za sprejemanje odločitev
D. Bawden (2000)
Informacija - beseda, ki je
• veliko preveč uporabljena
• preslabo razumljena
• opredeljena in razložena na preveč načinov
Definicije informacije
Kognitivni pristop (podatek, informacija, znanje, modrost, šum)
Različni poudarki:
• na prenosu
• na procesu v posamezniku
• na sprejemanju odločitev
• informacija kot “stvar”
Komuniciranje (Shannon-Weaver)
signal
ODDAJNIKODDAJNIK komunikacijski SPREJEMNIK
kanal kodiranje dekodiranje
sporočilo ŠUM sporočilo
VIR CILJ
Model
Govori o• Kodiranju• prenešenih informacijah
– količini– učinkovitosti– hitrosti
Ne govori o• Vsebini• relevantnosti
Informatika
veda o sistematski obravnavi podatkov in informacij, njihovem ohranjanju v času in komunikaciji v prostoru
• izvor: iz fr. infor(mation) - (auto)matique
• poznamo ožje in širše definicije
• pogosto se uporablja kot sinonim za računalništvo (!)
Informatika (2)
UNESCOInformatika je skupnost ved, strok in tehnologij za
sistematsko obravnavanje podatkov in informacij (zlasti s pomočjo računalnika) kot sredstva za shranjevanje znanja v času in njegovega komuniciranja v prostoru. Pri tem je informacija fenomen, komuniciranje pa proces, ki poteka v družbi, med ljudmi, je potemtakem tudi družbena dejavnost.
Informacijska znanost
Informacijska znanost (informatologija)– po letu 1961 (poimenovanje prvič uporabljeno 1958)– znanstvena disciplina, izrazito interdisciplinarna– postmoderna znanost– problem definicije
Informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki raziskuje lastnosti in obnašanje informacij, pretok informacij in načine njihovega procesiranja za čim boljšo dostopnost in uporabnost. (H. Borko, 1968)
“deinstitucionalizirano bibliotekarstvo”
Informacijski ciklus
Področja dela v informacijski znanosti:
• produkcija informacijskih virov
• zbiranje informacijskih virov
• razširjanje (distribucija in diseminacija) informacijskih virov
• uporaba informacijskih virov
DokumentalistikaStroka, dejavnost, ki se ukvarja s teorijo in prakso
izbiranja dokumentov in njihovo analitično
obdelavo, oblikovanjem informacijskih virov in
diseminacijo informacij.• predhodnika (sedaj “sopotnika”):
– bibliotekarstvo– bibliografija
• predhodnica informacijske znanosti
“bibliotekarstvo v višji prestavi”
Informacijsko-dokumentacijska dejavnost
dokumentacijska dejavnost + informacijska dejavnost
Dokumentacijska dejavnost
dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem in oblikovanjem informacijskih virov
Informacijsko-dokumentacijska dejavnost (2)
Informacijska dejavnost
dejavnost, ki se ukvarja s posredovanjem informacij
informacijsko-dokumentacijska dejavnost (INDOK)
informacijsko-dokumentacijsko-komunikacijska dejavnost
Organizacija znanja
• Skupno poimenovanje dejavnosti, ki se ukvarjajo z opisovanjem dokumentov (dokumentalistika, katalogizacija, klasifikacija …)
• Vzroki za njen nastanek – razvoj znanja, informacijska eksplozija
• Potrebe, razlogi za njen obstoj– ponovno “najdenje” že shranjenih informacij
Vrste organizacije znanja
• opis dokumentov– opisna katalogizacija
• analiza in predstavitev vsebine– izvlečki, ipd.– deskriptorji ipd.– klasifikacijske oznake
• metapodatki
Informacijska eksplozija
• kaj je informacijska eksplozija?• vzroki razvoj tehnike, računalništva, porast znanstvenih
potencialov,
števila znanstvenikov, količine znanja, obveznost in zato
večanje publiciranja
• rezultati poplava dokumentov, nezmožnost spremljanja vsega
objavljenega
Informacijska eksplozija (2)
• posledice – informacijski infarkt– nujnost zgoščevanja in usmerjanja informacij,
