Embed Size (px)
Citation preview
OSNOVE ANIMACIJE Z
UMETNOSTNIM IZRAŽANJEM
Predmet: Animacija z umetnostnim
izražanjem
Nives Palmić
1. Učim na zasebnih šolah B2 in Gea College predmete: Likovno izražanje,
Animacija z umetnostnim izražanjem, Teorija vizualne kulture in Stili skozi
zgodovino.
2. Vodim tečaje risanja in slikanja.
Facebook stran: ARS Cursum Tečaji risanja Umetnostna terapija
3. Rišem.
www.behance.net/nivespalmia91a
4. Vodim likovne delavnice v Dnevnem centru Šent kot prostovoljka
www.facebook.com/sentljubljana/
O MENI
Kratko spoznavanje
Kaj radi počnete?
VSEBINA PREDMETA
URNIK SREČANJ
28.05 OSNOVE ANIMACIJE Z UMETNOSTNIM IZRAŽANJEM
02.06 LIKOVNA UMETNOST KOT ANIMACIJA
05.06 NAČRTOVANJE IN MOTIVACIJA
LIKOVNA PODROČJA IN LIKOVNE TEHNIKE
11.06 DRAMA IN PRIPOVEDOVANJE
GLASBENE IN PLESNO – GIBALNE ANIMACIJE
18.06 IZPIT
VSEBINA IZPITA
ANIMACIJA Z UMETNOSTNIM IZRAŽANJEM
Izpitna naloga sestoji iz načrta za animacijsko dejavnost in
praktičnih likovnih izdelkov
1. NAČRT ZA ANIMACIJSKE DEJAVNOSTI
Načrt mora vsebovati:
1. opiši skupino s katero se dela (njihove značilnosti, interese in
potrebe)
2. navedi zvrst umetnosti s katero se bo izvajala animacija
(likovna animacija, glasbena, plesna, dramska, pripovedovanje )
Opiši kako ustvarjanje z izbrano zvrstjo umetnosti vpliva na
posameznika.
Če gre za likovno animacijo, navedi tudi specifično področje
(slikanje, risanje, plastično oblikovanje itn), likovno tehniko,
materiale in pripomočke.
3. opiši temo animacijske dejavnosti in njene konkretne cilje
(kaj se bo konkretno delalo in kaj bomo s tem dosegli pri uporabniku)
4. opiši izvedbo dejavnosti in načine motivacije uporabnikov
(metode in oblike dela)
2. PRAKTIČNE LIKOVNE NALOGE
Potrebno je narediti vse vaje in naloge, ki so opisane v datotekah z
naslovom: Delavnica risanja Črta in ton in Delavnica slikanja Barvne
harmonije.
Pri likovnih izdelkih ne ocenjujem risarske, slikarske in kiparske
veščine, ampak izpolnitev likovne naloge, pri čemer je pomembno
razumevanje likovne naloge, vloženi trud in stopnja kreativnosti,
na kateri je naloga rešena.
TOČKOVNIK za ocenjevanje načrta
Za vsebino pod točko 1. 4 točke
Za vsebino pod točko 2. 8 točk
Za vsebino pod točko 3. 6 točk
Za vsebino pod točko 4. 8 točk
Za originalnost ideje in izvedbe 3 točke
Za estetski izgled načrta 1 točka
Skupaj 30 točk
15 – 17 točk ocena 6
18 – 20 točk ocena 7
21 – 24 točk ocena 8
25 – 27 točk ocena 9
28 – 30 točk ocena 10
TEME ZA DIPLOMSKE NALOGE
1. LIKOVNOST KOT ANIMACIJA
2. GLASBA KOT ANIMACIJA
3. DRAMA KOT ANIMACIJA
4. PLES IN GIBANJE KOT ANIMACIJA
5. PRIPOVEDOVANJE IN USTVARJANJE ZGODB KOT ANIMACIJA
Naloge se lahko zastavijo splošno za vse oziroma večino uporabnikov ali specifično
za določeno skupino uporabnikov.
Na primer:
Likovne animacije za predšolske otroke
Pripovedovanje in ustvarjanje zgodb kot animacija za otroke
Animacija mladostnikov s pomočjo likovnega ustvarjanja
Likovne animacije za starejše
Glasbene animacije za otroke s posebnimi potrebami
Plesno – gibalne animacije za otroke s posebnimi potrebami
In podobno
6. Izberete si lahko tudi določeno tehniko oziroma področje znotraj posamezne zvrsti
umetnosti.
Na primer:
OBLIKOVANJE V GLINI KOT OBLIKA USTVARJALNE ANIMACIJE
Pri tej nalogi bi bilo potrebno opisati, razložiti in argumentirati, zakaj in kako je ta oblika
likovnega ustvarjanja primerna, uporabna, pomembna in kako deluje. Tukaj se je potrebno
posvetovati s strokovnjaki, ki delujejo na tem področju.
7. UMETNOSTNA ZGODOVINA KOT VIR INSPIRACIJE LIKOVNIH ANIMACIJ
8. IMPROVIZACIJA IN EKSPERIMENT KOT OBLIKA UMETNOSTNE ANIMACIJE
9. MOTIVACIJSKI NAČINI V ANIMACIJI S POMOČJO UMETNOSTI
10. VLOGA IN OSEBNOST VODITELJA V ANIMACIJI S POMOČJO UMETNOSTI
11. Raziskava
Animacija z umetnostnim izražanjem v Sloveniji
Ta naloga bi bila zastavljena kot raziskava o delujočih animatorjih in oblikah animacij z umetnostnim
izražanjem v Sloveniji.
Pomembna vprašanja raziskave so:
s kakšnimi skupinami uporabnikov animatorji delajo, kakšne aktivnosti izvajajo; kakšna
znanja animatorji dejansko imajo in kakšna znanja jim primanjkujejo oziroma bi jih
potrebovali; kakšne pogoje za delo imajo, v kakšnih prostorih delajo, znotraj inštitucij ali
samostojno ter kakšno je sodelovanje med njimi in inštitucijami.
Vse naloge morajo vsebovati teorijo in praktične primere. Izvor informacij je vsa dostopna literatura, v pomoč
so vam lahko diplomske naloge ter različne raziskovalne naloge iz tega področja. Večina te literature je s
področja umetnostne terapije in jo je mogoče dobiti v knjižnici Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Zelo uporaben vir informacij so strokovnjaki s posameznih področij, ki se ukvarjajo z umetnostno terapijo ali
z umetnostno animacijo.
Predno se lotite dela, se posvetujte z menoj.
Predavateljica predmeta animacija z umetnostnim izražanjem
Palmić Nives
LITERATURA
The Handbook of Art Therapy, Caroline Case and Tessa Dalley
Using the Creative Arts in Therapy, Bernie Warren
The Arts Therapies A Revolution in Heathcare, Phil Jones
Art Therapy, David Edwards
International Art Summercamp 2006
Animacija z umetnostnim izražanjem, Špela Loti Knoll, priročnik
Psihosocialna rehabilitacija Vesna Švab
Kreativni prostor terapevta Lilja Cajvert
Ko duša nima kam Vlasta Meden Klavora (priporočam, knjiga ima zanimivo slikovno gradivo,
umetnostna terapija v Sloveniji)
Umetnostna terapija v praksi Eva Mees Christeller
Umetnostna terapija – kakšna terapija? Zbornik prispevkov
Oblike in metode dela v umetnostni terapiji, Zbornik prispevkov
Slovar tujk France Verbinc
Tomaž Vrlič “Likovno – ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju”
Ingrid Vivod- Rajh
METODE SKUPINSKE GIBALNO-PLESNE TERAPIJE PRI OSEBI Z
DUŠEVNO MOTNJO
Specialistično delo, Ljubljana, 2008
Katja Jarc
ZDRUŽEVANJE METOD GIBALNO-PLESNE IN GLASBENE TERAPIJE PRI OTROCIH S POSEBNIMI
POTREBAMI V POVOJNEM OKOLJU ( Humanitarni projekt umetnostnih terapij “Sarajevo 2008”)
Specialistično delo, Ljubljana, 2012
www.szut.si/prvastranpredstavitev.htm - spletna stran slovenskega združenja umetnostnih terapevtov
Kaj vam pomeni beseda animacija? Kako jo razumete?
Ali imate kakšne izkušnje z animacijo?
USTVARJALNOST
RAZLIKA MED ANIMACIJO IN TERAPIJO
VLOGA ANIMATORJA
Animacija s pomočjo umetnosti je načrtovana dejavnost znotraj neke umetnostne
zvrsti, ki jo izvajajo različni uporabniki pod vodstvom animatorja.
Kako umetnost lahko pomaga
Kaj dela animator in kako to dela
Naravo umetnostnih dejavnosti
Vloga animatorja
Kako ukvarjanje z umetnostjo deluje na človeka
AnimacijaLat. Animatio iz anima – duša
Oživljanje, spodbujanje, navdušenje, živahnost
Animirati –oživiti, spodbuditi k neki dejavnosti, aktivirati
USTVARJALNOST
Ustvarjalnost je gibalo vseh umetnosti, je pomembna kakovost osebnosti in
tudi osnovno gibalo humanega razvoja človeštva.
Ustvarjalnost ni domena določene skupine ljudi s specifičnimi lastnostmi
oziroma znanji (umetnik in znanstvenik)
Ustvarjalni impulz je prisoten v vsakem posamezniku in prav vsaka človekova
dejavnost je lahko ustvarjalna, če jo človek zaznava in zmore živeti kot tako.
Bistvo vsakega umetniškega delovanja oziroma ukvarjanja z umetnostjo
je ustvarjanje, ki se dogaja znotraj ustvarjalnega procesa.
Tako ima tudi v animaciji s pomočjo umetnosti osrednjo vlogo.
Za razliko od ustvarjalnega
»mehansko zaznavanje« temelji na
predhodnih izkušnjah in iz njih izhajajoče
vednosti.
Ni neposredno in spontano.
Bistveni element ustvarjalnega delovanja je
»ustvarjalno oziroma resnično zaznavanje«,
ki je mogoče le, ko je oseba dejansko prisotna
v sedanjosti. Je spontano, neposredno, vsebuje
pozornost in senzibilnost.
ZAZNAVANJE ALI PERCEPCIJA
PRIMER:
Ko na primer pomivamo posodo, pogosto mislimo na različne vsebine, ki nimajo zveze s pomivanjem
posode. Da bi to dejavnost dobro opravili, ni potrebno, da smo prisotni s svojimi mislimi. To je tako zaradi
tega, ker je pomivanje posode mehanska dejavnost, rutinsko delo. Veliko stvari opravljamo tako, da smo
prisotni samo fizično, duhovno in mentalno pa smo nekje drugje.
Pri ustvarjalnem delovanju pa smo vselej z vsemi svojimi centri (mentalni, fizični, čustveni, duhovni)
prisotni in osredotočeni na to, kar delamo. Smo sproščeni in pozorni, neposredni in senzibilni.
Kaj je značilno za ustvarjalni način delovanja? Kako zaznavamo, mislimo, občutimo?
MIŠLJENJE
Konvergentno mišljenjeKonvergenten (lat. convergens, convergere – nagniti se)
bližajoč se, primičen, istosmeren, stekajoč se)
temelji na predhodnem znanju in logičnem mišljenju
in daje tipične in vnaprej predvidene rešitve.
Rezultat takšnega mišljenja je ena sama rešitev
problema.
Divergentno mišljenje(lat. Divergentia, dis vergere nagniti se)
razhoden, razmičen, odmičen, raznosmeren, različen
Temelji na bolj celostnem, večsmernem in
raznosmernem mišljenju.
Rešitev in poti do rešitev je veliko.
Značilna je prožnost mišljenja in razpršenost
misli.
Divergentno
mišljenje je
značilno za
ustvarjalno
delo, vendar
sta za proces
ustvarjalnosti
potrebni obe
obliki
mišljenja.