specializacija, opuščanje informacij– razvoj bibliografije, bibliotekarstva in
dokumentalistike, informatike in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, informacijskih sistemov
– nujnost uporabe novih orodij
Eksponentna rast količine informacij
Številoznanstvenikov
Št. znanstvenihrevij
1800 1.000 100
1850 10.000 1.000
1900 100.000 10.000
1950 1.000.000 100.000
- do leta 1970, kasneje počasnejša
Mejniki - Dokumentalistika
1665 - 1. znanstveni in referatni časopis
1876 - Dewey (decimalna klasifikacija - 1. izdaja)
1895 - Institut Internationale de Bibliographie (P. Otelet in H. La Fontaine)
1937 - Federation Internationale de Documentation
po 1945 - razmah nacionalnih dokumentacijskih centrov, inštitutov,…
1986 - Federation Internationale d’Information et Documentation
2000 – FID ukinjen
MejnikiInformatika, informacijska znanost
1963 - Weinbergovo poročilo
II. svetovna vojna - povečanje števila znanstvenikov, informacij, časovni pritisk
50-ta, 60-ta leta - razvoj računalništva, računalniške datoteke in katalogi
70-ta leta - UNISIST I in II, online servisi
80-ta leta - telematika, kooperativni bibliografski oz. kataložni servisi
90-ta leta - intenzivno računalniško omreževanje, virtualno okolje
MejnikiPrelom stoletja
• Internet
• Informacijska avtocesta
• Globalna vas
• Multimedijske vsebine
• Neoprijemljivi dokumenti
• Metapodatki
DOKUMENTIRANJE
Predmet obdelave
• PublikacijaJavnosti namenjena in na kateremkoli mediju objavljena izrazna
oblika dela.
• DokumentPrenosu informacije namenjena materializirana oblika duhovne
staritve.
Kar je predmet dokumentalistične obdelave
• Informacijski virDokument, publikacija, zbirka, kjer lahko uporabnik dobi
informacijo.
Dokumentiranje
Namen: zgoščena predstavitev informacije iz primarnega dokumenta
Proces:priprava dokumentiranjezbiranje/izbiranje - intelektualno (“ročno”)
primarnih dokumentov - avtomatsko
Rezultat: • sekundarni dokument• razvid primarnih dokumentov / publikacij / virov
Priprava za dokumentiranje
= zbiranje in izbiranje informacij
• Kriteriji: – zahteve discipline/stroke/problematike– izražene želje uporabnikov– predvidene potrebe uporabnikov
• Procesi: politika pridobivanja virov, izbiranje (glede na kriterije), pripomočki za izbor, pridobivanje in evidentiranje virov, povratne informacije
Postopek dokumentiranja
• določitev dokumentarne vrednosti
• analiza vsebine dokumenta– dokumentalist mora poznati disciplino, stroko,
področje– pomembna je sposobnost preciznega izražanja
in uporaba tehnike hitrega branja
• zgoščena predstavitev dokumenta– formalna obdelava– vsebinska obdelava
Intelektualno dokumentiranje• Zajemanje formalnih podatkov
= formalna obdelava, bibliografski opis
• Zajemanje vsebine/tematike– s povzemanjem (opis v vezanem besedilu)
– z indeksiranjem (določanjem gesel oz. indeksnih izrazov - besed iz naravnega jezika)
– s klasificiranjem (oblikovanjem oznak/notacij klasifikacijskega sistema)
Rezultat: sekundarni dokument sestavljen iz formalnega bibliografskega opisa in vsaj
enega načina zgoščene predstavitve vsebine
Vsebinska obdelava
Kratki opisi vsebine določenega dokumenta
Namen:
• povedati, o čem dokument govori
• olajšati izbiro
• prihraniti časa
• nadomestilo za branje v tujem jeziku
Vsebinska obdelava (2)
1. Povzemanje– opisovanje vsebine z vezanim besedilom– izvleček (abstrakt), anotacija, povzetek, ...
2. Indeksiranje– opisovanje vsebine z nizi pojmov– intelektualno (ročno), avtomatsko
3. Klasificiranje– opisovanje vsebine z notacijami
klasifikacijskega sistema
1. Povzemanje
Kratki opisi vsebine v obliki vezanega besedila.