Primer konvergentnega mišljenja
Problem: 10 + 3
Rešitev je samo ena: 13
Primer divergentnega mišljenja
Problem: Iz naslednjih likov sestavi človeško figuro
Rešitve
Rešitev je veliko,
odvisne so od
domišljije posameznika
Te značilnosti so:
občutek sreče (ustvarjalec sledi toku, nekako intuitivno ve, kako naj deluje),
užitek v dejavnosti ( ustvarjalec čuti da nekaj dela dobro in da njegove sposobnosti ustrezajo izzivom, pred katere
ga postavlja ustvarjalni proces);
delovanje in zavest sta spojena (občutek za čas izgine, obstaja le popolna osredotočenost na ustvarjalno
dejavnost; vsakdanja zavest, ki vključuje predpostavke, samoopazovanje, samokritiko in cenzuro se začasno
razblini);
dejavnost postane avtotelična ( sama sebi namen, nekaj raziskuješ in ustvarjaš, ker v tem preprosto uživaš).
Bohm,Csiksyenthmihalyi
OBČUTJA
V vsakem ustvarjalnem procesu so prisotna specifična občutja in stanja zavesti, ki nastopijo
takrat, ko se človek nekako spoji z dejavnostjo, ki jo izvaja, ustvarjalec postane delovanje.
Tok/ valovanje ustvarjalnosti (flow of creativity).
Originalnost - sposobnost iskanja nevsakdanjih, statistično redkih rešitev.
Pri likovni dejavnosti se to kaže v nekonvencionalnosti likovnega izražanja.
Konvencija – ustaljeno, splošno priznano pravilo ali navada
Fleksibilnost - sposobnost elastičnosti mišljenja. Zanjo je značilno lahko prehajanje z ideje na idejo, več
pravilnih rešitev, odsotnost fiksiranosti, inertnosti in rigidnosti.
Pri likovni dejavnosti se fleksibilnost kaže v iskanju in odkrivanju novih poti, v fleksibilni
uporabi izraznih sredstev, tehnik, materialov, delovnih postopkov, v drugačnih pristopih k
upodabljanju motiva.
Fluentnost se kaže v bogastvu idej, potez, hipotez, asociacij.
Fluentnost izkorišča tehnika skupinskega iskanja novih idej Brainstorming« (možganski vihar).
Elaboracija - sposobnost izdelave načrta dela, razvijanja idej.
Pri likovni dejavnosti se kaže v smotrni uporabi likovnih tehnik in postopkov ter v
sposobnosti načrtovanja likovnega komponiranja.
Redefinicija - sposobnost tolmačenja znanih stvari na nov način.
Pri likovni dejavnosti gre za transformiranje (preoblikovanje) oblik, barv, likovnih odnosov
in drugo.
DEJAVNIKI USTVARJALNOSTI
Kako vemo, da je nekdo ustvarjalen ali da je neka dejavnost ustvarjalna
Občutljivost za probleme - sposobnost zaznavanja bistvenega.
Pri likovni dejavnosti je to občutljiva čutna percepcija (zaznavanje) barv,
oblik, likovnih odnosov, harmonije, ravnotežja.
Občutljivost za probleme razvijamo z razvijanjem občutljivega opazovanja,
opozarjanjem na bistvene vizualne lastnosti opazovanega, s ponujanjem
očitnih, nazornih primerov.
Percepcija je nasploh za likovno delovanje izredno pomembna.
Da bi animator omogočil razvijanje percepcije, občutljivosti za likovne
kvalitete, jih mora seveda, tudi sam poznati, oziroma sam imeti razvito
percepcijo, čut za kvaliteto.
Sposoben mora biti videti in pokazati kvalitete v likovnem delu.
PRIMERI ORIGINALNIH REŠITEV V SLIKARSTVU
V času, ko je slikar Millet naslikal
paberkovalke, je motiv preprostih
ljudi, kmetov in delavcev veljal za
nedostojne slikarstva. Nabiralke so
bile ženske, ki so bile še revnejše od
kmetov, ter so živele od tega, kar so
nabrale na polju, po žetvi. Millet jih
je prikazal v prvem planu slike ne
da bi jih kakorkoli polepšal ali
omilil. Ta slika je kritike zbegala in
ujezila in izzvala zgražanje publike,
saj so bile v modi sentimentalne in
osladne slike.
Slikarjeva originalnost je v tem, da
je na neolepšan način naslikal revne
paberkovalke v času, ko se je ta
motiv večini ljudi zdel grd in
nedostojen.
Jean – Francois Millet, Nabiralke , 1857, olje na platnu,
83,5 x 100 cm
Honore Daumier
Honoré Daumier je
najpomembnejši karikaturist 19.
stoletja. Ustvaril je čez 500 slik,
4 tisoč litografij, tisoč lesorezov,
tisoč risb in sto skulptur.
Najbolj je bil znan po svojih
karikaturah političnih figur in
satir na račun buržoazije, ki jih je
risal za časopise. Zaradi risbe
kralja Louisa Philipa, ki ga je
narisal kot Gargantuelo in kot
hruško je moral prestajati
zaporno kazen.
Za belgijskega
umetnika Magritta
v sliki ni jasne
meje med
realnostjo in
domišljijo.
V nadrealističnem
slikarstvu so
povezave med
predmeti in
osebami nerealne,
sanjske.
Efekt zmrzali Efekt snegaSneg, sončni zahod
Megleno jutro Sonce v megliSončni vzhod
JutroPozno poletje, jutro
Pozno poletje
Sončni zahod Oblačni dan Sneg, jutro
MONET
Značilen
impresionistični
pristop je bilo
slikanje istega
motiva v različnih
delih dneva in pod
različnimi
vremenskimi pogoji
ter v različnih letnih
časih. Tako lahko na
različnih slikah
vidimo isti motiv,
vendar v popolnoma
drugačnih barvnih
odtenkih.
Impresioniste
(predvsem Moneta)
je zanimalo kako
določeni dejavniki,
kot so sonce, sneg,
megla, dež,
oblačnost vplivajo
na barvo predmeta,
oziroma motiva.
Claude Monet, 1840 –
1926, serija senenih kopic
PRIMERI FLUENTNOSTI (BOGASTVO IDEJ)
Slike, ki so jih naslikali otroci po sliki
Vincenta Van Gogha ;Zvezdno nebo“.
Otroci so bili stari 3 in 4 leta.
BRAINSTORMING
BOGASTVO IDEJ
Katere lastnosti so pomembne za nalogo koordinatorja socialnega dela?
Navedi tri ki se ti zdijo najbolj pomembne.
Elaboracija - sposobnost izdelave načrta dela, razvijanja idej.
Ljudje pogosto imamo različne ideje, samo manjši del teh idej pa realiziramo.
Od ideje do realizacije je dolga pot, velik osebni vložek v obliki časa, naporov, odrekanja.
Da bi pa sploh prišlo do realizacije potrebujemo načrt, ki mora biti natančen, konkreten in
časovno določen. Načrt potem moramo dosledno upoštevati, izvajati, po potrebi dopolniti,
spremeniti, izboljšati.
Računati moramo tudi z ovirami in preprekami na poti, kar nas ne sme ustaviti, če v svojo
idejo verjamemo.
Včasih moramo tudi razviti lastnosti, ki jih po naravi nimamo razvite, da bi naš načrt uspel.
Napišite eno svojo idejo, ki bi jo želeli realizirati, pa jo še niste.
Napišite zakaj.
Napišite eno svojo idejo, ki ste jo v celoti realizirali.
Ali je bilo težko?
Zakaj?
Ali ste z realizacijo zadovoljni?
Občutljivost za probleme je sposobnost zaznavanja bistvenega.
PRIMER:
Na področju likovnih animacij se pogosto dogaja, da voditelji-ce likovnih delavnic zastavijo napačne cilje, da
na primer usmerjajo udeležence delavnice v neko perfekcionistično izvedbo, da vsiljujejo svojo osebno
estetiko, kot bi ta bila objektivno merilo in podobno. Zaradi svoje nestrokovnosti, neznanja in napačnih
predpostavk (predsodkov) so usmerjeni v nepomembne ali manj pomembne cilje in ne zaznajo bistvenih ciljev.
Delavnice ali animacije z napačno zastavljenimi cilji udeležencem lahko škodijo. Če ciljev ne morejo izpolniti,
jih to frustrira, zmanjša njihov občutek lastne vrednosti, jih prepričuje o njihovi nesposobnosti, kar nikoli v
nobeni situaciji ne more biti cilj neke animacije. V tem primeru je cilj animacije zgrešen, udeleženci pa niso
pridobili pozitivnih izkušenj.
V LIKOVNI ANIMACIJI JE PROCES SNOVANJA IN USTVARJANJA
POMEMBNEJŠI OD KONČNEGA IZDELKA.
Zakaj? Ker je sam proces ustvarjanja tisti dejavnik, ki vsestransko pozitivno vpliva na
osebo, ne glede na estetsko vrednost izdelka.
1. Stopnja preparacije, snovanja
premlevamo, snujemo, igramo se z informacijami
2. Stopnja inkubacije (lat.incubatio – ležanje)
ko zadeve “ležijo”, takrat več ne razmišljamo, čakamo na idejo,
deluje podzavest, pomemben je občutek
3. Stopnja iluminacije (lat.illuminatio, lumen – luč) razsvetlitev
zgodi se navdih, utrne se nam ideja
4. Stopnja realizacije
udejanjamo, realiziramo idejo
5. Stopnja verifikacije
vrednotimo in ocenjujemo svoje delo
Zakaj je pomembno, da kot animatorji poznamo stopnje ustvarjalnega procesa?
Tekom aktivnosti so osebe, s katerimi delamo v različnih stopnjah ustvarjalnega procesa.
V stopnji snovanja se lahko še z njimi pogovarjamo, jim pomagamo z dodatnimi informacijami,
jih motiviramo.
V stopnji inkubacije pa potrebujejo mir, da bi lahko miselno razvili svojo idejo.
Na stopnji realizacije, ko jim je že jasno, kaj želijo narediti, pa mogoče potrebujejo pomoč pri
sami izvedbi, uporabi tehnike, materiala in podobno.
Na stopnji vrednotenja se o delih lahko pogovarjamo ter spodbujamo osebe, da tudi sami
vrednotijo svoja dela.
Te stopnje ustvarjalnega procesa veljajo kakor za odrasle, tako tudi za otroke.
STOPNJE USTVARJALNEGA PROCESA
ČUDOVITE IZJAVE O USTVARJALNOSTI
Umetnost služi kot sredstvo neverbalne komunikacije.
Umetnost povzroča spremembo v zaznavanju sveta, spreminja človekovo vedenje,
njegovo čustveno stanje in percepcijo bolečine.
Kreativnost je sposobnost osebe da za sebe ustvari nekaj novega. Storr 1972
V procesu ustvarjanja čas nima bistvene vloge. Lahko bi rekel, da čas nima časa, saj
ga pojmujem kot dimenzijo in ne kot merjenje poti med dvema ali več točkami.«
Boštjan Perovšek skladatelj
Umetniško ustvarjanje je zavesten proces, ki daje formo občutkom in mislim, ki so
pogosto nezavedna.
Umetniško ustvarjanje je most med notranjim svetom človeka in zunanjo realnostjo.
Kako ukvarjanje z umetnostjo vpliva na ljudi:
1. aktivira
2. razvija osredotočenost, koncentracijo, pozornost in
senzibilnost
(lastnosti ustvarjalnega načina zaznavanja)
3. razvija fleksibilnost, elastičnost mišljenja, domišljijo,
bogastvo idej, asociativnost
4. umirja, pomirja, osrečuje, sprošča čustvene in telesne
napetosti
5. integrira mišljenje, čustva in zaznavanje (vsi centri se
aktivirajo in sodelujejo )
6. Izboljšuje samopodobo, samozavest, samozaupanje
7. služi kot neverbalna komunikacija
8. če je skupinsko, razvija medosebne stike, nudi možnost
vpogleda v različne poglede, rešitve posameznikov v
skupini, pomaga izboljšati socialne veščine
Naštete prednosti ukvarjanja z umetnostjo veljajo za vse zvrsti
umetnosti.
Vsaka umetnostno področje pa ima svoje specifiko.
Kdaj se sami sebi zdite kreativni, ustvarjalni?