Izvleček• indikativni - samo nakazuje vsebino dokumenta in
način njene obravnave
• informativni - predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke
• informativno-indikativni – kombinacija, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja
1. Povzemanje (2)
Izvleček• deskriptivni (opis vsebine brez vrednotenja)
• kritični (opis vsebine in kritično mnenje; podpisan)
Sinopsis - izvleček, ki ga sestavi avtor primarnega dokumenta
Anotacija - zgoščena predstavitev vsebine dokumenta,
ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote
1. Povzemanje (3)
Skrajšana vsebina, ki lahko nadomesti branje izvirnika
• Povzetek - zgoščena, neocenjujoča, največkrat v tujem jeziku napisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti branje izvirnika
• Kritični povzetek - dodaja predstavitvi vsebine tudi kritično mnenje, oceno; navadno je podpisan
1. Povzemanje (4)
Drugi kratki opisi vsebine:• Skupni izvleček - ki povzema vsebino več,
praviloma vsebinsko povezanih dokumentov
• Vsebina - kazalo knjige, daljšega članka
• Iztržek (ekscerpt) - izpis(i), odlomki iz primarnega dokumenta
• Recenzija - predstavitev dokumenta, katere glavni namen je kritičnaocena vsebine
• Skupna recenzija (recenzija več dokumentov)
2. Indeksiranje
Opisovanje vsebine z besedami iz naravnega jezika = z gesli
• Ročno oz. intelektualno– opravi ga človek – dokumentalist
– izrazito intelektualno opravilo
• Avtomatsko– opravi ga stroj - računalnik; “samodejno”
2.1 Intelektualno indeksiranje
Postopka:
• konceptualna analiza (identifikacija teme dokumenta)– o čem govori dokument
– zakaj smo ga izbrali v zbirko
– kaj bo zanimalo naše uporabnike
• formulacija (transformacija teme v niz gesel)
2.1 Intelektualno indeksiranje (2)
Vrste gesel• predmetna gesla (iz geslovnika oz.
kontroliranega ali nekontroliranega slovarja)
• ključne besede (poljubne oz. iz besedila dokumenta)
• deskriptorji (izključno iz tezavra oz. slovarja deskriptorjev)
2.1.1 Predmetna gesla
Temeljna gesla• enostavna (enobesedna): bibliotekarstvo• razvita (večbesedna): informacijski center• razširjena (večbesedna): metode in tehnike
Določila – v oklepaju• tematska: (zgodovina) • krajevna: (Slovenija)• časovna: (Renesansa) • oblikovna: (roman)
2.1.1 Predmetna gesla (2)
• Pripomočka za njihovo določanje: – geslovnik/kontrolirani slovar
• Produkti indeksiranja:– abecedni stvarni katalog (v knjižnicah)
– predmetno kazalo/register– geslovnik/kontrolirani slovar
2.1.1 Geslovnik - kontrolirani slovar
• Seznam s strukturo– kontrola sinonimov in homonimov– povezovanje pomensko sorodnih pojmov
(hierarhično, asociativno)
• Glede na način gradnje/uporabo– predkoordiniran– postkoordiniran
2.1.2 Ključne besede
• Poljubne – po presoji, znanju dokumentalista– glede na uporabnike
• Iz dokumenta: – Strokovni izrazi - termini, oziroma vse
pomenske besede od koderkoli• iz kazala, izvlečka, zaključkov
• iz celotnega besedila odkumentov
– Iz naslova
2.1.2 Ključne besede (2)
• Pripomočka za njihovo določanje: – seznam ključnih besed– seznam izločenih - blokiranih besed (“stop-
lista”)
• Produkti indeksiranja: – permutirana kazala (na osnovi naslovov
dokumentov)
– KWIC, KWOC
2.1.3 Deskriptorji
Po vsebini:• izrazi za stvarne pojme (oz. kombinacije)
– konkretne stvari• predmeti: GORSTVA
• fizični deli: OKONČINE
• materiali: ALUMINIJ
– abstraktne stvari• akcije in dogodki: POLEDENITEV, ŠPORT