Umetnostna terapija
Definicije
Britanska zveza umetnostnih terapevtov ( BAAT, 2003) definira terapijo takole:
Umetnostna terapija je uporaba umetnostnih materialov za samoizražanje in refleksijo v navzočnosti izučenih
umetnostnih terapevtov. Pacient, ki je napoten k umetnostnemu terapevtu, ne potrebuje znanja ali izkušnje v
umetnosti. Terapevt se primarno ne ukvarja z izdelavo estetskih ali diagnostičnih ocen klientovih upodobitev.
Njegov namen je omogočiti klientu učinkovite spremembe in rast na osebnem nivoju z uporabo umetnostnega
materiala v varnem in spodbudnem okolju.
Osnovni cilj terapije z umetnostjo je, da oseba, ki je uporabnik terapije skozi ukvarjanje z
umetnostjo in komunikacijo z umetnostnim terapevtom doživi izboljšanje svojega psiho-fizičnega
stanja, olajšanje simptomov bolezni ter se aktivno vključi v svoje zdravljenje, tako da se sooči s
svojimi težavami in jih začne reševati.
TERAPEVT
KLIENT
UMETNIŠKO
DELO ALI
PROCES
Zaupen odnos med terapevtom in klientom
Terapevt mora svojemu klientu pokazati, da ga je pripravljen poslušati in da bodo vsa njegova čustva in
vse kar bo povedal sprejeto in razumljeno. Samo takrat se bo klient počutil varnega in bo lahko ustvarjal ter se
odprl v pogovoru s terapevtom, ne da bi se bal zavrnitve.
Temu se v terapiji reče: “ustvariti varen prostor”. Takrat se proces terapije lahko začne.
V tem procesu je oseba sposobna narediti zase to kar sicer ne zmore narediti sama. Terapevt ne dela ničesar
namesto nje ali zanjo, pa vendar tega ne more narediti brez njega.
Terapevt klientu olajša proces soočanja, tako da ostane receptiven, sprejemajoč, tako da bo klient čutil, da lahko
pove in razkrije karkoli.
Terapevt klienta ne sme priganjati ali ga prisiljevati k dejavnosti ali komunikaciji, temveč mora počakati, da bo
klient pripravljen.
Vsaka oseba v terapiji se bo razvijala v svojem ritmu, ko bo pridobila zaupanje v terapevta ter se bo počutila
pripravljena v svoji notranjosti.
ČasVse terapije morajo biti znotraj nekih meja. Naj bi se dogajale ob istem času vsak teden, in trajale enako dolgo. Tako
oseba s katero se dela doživi to kot nekaj konstantnega, saj vsak teden pride v isti prostor in k istemu terapevtu; ta
prostor in ta oseba sta tam za njo/njega.
SodelovanjeVečina terapevtov dela znotraj neke ustanove, na primer: bolnišnice, zavoda, šole itn.
V tem primeru sodeluje terapevt z drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z istim klientom.
To so lahko : zdravniki, učitelji, delovni terapevti, medicinske sestre, vzgojiteljice, psihologi, socialni delavci itn.
Uspeh terapevtovega dela je odvisen tudi od tega kako uspešno bo sodeloval z drugimi strokovnjaki in vsemi znotraj
neke inštitucije, ter kaj mu bo ta inštitucija omogočala, oziroma kaj si bo “izposloval”.
ProstorPomembno je v kakšnem prostoru delamo in kako je organiziran. Vsaka oseba doživlja različno isti prostor,
prostor lahko postane simboličen.
Zaželjeno je, da je prostor v katerem se odvija terapija primeren za umetniške dejavnosti
(da je svetel, dovolj velik, da ni pretirano občutljiv za umazanijo; da je prostor v katerem je
terapevt nekoliko ločen od prostora v katerem ustvarja klient).
Pomembno je, da nihče ne prihaja v ta prostor tekom terapije in ne moti.
Soba za terapijo naj ima vselej iste razpoložljive materiale in enako izbiro možnosti.
Tako se lahko klient in terapevt osredotočita na težave in skrbi klienta skozi samo umetniško dejavnost in
komunikacijo s terapevtom.
Terapija lahko poteka individualno ali v skupinah, lahko je bolj ali manj usmerjena s strani terapevta, odvisno
od načina dela terapevta in potreb uporabnika.
TERAPIJA
Oseba, ki vodi terapijo je
profesionalni izučeni terapevt in
ima veliko različnih znanj.
Osnovni cilj terapije je zdravljenje.
Pomemben element terapije je
refleksija:
Klient s pomočjo terapevta
ugotavlja kaj se je dogajalo tekom
ustvarjalnega procesa in kako je to
povezano z njegovim problemom.
Terapija je največkrat individualna.
ANIMACIJA
Ni definiranih znanj, ki naj bi jih
imela oseba, ki vodi animacijo.
Osnovni cilj animacije je
aktiviranje, animiranje.
V animaciji refleksija ni nujna, ni
pa izključena.
Animacija je običajno skupinska
aktivnost.
CILJI ANIMACIJE
aktiviranje posameznika in skupine
ustvarjalno delo in kreativni proces
igra
sproščanje, telesno, psihično in čustveno
odkrivanje in spodbujanje
skritih kreativnih moči v posamezniku
razvijanje domišljije
razvijanje fine motorike in koordinacije
ter koncentracije
druženje, komunikacija, izmenjava mnenj
in izkušenj
obogatitev življenjskega vsakdana
spoznavanje novih načinov izražanja
in novih tehnik
razvijanje pozitivne naravnanosti do
življenja
razvijanje samozavesti in pozitivne
samopodobe
CILJI TERAPIJE
osnovni cilj je zdravljenje
posameznika
izboljšanje psiho-fizičnega stanja
lajšanje simptomov bolezni
aktivno sodelovanje klienta v
zdravljenju
rehabilitacija, fizična in psihična-
ponovna vključitev v normalno
življenje
ZnanjaNa pedagoški fakulteti v Ljubljani obstaja podiplomski študij umetnostne terapije,
ki obsega predmete:
Psihologija osebnosti in klinična psihologija
Razvojna psihologija in psihologija ustvarjalnosti
Antropologija
Sociologija kulture
Medosebna komunikologija
Govorica telesa (EBL)
Socialna pedagogika
Defektologija
Osnove psihopatologije in psihoterapij
Pomoč z umetnostjo - smer GLASBA
Pomoč z umetnostjo - smer DRAMA
Pomoč z umetnostjo - smer GIB-PLES
Pomoč z umetnostjo - smer LIKOVNOST
študijska praksa s supervizijo 600 ur
Individualno strokovno raziskovalno delo - specialistično delo
Pogoji za vključitev v programV program se lahko vključijo kandidati, ki so diplomirali na VIS programih defektologija, socialna pedagogika
ter na drugih VIS programih kot likovna pedagogika, glasbena pedagogika in druge umetniške smeri,
predšolska vzgoja, razredni pouk, psihologija, pedagogika, socialno delo, zdravstvo ter po študijskih programih
umetniških akademij, visokih strokovnih šol in Fakultete za šport kakor tudi po drugih univerzitetnih in visokih
strokovnih programih, če se je kandidat intenzivno ljubiteljsko ukvarjal s katero od umetniških dejavnosti.
Kandidati morajo obvladati en svetovni jezik.
Kandidati morajo izkazati osnovno obvladanje izbranega umetniškega medija, za smer glasba pa tudi obvladanje
področja glasbene kulture in obvladanje enega instrumenta na zaključni stopnji srednje glasbene šole.
Za vpis je potrebna redna, honorarna ali prostovoljna praksa dela z ljudmi na področju, kjer bo kandidat lahko
neposredno sproti uvajal, preizkušal in razvijal znanja, ki jih pridobiva v procesu specialističnega študija.
strokovni naslov: specialist/specialistka za pomoč z umetnostjo
Izpoved
Večina mojih slik je sestavljena iz dveh ali treh barv – rdeče, črne in občasno rumene. Ko sem depresivna, mi črna pomeni popolni obup
in občutek osebne nevrednosti; rdeča predstavlja jezo, tako, ki te skoraj zaduši, zaradi občutka nevrednosti je jeza usmerjena v mene;
občasna uporaba rumene kaže na šibke in redke prebliske upanja na bodočnost. Kadar narišem človeško figuro, je običajno v obliki črne
silhuete. Mislim, da je ta figura narisana kot silhueta zato, ker si ne želim priznati, da ta figura, ki je bombardirana z obupom in jezo,
predstavlja mene.
Ko sem bila v bolnišnici, se mi je umetnostna terapija zdela dragocena, vredna, s skoraj katarzičnim elementom. Pogosto sem prišla na
seanse umetnostne terapije zelo depresivna in polna bojazni brez resnične volje, da bi karkoli delala. Kljub temu sem nekoč vložila
začetni napor – in bilo mi je dovoljeno, da sem začela takrat, ko sem se počutila pripravljeno- ugotovila sem, da so se moja sovražna in
celo agresivna čustva hitro prevedla v barvo na papirju.
Zelo težko je spominjati se časa, ko smo bili zelo nesrečni, puščobni, sami, in obuditi v spomin, kako smo se takrat počutili. Nekdo vidi
tiste dni kot sive, v resnici pa so bili najbolj črna beda; nekdo si zapomni, kako te depresija paralizira, pozabi pa zmedenost in
razburjenje. .
Nekdo pozabi agresijo. Posebej težko se je spomniti kako sem sovražila sebe, kako sem bila prepričana, da bo ta svet, ko bom enkrat
izbrisana, pozabljena, boljši brez mene…
In ti rečejo, da slikaš…Ti se upiraš…počutiš se osramočeno, ko sediš odrevenelo pred belino papirja…in napišeš svoje življenje nanj,
mogoče nisi mislil tega narediti, ampak se zgodi.
Slika ne more obstajati neodvisno, ločena od tvojega življenja, je del tebe in zaradi tega tudi del tvoje nesreče, straha, jeze, frustracije,
šokov preteklosti in prihodnosti. In ko se te stvari pojavijo na papirju, jih mogoče lahko prepoznaš. Pravim mogoče, ker to je postopni
proces.
Kakšna znanja in lastnosti oziroma sposobnosti potrebuje nekdo da bi se lahko ukvarjal z animacijo ?
1. strokovno znanje iz umetnostne zvrsti s katero bo izvajal animacijo
Če so to likovne dejavnosti, je zaželjeno, da je oseba likovnik, likovnica.
Samo strokovnjak na področju določene umetnostne zvrsti lahko pravilno zastavi cilje animacijskega programa,
postavi konkretne naloge, ki izhajajo iz zakonitosti izražanja v določeni umetnosti, pozna različne tehnike,
materiale in načine izražanja, pozna možnosti in omejitve različnih tehnik in materialov ter lahko pomaga
uporabnikom da te možnosti uporabijo in docela izkoristijo, je strokovno usposobljen da vrednoti dela in jih po
potrebi interpretira v dialogu z avtorjem.
2. strokovna pedagoško andragoška znanja
Pedagoško andragoška znanja nudijo osebi, ki želi delati kot animator komunikacijska znanja, znanja iz
razvojne psihologije otrok in odraslih ter znanja načrtovanja in vrednotenja .
3. poznavanje posebnih potreb in interesov skupin uporabnikov
SPOSOBNOSTI
sposobnost motivacije
sposobnost vživljavanja,
empatije
sposobnost organiziranja
in načrtovanja
sposobnost vodenja
skupine
LASTNOSTI
pozitivna naravnanost
fleksibilnost in strpnost
potrpežljivost
komunikativnost
doslednost, iskrenost,
odprtost
Izhaja iz latinske besede movere : gibati, premakniti
Nagib, pobuda za kaj, vzrok, razlog, namen, glavna vodilna misel
Zunanja motivacija (bombon, avto, dekle, pohvala, graja, nagrada,
kazen, ocene, tekmovanje, sodelovanje, seznanjanje z rezultati)
Notranja motivacija
(želja po znanju, uspehu, napredovanju, razvijanju svojih potencialov)
Pozitivna motivacijska sredstva (pohvala, nagrada)
Negativna motivacijska sredstva (kazen, slabe ocene)
Pozitivna motivacijska sredstva so učinkovitejša kot negativna.