• lastnosti stvari, materialov, dogajanja: VISKOZNOST, HITROST
2.1.3 Deskriptorji (2)
• vede in discipline: MEDICINA • merske enote: KILOGRAM
• lastna imena – geografska: VELIKA BRITANIJA – osebna: IVAN CANKAR – nazivi organizacij: CILIP – nomenklature: UDK – identifikacijske številke/šifre/simboli, zaščitni
znaki: EMŠO
2.1.3 Deskriptorji (3)
Po zgradbi• enostavni
• sestavljeni (večbesedni)
Pripomočki za njihovo določanje:• terminološki slovar(ji)
• (kontrolirani slovar deskriptorjev)
• TEZAVER
2.1.3 Deskriptorji (4)
Pravila za oblikovanje:1. uporaba samostalnikov
– preferenčno - pred ostalimi besednimi vrstami– samostalniške fraze (v naravnem vrstnem redu)
INFORMACIJSKI CENTER
– glagoli (izključno v obliki glagolnika ali nadomeščeni s samostalnikom)KOMUNIKACIJA / KOMUNICIRANJE
2.1.3 Deskriptorji (5)
2. Slovnično število: množina– števni samostalniki: KNJIGE
• deli telesa: REP, NOGE
– neštevni samostalniki, abstraktni pojmi – ednina VODA, ETIKA
• razred - množina: STRUPI
– različni pomeni – oboje: GLEDALIŠČE (umetnost)
GLEDALIŠČA (stavbe)
2.1.3 Deskriptorji (6)
3. Okrajšave, kratice– navadno ne, izjema so zelo uveljavljene:
RADAR, NATO
– vedno jih obravnavamo kot sinonime
4. Homonimi/homografi– določila v oklepaju
VILE (zgradbe) VILE (orodje)
– vedno uporabimo bolj udomačen izraz, med laičnim in strokovnim pa izbiramo glede na namen/občinstvo
2.1.3.1 Tezaver
kontrolirani slovar s strukturo
ISO 2788(1986)
• Zahteve: – nedvoumnost deskriptorjev
– strukturiranost– izčrpnost– evolutivnost
izbrani izraz - deskriptor
neizbrani izraz - nedeskriptor
2.1.3.1 Tezaver (2)
• Konvencije grafičnega označevanja:– velike, male, polkrepke, itd. črke– drevesa hierarhičnosti
• Deli tezavra– glavni (abecedna ureditev po deskriptorjih)– pomožni (sistematično kazalo, grafične sheme)
• Načini prikaza: abecedno, hierarhično, grafično
2.1.3.1 Tezaver (3)
Relacije med deskriptorji (kratice):• ekvivalentnost
deskriptor (UF), nedeskriptor (USE)
• hierarhičnost širši - nadrejeni izraz (BT), ožji - podrejeni izraz (NT); najširši izraz (TT) pri več stopnjah hierarhije
• asociativnost sorodni izraz (RT)
• obseg pojma SN - “scope note”
2.1.3.1 Tezaver (4)
Simboli: > (USE), = (UF), < (BT), > (NT), (RT)
Vrstni red v tezavru:SNUFTTBTNTRT
2.2 Avtomatsko indeksiranje
• Dokumenti so shranjeni v računalniku v obliki besedila (polna ali okrnjena oblika)
• “Samodejen” postopek, s pomočjo ustreznih računalniških programov (algoritmov)
• Brez (oz. z omejenim) razsojanjem obdelovalca
• Prednosti in pomanjkljivosti
• Mera za pomembnost posamezne besede: frekvenca pojavljanja
2.2 Avtomatsko indeksiranje (2)
• konkordančno: ključne besede, spisek izločenih - blokiranih besed (stop-lista)
• citatno: povezovanje citiranj o dokumentih (citirajoči viri) in iz njih (citirani viri)
• matematično-statistično: z opiranjem na pogostost in sočasnost izrazov v besedilu
• matematično-lingvistično: matematično vrednotenje jezikovnih - morfoloških in semantičnih značilnosti
• na verjetnostnih osnovah: ponderiranje (= tehtanje) pomenskih besed, rangiranje iskalnih izrazov in najdenih dokumentov
2.2 Avtomatsko indeksiranje (3)
Perspektive (deloma že danes)• ekspertni sistemi, ki temeljijo na umetni
inteligenci – za katalogizacijo– za vsebinsko obdelavo (določanje gesel,
notacij)– za vrednotenje procesov indeksiranja in iskanja– za obdelavo besedil v naravnem jeziku
3. Klasificiranje
predstavitev vsebine z notacijami klasifikacijskega sistema