Pomembno je, da je graja stvarna, usmerjena v napako, ne v osebo, ker
graja osebe ruši njeno samozaupanje.
Z motivacijo ustvarimo napetost, ki je gonilo kreativnega
procesa.
MOTIVACIJA
Storilnostna motivacija angl. Achievement
Merilo ali kriterij uspešnosti.
Eni ga iščejo predvsem v samem sebi, drugi v okolici, tretji
pa v dejavnosti sami.
Pri enih posameznikih je glavno gibalo želja po uspehu, pri
drugih strah od neuspeha.
Storilnostna motivacija je razmeroma stalna lastnost, katere
osnove se polože v otroštvu, nekako med 3. in 8. letom.
Zavest cilja in učenjaZavedanje cilja, privlačnost in dosegljivost
Nivo aspiracijeAli težnja je tisti nivo, ki ga posameznik pričakuje doseči v
določeni dejavnosti
Nivo aspiracije je odvisen od:
1. prejšnjih uspehov ali neuspehov
(pripisovanje)
2. Stalnejše osebnostne značilnosti
3. Vrednote, ki vladajo v določeni skupini
4. Radoznalost, interes za snov in za učenje
Kaj vas je motiviralo, da ste si izbrali to
izobraževanje ? (kateri notranji in kateri zunanji
motivi)
Kako motiviramo
vsebina animacijskih dejavnosti naj bo povezana z interesi uporabnikov v skupini
približamo jim temo skozi njihove osebne interese
vsebina dejavnosti naj predstavlja izziv
slikovno gradivo naj bo zanimivo, inspirativno in primerne velikosti
individualno delo: če je le možno se posvetimo posamezniku in se z njim pogovorimo
o njegovi ideji, njegovih ciljih; če ima težave mu pomagamo z nasvetom ali demostracijo
vsakemu izdelku priznamo njegovo vrednost
sprejemamo različnosti in »čudne«, nenavadne rešitve
Kaj ne delamo ali ne govorimo:
Ne kritiziramo osebe
Ne primerjamo izdelkov različnih oseb.
Če jih primerjamo, jih ne primerjamo kvalitativno,
npr. en izdelek je lepši, boljši od drugega, ampak
ugotavljamo različnost, npr, različne pristope na isto
temo.
Ne govorimo o nadarjenosti
Nadarjenost ali talent je osebna lastnost, ki se je ne
da pridobiti. Če hvalimo samo osebe, ki se nam zdijo
spretne ali nadarjene, bodo lahko drugi člani skupine
mislili da niso dovolj sposobni, oziroma da nimajo
možnosti da bi bili uspešni.
Ne spodbujamo medsebojnega tekmovanja, v
umetniških disciplinah vsakdo tekmuje s seboj
EMPATIJA
Empatija, ki ji rečemo tudi sočutje, pomeni vživljavanje v drugega človeka.
Empatijo opisujejo kot sposobnost vživljavanja, kar pomeni da mi kot ljudje lahko dajemo oporo eni
drugima.
Če človek dobi od nekoga empatijo, se ne počuti tako osamljenega, takrat ko ga premagajo slabe misli in
čustva.
Počuti se razumljenega in sprejetega.
Potreben je precejšnji nivo osebne zrelosti in zgrajene identitete da bi se lahko občutilo empatijo do drugega
človeka, izključno zaradi tega človeka.
Vzrok pomanjkanja empatije je lahko v osebni nesposobnosti, vznemirjenosti, časovni stiski, utrujenosti ali
pomanjkanju znanja.
Empatija ali sočutje ne pomeni, da se pretvarjamo da imamo čustva, ki jih v bistvu nimamo, ampak da
kontroliramo svoja lastna čustva ter se jih zavedamo s čimer omogočamo konstruktivno interakcijo z
uporabnikom. Holm(1987)
Večina ljudi »ve« kdaj nekdo čuti z njimi, kdaj je resnično sočuten do njih, jih razume ali je samo uraden in
brez osebnega angažmaja.
Tudi otroci čutijo, ali so naša čustva in naše vedenje iskreni.
»Empatija je neka vrsta človeškega odmeva in psihične hrane.«
Empatija nam pomaga da, občutimo zavezništvo z drugimi.
Empatija se lahko pridobi.
SPOSOBNOST ORGANIZIRANJA IN NAČRTOVANJA
Načrtovanje animacijskih dejavnosti je zelo pomembno, da bi lahko uspešno izvedli
dejavnosti.
Pri načrtovanju izhajamo iz potreb in interesov skupine, prostorskih in materialnih
pogojev ter seveda iz svoje vizije.
Pomembno je da si postavimo cilje.
Cilji morajo biti realni in konkretni.
Če imamo postavljene cilje, lahko glede na njih preverimo in ovrednotimo uspešnost
našega projekta.
VODENJE SKUPINE
Voditi skupino ljudi je drugače kot delati s posameznikom.
Pri individualnem delu se animator posveti samo eni osebi, s katero dela.
Ona ima njegovo polno pozornost.
Ko vodimo skupino ljudi, mora naša pozornost biti razporejena enakomerno in
enakovredno na vse udeležence, oziroma vse člane skupine. sicer se lahko
posamezniki počutijo zanemarjene ter izgubijo veselje in motivacijo za delo.
Ne moremo popolnoma predvideti dogajanje v neki skupini ljudi (»človeški faktor«).
Ljudje imajo različne značaje, temperamente, navade, pričakovanja. V skupini lahko
pride do konflikta, izzivanja in motečih elementov. Kot animatorji moramo znati to
reševati in če je možno preprečiti.
POZITIVNA NARAVNANOST
Pozitivna naravnanost pomeni da nikoli ne kritiziramo osebe, uporabnika ampak se pogovarjamo o njegovem
delu ter mu svetujemo na kakšen način lahko izboljša rezultate svojega dela ter doseže svoje cilje. S
kritiziranjem ga demotiviramo, z nasvetom in praktičnimi navodili v pravem trenutku, ko oseba tak nasvet
potrebuje ga ponovno motiviramo.V delu uporabnika iščemo kvalitete, potenciale ne napake. Na napake
ukažemo in z nasvetom jih pomagamo popraviti.