Klasifikacijski sistemi
• kontrolirani slovarji
• osnova– sistematika znanosti – razdelitev v kategorije in podkategorije, razrede
in podrazrede
3.1 Vrste klasifikacijskih sistemov
• Glede na značaj hierarhičnih odnosov: – Monohierarhični:
• Cutter-jeva - ekspanzivna klasifikacija
• Library of Congress Subject Headings (LCSH)
• BLISS - bibliografska klasifikacija (BC)
• BROWN - predmetna klasifikacija
– Dewey-eva decimalna klasifikacija (DDC) 1876
– Polihierarhični: • univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) 1895
• Ranganathanova - fasetna, dvopična (napačno kolonska!!) 1933 (CC)
3.1 Vrste klasifikacijskih sistemov (2)
• Glede na način pokrivanja človekovega znanja– univerzalni in disciplinarni
– posebni interdisciplinarni (patentna, mednarodni tarifni sistem - carinska nomenklatura)
• Glede na označevanje razredov/podrazredov (=
na notacije):– numerični
– alfabetski
– alfanumerični
ISKANJE INFORMACIJ IN
POIZVEDOVANJE
Sistemi za poizvedovanje
Information Retrieval Systems (IRS)• sistemi, v katerih so shranjeni procesirani podatki
(dokumenti ali njihovi nadomestki)• s poizvedovanjem (iskanjem) končni uporabnik
(včasih s pomočjo informacijskega posrednika) poveže svojo informacijsko potrebo z enim ali več dokumenti
Iskanje informacij / poizvedovanje
Information Retrieval
Iskanje informacij
sistematično odkrivanje in izbiranje ustreznih podatkov/informacij v informacijskih virih
Poizvedovanje
sistematično preiskovanje indeksiranih informacijskih virov z odkrivanjem, izbiranjem in pridobivanjem podatkov, zapisov iz njih
Sistemi za poizvedovanjeKronologija• 1945 – W. Bush “As we may think”• 60-ta leta – prvi sistemi• 70-ta leta – zbirke, gostitelji• 80-ta leta – CD-ROM• 90-ta leta – Internet
Pri nas• po letu 1975
Sistemi za poizvedovanje (2)
Raziskovalna področja• vsebinska obdelava/analiza
• organizacija podatkov
• uporabniški vmesniki
• vrednotenje sistemov
Uporabniški vmesniki
• Kdo je uporabnik?• Uporabnost in uporabniška prijaznost• Pomoč:
– na papirju, priložena (priročnik)– sporočila na ekranu– vodenje
• Formulacija poizvedbe:– logični izrazi (eksplicitni, implicitni)– po ključih
– naravni jezik
Tipi uporabniških vmesnikov
• menijski (z okni)• obrazec• ukazni
– s pomočjo • Logičnih (Boolovih) operatorjev (AND, OR, NOT)• drugih operatorjev (npr. bližine)• krajšanja in maskiranja iskalnih izrazov
• z zahtevnejšimi metodami– statistično-verjetnostne metode (ponderiranje,
rangiranje zadetkov, avtomatsko krnjenje isk. izrazov)– iterativne tehnike – povratna informacija
Odziv in natančnost
Odziv: razmerje med številom najdenih relevantnih dokumentov in številom vseh relevantnih dokumentov v zbirki
Natančnost: razmerje med številom najdenih relevantnih dokumentov in številom vseh najdenih dokumentov
• nista neodvisna - večji odziv praviloma zmanjšuje natančnost in obratno
Relevantnost in pertinentnost
Relevantnost• skriti kriterij, po katerem ocenjujemo rezultat
poizvedovanja• ustreznost zadetka glede na izraženo
informacijsko potrebo (vprašanje)• ocenjujemo jo intuitivno in subjektivno (glede na
svojo potrebo in možnosti)
Pertinentnost (koristnost) • kako se zadetek ujema z dejansko informacijsko
potrebo
Informacijski šum
• Zadetek– Relevanten– Nerelevanten– Šum
• Informacijski šumZadetek, ki formalno (logično) izpolnjuje zahteveiskalnega izraza, vsebinsko pa ne prinaša želeneinformacije.
INFORMACIJSKE STORITVE
IN
UPORABNIKI
Uporabniki
• uporabnik – končni uporabnik
• linija najmanjšega napora Zipfov zakon: “Človek rešuje probleme tako, da
minimizira napor pri reševanju trenutnih in možnih
bodočih problemov.”
• informacijske potrebe
• informacijsko vedenje
• informacijska pismenost
Potrebe uporabnikov so različne
• odvisno od okoliščin in cilja poizvedovanja• eni potrebujejo visok odziv
(izčrpnost pri poiskanih dokumentih, zadetkih)
• večinoma pa visoko natančnost (ker niso pripravljeni pregledovati velikih količin zadetkov)
• količina vs. kakovost
Informacijsko vedenje• Vzorci vedenja posameznika pri delu z informacijami
• Informacijsko vedenje vedenje pri iskanju informacij vedenje pri poizvedovanju
• Nanj vplivajo npr.:– osebnostne značilnosti (kognitivni stili, stili učenja)
– vrsta sistema za poizvedovanje
– izobrazba, razgledanost, izkušnje
– računalniška pismenost
– motivacija
Informacijska pismenost
• Informacijsko pismena je oseba, ki se je naučila učiti se. (F. Žumer, 2000)
• zmožnost prepoznati informacijsko potrebo, najti informacijo, jo oceniti in učinkovito uporabiti (ALA)
digitalna pismenost, računalniška pismenost
Informacijska orodja
• Zakaj jih potrebujemo?– (selekcija)– organizacija informacij– dostop do informacij
• Opisujejo dokumente• Dostopne točke
– avtor– naslov– vsebinska oznaka
Informacijska orodja
Skozi zgodovino:
1900-30 - bibliografija
1920-50 - dokumentacija
1940-50 - znanstveno informiranje
1950-60 - sistemi za poizvedovanje
1960- - informacijska znanost
1970- - informatika, bibliometrija
Tradicionalna orodja za dostop do informacij
• Dokumenti v fizični (tiskani) obliki
• Dostop do njih na klasičen, “fizičen” način– postavitev– knjižni, kartični katalogi– tiskani indeksi, bibliografije
• Knjižničar/dokumentalist kot skrbnik
• Konvencionalni – nekonvencionalni nosilci
Sodobna informacijska orodja
• Dve obliki– digitalni dostop do fizičnega gradiva
(računalniški katalogi, podatkovne zbirke)– gradivo v digitalni obliki, digitalne knjižnice,
internet z dodanimi mehanizmi za iskanje
• Knjižničar/dokumentalist kot vodnik, svetovalec, “informacijski profesionalec”– zagotavlja vire – in dostop do njih (organizacija znanja)
Nekatera tradicionalna informacijska orodja
• analitične bibliografije (po strokah)• katalogi• citatni indeksi• referatni časopisi• informativni bilteni• luknjane kartice (robno, sredinsko)• mikrofiši• mikrofilmi
Diseminacija informacij
organizirano širjenje - posredovanje informacij
• Iz lastnih ali zunanjih informacijskih virov• Kdo?
– INDOK-centri, knjižnice
• Kako?– aktivno/agresivno ali pasivno– kontinuirano ali občasno
Diseminacija informacij (2)
• Komu?– širšemu ali ožjemu krogu uporabnikov
• V kakšni obliki?– tekoče ali retrospektivno informiranje
• Zahteve– preglednost– izčrpnost– sprotnost
Diseminacija informacij (3)
• Pojavne oblike– glede na ciljno publiko– glede na vrsto zapisa oz. vrsto posredovanja– glede na izčrpnost in časovnost
• Organizirane (institucionalizirane) oblike– za širši krog uporabnikov– individualno usmerjene
• Neformalne oblike
RP
Retrospektivno poizvedovanje• Usmerjeno na posameznika
– Večinoma znanstveno-raziskovalno področje
• Uporabljamo:– Tradicionalne in elektronske vire / orodja– Bibliografske podatkovne zbirke (računalniški
katalogi, bibliografije, itn.)– Sistemi za poizvedovanje s polnimi besedili
• Enkratna storitev
SDISelektivna diseminacija informacij• Usmerjena na posameznika in/ali skupino
– Večinoma znanstveno-raziskovalno področje
• Uporabljamo:– Tradicionalne in elektronske vire / orodja– Bibliografske podatkovne zbirke (računalniški
katalogi, bibliografije, itn.)– Sistemi za poizvedovanje s polnimi besedili
• Serija poizvedovanj (tekoče informiranje)
SDI – tradicionalna shema
uporabnikoblikuje informacijski zahtevek/vprašanje
informatoroblikuje formalizirano vprašanje za sistem
= profil uporabnika
poizvedba
iskanjeprimerjanje profila z novimi podatki v zbirki
SDI izpis(po standardnih ali individualnih profilih)
Neformalni načini izmenjave informacij
• “nevidni kolegij” (invisible college)• konvencionalno
– posebne interesne skupine– krožki za izmenjavo informacij
• računalniško komuniciranje– elektronska pošta– diskusijske skupine– telekonference– spletni dnevniki
REFERENČNA IN REFERALNA DEJAVNOST
• TRADICIONALNA DEJAVNOST KNJIŽNICE
• IZZIVI NOVIH TEHNOLOGIJ
• AKTIVNEJŠA VLOGA KNJIŽNICE
• INFORMATOR “NA DOMU”
SODOBNA KNJIŽNICA
• ELEKTRONSKI MEDIJI
• ELEKTRONSKO GRADIVO
• DOSTOP DO ODDALJENIH VIROV
• LASTNIŠTVO / NAJEM VIROV
• IZVORNO DIGITALNA GRADIVA
• DIGITALIZIRANA GRADIVA
PRODOR INTERNETA
• INTERNETNI VIRI
• KNJIŽNICA– SE PREDSTAVLJA– OBJAVLJA
• “INTERNETNI OBISK” KNJIŽNICE
• NOVA VEZ KNJIŽNICA - UPORABNIK
NOVA VLOGA KNJIŽNICE
• ORGANIZACIJA ZNANJA IN INFORMACIJ
• PRIPRAVA ORODIJ– SELEKCIJA– ISKANJE
• POMOČ IN VODENJE UPORABNIKA
• KOMUNIKACIJSKO VOZLIŠČE
E - KNJIŽNICA
• VIRTUALNA KNJIŽNICA
• E - DELO Z UPORABNIKOM
• E - STORITVE
• TRADICIONALNE IN “NOVE” ELEKTRONSKE INFORMACIJSKE STORITVE
INFORMACIJSKE STORITVE
PODROČJE
• INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI
• REFERENČNE DEJAVNOSTI
• REFERALNE DEJAVNOSTI
INFORMACIJSKA DEJAVNOST
• ISKANJE INFORMACIJ
• POSREDOVANJE INFORMACIJ
• VREDNOTENJE INFORMACIJ
• ENOSTAVNE / ZAHTEVNE
• BIBLIOGRAFSKE / FAKTOGRAFSKE
• BIBLIOTEČNE / NEBIBLIOTEČNE
REFERENČNA DEJAVNOST
• INFORMACIJSKA DEJAVNOST
• POMOČ IN SVETOVANJE UPORABNIKU
• USMERJANJE UPORABNIKA
• REFERENČNA ZBIRKA
• ODDALJENI ELEKTRONSKI VIRI
REFERALNA DEJAVNOST
• USMERJANJE UPORABNIKA
• DRUGI, USTREZNEJŠI VIRI– KNJIŽNICE– DOKUMENTACIJSKI CENTRI– AGENCIJE– INSTITUTI– itd.
REFERENČNA TRANSAKCIJA
• INFORMACIJSKI KONTAKT
• OBSEGA– ZNANJE– INTERPRETACIJO– NAPOTKE– POMOČ– VREDNOTENJE– USMERJANJE
TIPI INFORMACIJ - ODGOVOROV
• ADMINISTRATIVNA / NAPOTITVENA
“NEBIBLIOTEČNA” INFORMACIJA
• ENOSTAVNA INFORMACIJA
• ZAHTEVNA (“STROKOVNA”) INFORMACIJA
• PROBLEM LOČEVANJA IN EVIDENCE
KAJ KAŽE STATISTIKA ?
ADMINISTRATIVNE /
NAPOTITVENE INFORMACIJE ENOSTAVNE INFORMACIJE ZAHTEVNE INFORMACIJE
DIGITALNA REFERENČNA DEJAVNOST
• INTERNETNO KOMUNICIRANJE
• POSREDOVANJE INFORMACIJ
• POMOČ, SVETOVANJE, USMERJANJE
• KONVENCIONALNI VIRI
• ELEKTRONSKI VIRI
• ONLINE REFERENČNI POGOVOR
DIGITALNI REFERENČNI SERVIS
• ZNAČILNOSTI SISTEMOV– POSAMEZNE KNJIŽNICE– KOOPERATIVNI SISTEMI
• VRSTE KNJIŽNIC• OMEJITVE• PRIMER
– Ask A Librarian– QuestionPoint
Strežnik QuestionPoint
DIGITALNI REFERENČNI SERVIS (2)
• VIRTUALNI REFERENČNI SERVIS
• GLOBALNO OMREŽJE
• RAČUNALNIŠKA, PROGRAMSKA, TELEKOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
• VIR VIROV ZNANJA
• KOOPERATIVNI SISTEM
NAČINI KOMUNICIRANJA
• E-POŠTA
• KLEPET
• POŠILJANJE ELEKTRONSKIH STRANI
“VPRAŠAJ KNJIŽNIČARJA”
• SLOVENSKI PROJEKT• 11 INSTITUCIJ• PREVZEM UVELJAVLJENEGA SISTEMA• PRILAGODITVE IN PREVOD• KOOPERATIVNI SISTEM• GLOBALNA IN LOKALNA BAZA
ZNANJA
“VPRAŠAJ KNJIŽNIČARJA” (2)
• TESTNA UPORABA - POLETI 2004
• IZOBRAŽEVANJE - JESEN 2004
• ZAČETEK DELOVANJA 2004 / 2005
• SKUPNA VSTOPNA TOČKA
• SISTEM DEŽURSTEV
• VSEBINSKA DELITEV DELA
Strežnik QuestionPoint – izbira jezika
Strežnik QuestionPoint – izbira jezika
Strežnik QuestionPoint – slovenski vmesnik
Pregled aktivnih vprašanj
Zapisnik
UPORABNIŠKI VMESNIK• IDENTIFIKACIJA
• MOŽNOST UPORABE GESLA
• IZBIRA NAČINA KOMUNICIRANJA– E-POŠTA– KLEPET
• IZBIRA SOGOVORNIKA– IZUM– VISOKOŠOLSKA KNJIŽNICA– SPLOŠNA KNJIŽNICA
“Vprašaj knjižničarja” – uporabniški vmesnik
Komuniciranje
OPAŽANJA
• DODATNO DELO
• DODATNI UČINKI
• NEZNANKE– NAČIN DELA– RAZNOLIKOST VPRAŠANJ– OBSEG IN OBREMENITVE
• IZKUŠNJE V TUJINI
• RAZLIČNI UPORABNIKI
OPAŽANJA (2)
• ANKETE– UPORABNIKOV– INFORMATORJEV
• SEZONSKA NIHANJA• ANALIZA TRANSKRIPTOV• FUNKCIONALNA PISMENOST• INFORMACIJSKA PISMENOST• POIMENOVANJA
OPAŽANJA (3)
• KADROVANJE
• SMERNICE– ZA UPORABNIKE– ZA INFORMATORJE
• OMEJEVANJE VPRAŠANJ
• PREUSMERITVE
itd.
REFERENČNO VPRAŠANJE