FLEKSIBILNOST
Fleksibilnost pomeni da znamo poiskati druge rešitve, da znamo prisluhniti uporabniku ter mu tudi dovoliti da
zaide iz teme, če smo jo določili, mu dati svobodo da izbira.
Ni večno veljavnih pravil; Skrivnost dobrih pravil je v kakovostni in v vseh smereh odprti komunikaciji.
STRPNOST
Animator mora biti strpen, četudi se počuti užaljenega ali zavrnjenega, ne sme na to reagirati osebno. Ne sme
izražati negativnih čustev proti uporabnikom.
POTRPEŽLJIVOST
Potrpežljivost pomeni, da vsakomur dovolimo njegov lasten tempo. Pri različnih dejavnostih se pogosto dogaja
da nekdo ustvari tri izdelke medtem ko nekdo drug še začel ni. »Počasneže« spodbujamo, ne smemo pa jih
priganjati. Samo če oseba lahko dela v svojem lastnem ritmu, bo uspešna. Pomanjkanje časa je lahko problem,
tudi zato moramo dobro načrtovati vsebino dejavnosti.
»Biti sprejet ali zavrnjen je vsa razlika na tem svetu« Laing
KOMUNIKACIJA Communis - skupen
Komunikacija je lahko besedna ali nebesedna. Za uspešno komunikacijo je pomembno poslušanje in dober stik.
Povratna informacija
Slabša oblika boljša oblika
Nebesedna besedna
Negativna pozitivna
Neprilagojena prilagojena
Zapoznela pravočasna
Vsiljena ponujena
Posplošena konkretna
Ocenjevalna opisna
Nejasna jasna
Posredna neposredna
Enosmerna dvosmerna
Subjektivna objektivna
Nestvarna stvarna
Nepopolna popolna
Neiskrena iskrena
Destruktivna konstruktivna
Zlonamerna dobronamerna
Neuporabna uporabna
Pri komunikaciji lahko uporabljamo boljšo in slabšo obliko komunikacijskega
feedbacka (povratne informacije).
Slabša oblika je neverbalna – večpomenska, z nevarnostjo
napačnega razumevanja, negativna – poudarjamo samo napake, neprilagojena
sogovorniku – ne skrbimo za to, da nas sogovornik razume, zapoznela –
poslana v trenutku, ko je sogovornik ne more slišati, razumeti, uporabiti,
vsiljena – dana na silo, proti sobesednikovi volji, posplošena – nanaša se na
celotno vedenje in celotno osebnost sogovornika, ocenjevalna – etiketiranje,
postavljanje diagnoz in ocen, nejasna – ne moremo ugotoviti, kaj bi z njo
povedali, posredna – prek tretje osebe, enosmerna – dajemo informacije, ne
želimo pa jih sprejeti, subjektivna – nanaša se samo na posameznikovo
nepreverjeno mnenje in čustva, nestvarna, nerealna – ne ustreza resničnosti,
nepopolna – selektivna, karikirajoča, nepravična, neiskrena – ne ujema se z
našim mišljenjem, destruktivna – ponižujoča za sogovornika, izničuje
komunikacijo, zlonamerna – s skritim ciljem, da bi škodovala sogovorniku,
neuporabna – praktično neuporabna, odvečno besedičenje.
Boljša oblika povratne informacije je verbalna - izražena v besedah, ki bodo
zagotavljele enoznačnost, pozitivna – prepoznava tudi pozitivno in to poudarja,
prilagojena sogovorniku – skrb za to, da bo sporočilo razumljivo konkretnemu
sogovorniku, pravočasna – sporočena v času, ko jo je sogovornik pripravljen
slišati, razumeti, sprejeti in se o njej pogovarjati, ponujena, sprejeta – dana s
sogovornikovim privoljenjem, in ne proti njegovi volji, konkretna – nanaša se
na konkretno vedenje, opisna – opisuje dogajanje in ga ne ocenjuje, jasna –
natančno vemo, kaj hočemo povedati, neposredna – nanaša se na tistega, ki mu
je namenjena, dvosmerna, vzajemna – informacije dajemo, sprejemamo in
iščemo, objektivna – samo preverjene informacije v dialogu, stvarna – ustreza
realnosti, iskrena – ustreza tistemu, kar res mislimo in čutimo, konstruktivna –
usmerjena k reševanju problema, dobronamerna – v dvomu izberemo
različico, ki ustreza sogovorniku, uporabna – koristna, relevantna.
PRIMER POVRATNE INFORMACIJE
Na vaši lepljenki mi je všeč lahkotno in igrivo vzdušje. Všeč mi je tudi material, ki ste ga uporabili za oblake,
ker doda noto prosojnosti, rahlosti.
Različne svetlostne stopnje modre ustvarjajo pravo morsko vzdušje in tvorijo osnovo, bazo slike.
Nelogičen element v vaši sliki je odsev sonca na površini vode, ki ni usklajen z morskim valovanjem.
Sicer pa to ne kazi slike, ker se odsev, ki je nakazan z ravnimi črtami oblikovno ujema z oglatimi oblikami
svetilnika.
Slika mi v celoti deluje simpatično, otroško igrivo in malo nostalgično.
Povratna informacija
Nebesedna besedna
Negativna pozitivna
Neprilagojena prilagojena
Zapoznela pravočasna
Vsiljena ponujena
Posplošena konkretna
Ocenjevalna opisna
Nejasna jasna
Posredna neposredna
Nerazumljiva razumljiva
Enosmerna dvosmerna
Subjektivna objektivna
Nestvarna stvarna
Nepopolnoma popolna
Neiskrena iskrena
Mnenjska informativna
Destruktivna konstruktivna
Zlonamerna dobronamerna
Neuporabljiva uporabljiva
DELAVNICA SIMBOLOV
Iz naslednjih likov sestavi simbol za pojme: LJUBEZEN RED NARAVA
primer:
Narisala sem svoj osebni simbol za pojem ljubezen. Sestavila sem ga iz treh likov:
