UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ORGANIZACIJA POSLOVANJA MOUNTAIN BIKE HOTELA

Kandidatka: MOLIČNIK Irena Študentka izrednega študija Št.indeksa: 81559204 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: dr. Duško Uršič

Črna na Koroškem, marec 2006

2

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidat(ka) IRENA MOLIČNIK absolvent(ka) študijske smeri: Management študijski program: Visokošolski strokovni izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a)

pod mentorstvom dr. Duška Uršiča in uspešno zagovarjal(a) 29.3.2006 (vpisati datum zagovora).

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževanje in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Črni na Koroškem, dne 29.3.2006

3

PREDGOVOR Črna na Koroškem je vasica v zgornji Mežiški dolini z bogato tradicijo rudarjenja kot osrednje gospodarske panoge. Danes je rudnik svinca in cinka zaprt. Veliko ljudi je brezposelnih, mladi pa se selijo v večja mesta. Tako je postal turizem osrednja panoga, ki jo spodbuja občina Črna na Koroškem. Mountain Bike hotel Krnes je s specializiranim programom za gorske kolesarje prvi začrtal pot turizmu v kraju. Predstavlja tudi prvi gorski kolesarski hotel v Sloveniji, ki ponuja gostom vodene kolesarske ture po okoliških gorah in planotah. Hotel si želi povečati število gostov, vendar ga pestijo številne težave. Eden izmed problemov, s katerimi se sooča Mountain Bike hotel Krnes, je majhno število zaposlenih. Nekateri ne ustrezajo profilu delovnega mesta, ki ga opravljajo, zato svoje delo opravljajo površno, kar pa ob današnji konkurenci ni primerno. Hotel se je preveč specializiral le na gorsko kolesarjenje, s čimer si je omejil število gostov. Hotel premalo na svoje oglašuje, zato niti med kolesarji v Sloveniji ni dovolj poznan, kaj šele v tujini. Cilj te diplomske naloge je predstaviti turistično ponudbo Črne na Koroškem in v skladu z njo poiskati najboljšo rešitev za razvoj hotela in povečanje števila gostov. Skozi nalogo so podani predlogi, kako bi lahko hotel povečal število penzionskih in dnevnih gostov in finančne rešitve teh predlogov.

4

KAZALO

1. UVOD.................................................................................................................. 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema......................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve...................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................. 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................. 6

2. TURISTIČNA PONUDBA V ČRNI NA KOROŠKEM............................................ 7 2.1 Kratka zgodovina Črne na Koroškem........................................................... 7 2.2 Kulturna dediščina in naravne lepote ........................................................... 7

3. OPIS MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES........................................................ 13 4. ANALIZA STANJA MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES................................... 14 5. STRATEGIJA RAZVOJA RAZVOJA MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES........ 18

5.1 Utemeljitev vhodnih strategij ........................................................................... 18 6. VSEBINSKA ZASNOVA PROJEKTA ................................................................... 19 7. CILJI PROJEKTA ................................................................................................. 20

7.1 Namenski cilji projekta .................................................................................... 20 7.2 Objektni cilji – rezultati projekta....................................................................... 20

8. TAKTIKA IZVEDBE .............................................................................................. 21 8.1 Utemeljitev taktike izvedbe.............................................................................. 21

9. PLAN PROJEKTA ................................................................................................ 23 9.1 Faze projekta .................................................................................................. 23 9.2 Kriterij ocenjevanja trajanja aktivnosti ............................................................. 24 9.3 Kriterij ocenjevanja trajanja aktivnosti ............................................................. 25

10. ANALIZA PLANA................................................................................................ 27 10.1 Ciljna analiza................................................................................................. 27 10.2 Analiza rizika projekta (ARP analiza) ............................................................ 28

11. ANALIZA RIZIČNIH POTI................................................................................... 29 12. EKONOMIKA PROJEKTA.................................................................................. 30

12.1 Plan stroškov ................................................................................................ 30 12.2 Plan prihodkov .............................................................................................. 32

12.2.1 Pričakovani neposredni ali posredni ekonomski učinki........................... 32 12.3 Čas vračanja sredstev................................................................................... 33 12.4 Viri financiranja in plan porabe finančnih sredstev ........................................ 33

13. PROJEKTNA ORGANIZACIJA........................................................................... 34 14. PLAN KONTROLE IZVAJANJA PROJEKTA...................................................... 35 15. SKLEP................................................................................................................ 36 POVZETEK .............................................................................................................. 37 SUMMARY ............................................................................................................... 38 LITERATURA IN VIRI............................................................................................... 39

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Črna na Koroškem je majhna idilična vasica, ki ponuja veliko možnosti za razvoj gorskega turizma. Zaradi postopnega zapiranja rudnika in propada težke industrije je veliko domačinov ostalo brez dela. Od takrat na Koroškem iščejo nove gospodarske panoge za razvoj kraja in izboljšanje kakovosti življenja krajanov Črne na Koroškem. Kraj ponuja obilico turističnih znamenitosti, dogodkov in športnih dejavnosti, zato Mountain Bike hotel Krnes predstavlja poseben izziv v razvoju turizma v kraju. Mountain Bike hotel Krnes je edini hotel v občini Črna, zato bi lahko s svojo razširjeno dejavnostjo in boljšo promocijo pripomogel k dvigu števila turistov v samem kraju. Poglavitna dejavnost in najbolj razvita panoga hotela je gorsko kolesarjenje. To je tudi dejavnost, ki privabi največ hotelskih gostov. Vendar pa je potrebna organizacijska prenova Mountain Bike Hotel Krnes, da bi lahko konkuriral na trgu ponudnikov in s tem privabil večje število domačih in tujih turistov, tako tistih, ki se zanimajo za gorsko kolesarjenje, kot tudi tistih, ki iščejo dodatne, nove ponudbene dejavnosti hotela.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je poiskati učinkovito rešitev razvoja organizacije poslovanja hotela Krnes. Želimo, da bi hotel postal čim bolj privlačen za turiste in prepoznaven na trgu turističnih ponudnikov. S tem bi dosegli večji obisk in razvoj turizma v kraju in morebiti v celotni zgornji Mežiški dolini. Z dobrim delovanjem hotela bi spodbudili tudi druge posameznike, da bi začeli vlagati v turizem. Zdaj se namreč pojavljajo le neutemeljene kritike na račun hotela, nihče pa ni analiziral njegovega delovanja in postavil stvarne kritike ali pohvale njegovega obstoja. Do končnega cilja bomo prišli skozi analizo turističnih možnosti, ki jih nudi kraj Črna na Koroškem. Skozi opis Mountain Bike hotela Krnes bomo ugotovili razvojne možnosti in, na željo lastnika hotela, možnosti povečanja števila gostov ter izboljšave delovanja organizacije hotela, ki ga bomo predstavili skozi zagonski elaborat razvoja Mountain Bike hotela Krnes. V diplomskem delu se bom držala trditve, da je treba izboljšati kvantitativno in kvalitativno ponudbo Mountain Bike hotela Krnes, saj bi s tem privabili večje število turistov v Črno na Koroškem in v širšo okolico zgornje Mežiške doline.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Krajani Črne na Koroškem se ne zavedajo, kaj vse lahko ponudijo turistom. Neizrabljene možnosti so tudi v delovanju Mountain Bike hotela Krnes. Zato bi bilo dobro spodbujati in naučiti krajane ter lastnika hotela turističnega gospodarjenja. Z diplomskim delom bomo poskušali biti čim konkretnejši in dane rešitve prikazati kar se da praktično uporabne. Omejitve raziskave v diplomskem delu so poslovne skrivnosti Mountain Bike hotela Krnes, ki jih noče razkriti širši javnosti.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu je raziskava osredotočena na razvoj Mountain Bike hotela Krnes in njegovo povezavo z okoljem, zato bomo uporabili poslovno raziskavo. Poslovno raziskavo diplomskega dela pa lahko uvrstimo v dinamično ekonomsko raziskavo, saj bomo skozi nalogo iskali rešitve za spremembo organizacije poslovanja hotela in njegovega razvoja. Uporabili bomo deskriptivni pristop, saj bomo opisovali delovanje in razvoj organizacije konkretnega hotela. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili deduktivno metodo razmišljanja. Na podlagi strokovne literature, informacij, pridobljenih v hotelu, in znanja, ki smo ga pridobili v času študija, bomo podatke oblikovali v predloge za razvoj poslovanja Mountain Bike hotela Krnes.

7

2. TURISTIČNA PONUDBA V ČRNI NA KOROŠKEM

2.1 Kratka zgodovina Črne na Koroškem Črna na Koroškem (575 mnv) naj bi bila naseljena že v rimski dobi, ko naj bi že kopali svinčevo rudo, vendar so o tem znana le pičla pričevanja. Poznan je le osamljen arheološki podatek o antičnem kamnolomu v Črni. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1137, vendar so podatki o naseljenosti znani šele iz začetka 14. stoletja. V začetku 17. stoletja je deželni knez prodal graščino Pliberk in ozemlje grofu Valsassina Thurn, ki je upravljal s Črno vse do leta 1782. Iz leta 1620 so znani prvi zapiski o fužinarstvu in uspešnem trgovanju s svincem. V 17. in 18. stoletju se je pričelo močno priseljevanje v Črno, in sicer zaradi odloka o dovoljenju kopanja svinčene rude. V tistem času je grof Thurn postavil železarno v Črni, ki jo je ob koncu 19. stoletja prestavil na Ravne na Koroškem. Kot gospodarsko, kulturno in farno središče kmetijskega zaledja se je Črna po zaslugi nekdanjega fužinarstva in še živega rudarstva začela že sredi 17. stoletja oblikovati v delavsko naselje. Sredi 18. stoletja pa so se v njej razvile nekatere, v 19. stoletju pa številne obrtne dejavnosti. Po dveh večjih požarih, ki sta leta 1863 in leta 1910 upepelila večji del hiš, so domačini na mestu prejšnjih zgradili večinoma enonadstropne, strnjeno postavljene domove.

2.2 Kulturna dediščina in naravne lepote a. MUZEJI • Rudarski muzej Črna je postavljen v rov, ki je prav v središču vasi. V njem je slikovito prikazano delo rudarjev v rudniku. V več kot 330 letih rudarjenja v teh krajih so rudarji izkopali 800 km rovov. Rudišča se raztezajo na 64 km². Izkopali so približno 19 milijonov ton rude in pridobili 1 milijon ton svinca in 1 milijon ton cinka. • Etnološka zbirka Črne je v prostorih stare pošte sredi trga. V njej so razstavljeni eksponati iz 19. in prve polovice 20. stoletja, ki so priča življenju in delu ter bivalni kulturi prebivalcev Črne in okoliških kmetij. • Podzemlje Pece je nekdanji rudnik svinca in cinka na Glančniku, pet kilometrov iz Črne v smeri proti Mežici. V globino Pece se peljemo s pravim rudarskim vlakom, kjer nam na različnih rudarskih obzorjih prikažejo v muzejskem načinu delo rudarjev nekoč in pred zaprtjem. Pred vstopom v rudnik pa je muzej, ki prikazuje, kako so rudarji nekdaj živeli.

8

b. UMETNOSTNI IN ARHITEKTURNI SPOMENIKI • Sredi trga je postavljen spomenik, posvečen vsem padlim krajanom v prvi in drugi svetovni vojni. Avtor spomenika je priznan arhitekt Jože Plečnik. • V neposredni bližini trga je znana votlina z nagačenim rjavim medvedom, ki je bil ustreljen v okoliških gozdovih. • Pred Hotelom Krnes stoji forma viva avtorja Franceta Rotarja. To je polnoplastična, ultra krogla in je najbolj ambiciozna rešitev v nizu Rotarjevega raziskovanja sferičnih geometrijskih teles z razprtim, počenim jedrom. Forma vivo je izdelal iz jekla in izkoristil surovo teksturo materiala, ki z leti z rjavenjem le pridobiva v slikovitosti izraza. Rotar je prejel za svoje delo Prešernovo nagrado. • Zanimivo si je tudi ogledati Rešarjevo hišo, kjer je danes pizzerija, ker ima vzidan kamen z napisom »Danes meni, jutri tebi« v grškem jeziku. • V Podpeci je znana kulturna znamenitost votlina spečega kralja Matjaža. Legenda pravi, da se bo kralj Matjaž prebudil, ko se bo brada sedemkrat ovila okoli mize. c. CERKVE • Cerkev Sv. Ožbolta stoji v središču Črne in se nam veličastno razkrije ob prihodu na trg. Posvečena je sv. Ožbaltu, zaščitniku koscev in živine. Krajane naj bi varoval tudi pred kugo. Cerkev je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture. Sedanjo podobo je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. Župnija v Črni se omenja že leta 1137. Nad bližnjim pokopališčem pa je kapelica, ki je iz 17. stoletja. • Cerkev Sv. Ane je gotska cerkev, ki leži v Koprivni. Grajena je preprosto, njena posebnost je zelo redek kip Črne Madone, še posebej nenavaden za to območje. Znano pa je tudi, da cerkev s svojo postavitvijo gleda na cerkev Sv. Jakoba v neposredni bližini iste doline. • Cerkev Sv. Jakoba v dolini Koprivne označujejo kot zanimiv primer lokalnega stavbarstva. Arhivi kažejo, da naj bi bila iz 14. stoletja, zato predstavlja enkraten krajinski spomenik. • Cerkev Sv. Helene je prav tako gotska cerkev, ki stoji v Podpeci na Pikovem. Predstavlja pa tip osamljene in preprosto grajene cerkvice z značilno sončno uro. • Cerkev Sv. Jošta v Javorju ravno tako uvrščajo med izredne primerke ljudskega stavbarstva iz 17. stoletja. Značilnost cerkve je, da je v celoti prekrita s skodlami. • Cerkev Sv. Magdalene stoji na vrhu Javorja, njen zvonik ima značilno čebulasto, s skodlami krito streho. Tudi ta cerkev je zanimiv odsev ljudskega stavbarskega in likovnega hotenja.

9

d. DOLINE • Dolina Tople je čudovita alpska dolina pod južno steno Pece. V sami dolini se nam razgrne Kordeževa glava (Peca), pod katero naj bi po pripovedovanju legende še vedno ležale sablje in drugi ostanki turške vojske. Zaradi svojih naravnih lepot je dolina zaščiten krajinski park. Celotni zaselek obsega visoke, mogočne in osamele kmetije, ki jih z vseh strani obdajajo obsežni, gosti smrekovi in macesnovi gozdovi. Te kmetije etnologi imenujejo »celki«. Vse kmetije oblikuje arhitektura domačij in kašč. Zanje je značilna tradicionalna lesena in kamnita gradnja ter enodelne, s skodlami krite strehe. Vse domačije so izraziti primerki kmečke alpske arhitekture s sledmi izročila iz obdobja od 16. do 19. stoletja, sestavljene iz glavne hiše, kašče, hleva, skednja, svinjaka, preužitkarske hiše in kapele. Vsaka kmetija ima svoje domače ime, ki je označeno ob glavni cesti. Posebnost živalstva te doline so alpski zajec, alpski jereb ali belka, ruševec, divji petelin in gozdni jereb. V gostih gozdovih gnezdijo tudi nekatere ujede, v čisti vodi potoka Topla pa živijo postrv potočnica, rak koščenjak in potočne školjke, ki so zaradi svoje ekološke funkcije zavarovane živalske vrste. Na Končnikovih travnikih je spomenik, ki je posvečen 1. koroški četi in rasti partizanstva v dolini. V spodnjem delu doline je ohranjen Burjakov mlin iz 19.stoletja, ki še vedno deluje. Poleg mlina stoji kapelica z zvončkom, čigar zven po mnenju domačinov uresničuje želje. • Dolina Koprivne je alpska dolina v povirju reke Meže med Raduho, Olševo in Peco. Od Lipolda, kjer se v Mežo izlije potok Koprivna, vodi v vse smeri doline več poti. Gozdna pot je speljana do Luž in do najvišjih gorskih kmetij pod Mozganovim vrhom (1585 m). Pri kmetiji Lesjak vodi pot proti Olševi, malo naprej je tudi izvir reke Meže. Na severni in zahodni strani meji Koprivna že na Avstrijo. Tudi v Koprivni prevladujejo velike in samotne kmetije na strmih pobočjih, ki jih obkrožajo bogati pašniki in košati smrekovi pa tudi macesnovi gozdovi. Obdelovalna zemlja sega v Koprivni do neverjetnih višin. Pri kmetiji Jekl (1322 m), ki velja za drugo najvišjo kmetijo v Sloveniji, sega zemlja, ki jo še obdelujejo, tudi do višine 1400 m. V Koprivni je več narodopisno zanimivih kmečkih domačij, od katerih sta vredni ogleda predvsem Jeklova in Jelenova kmetija z mlinom. • Podpeca je rudarski kraj ob grapah in bregovih na obeh straneh Helenskega potoka in se na seveverozahodu zarije v pobočje Pece (2126 m) in Šumahovega vrha (1152 m). Na zahodu ob Riški gori meji na Avstrijo. Podpeco sestavljajo iz nekdanjih kmetij nastali rudarski zaselki ob zdaj že zaprtem rudniku, in sicer Šmelc, Igrčevo, Pecnikovo, Bricmanovo, Naveršnikovo, Nagernikovo, Torčevo, Pikavo, Mitnek in še nekaj kmetij. Ker je to star rudarski revir mežiških rudnikov svinca in cinka, so vse do vrha Pece vidne številne sledi opuščenih rudnikov in napol zaraslih nasipov jalovine, ki jim domačini pravijo »halde«. V Heleni, kakor domačini pravijo dolini, ob vhodu v jamo stoji spomenik partizanu in rudarju, ki ga je izdelal in oblikoval akademski slikar Marijan Keršič. Preko Helene in Mitneka ter Pikovega vodi pot do planinskega doma na Peci.

10

• Dolina Bistre je tretja alpska dolina, ki je vredna pozornosti. Obdana je s smrekovimi gozdovi, kar je eden izmed razlogov za že od nekdaj zelo razvito čebelarstvo. Na Mlinarskem so stari, značilni koroški čebelnjaki, ki so bistriška posebnost, saj so se v največji meri ohranili prav na tem področju. Za izletnike je privlačno Ježevo, kjer je koča lovskega društva Bistra iz Črne na Koroškem. Pod Belo pečjo je bila 12. maja 1943 prva konferenca okrožnega komiteja ZK za Koroško. Na ta dogodek opozarja spomenik na Ježevem travniku. V Beli peči, visoko v planini nad Rigelnikom, je bila partizanska bolnišnica B/11 – Pepca, ki so jo ponovno opremili z rekviziti in v njej odprli stalno razstavo. Naravna znamenitost doline je izredno veliko število starih redkih drevesnih vrst, največ pa je v Bistri starih, orjaških lip. V Bistri sta še ohranjena stara mlina pri kmetijah Plaznik in Knez. • Ludranski vrh se vzpenja na prisojnem slemenu jugovzhodno od Črne in se zajeda v pobočji Smrekovca in Komarče. To je naselje samotnih in trdnih kmetij, bogatih pašnikov, senožeti in smrekovih gozdov. Skoraj na vsaki kmetiji je kakšna narodopisna znamenitost. Omeniti pa je vredno domačijo pri Končniku, ki je kot celota primer bogate kmetije iz druge polovice 18. stoletja. Arhitektura priča o naprednem alpskem prostorskem konceptu, svojevrstno pričevanje pa so tudi umetniški ornamenti in druge likovne posebnosti na vseh poslopjih. Od Končnika vodi pot do Najevske lipe, ki je mati vseh lip na Slovenskem. Stara naj bi bila kar 780 let, njen obseg v prsni višini pa je 12,5 metra. Lipa je v sredini votla, na severni strani pa je gosto obraščena z mahovi in lišaji. Z južne strani je vhod v njeno notranjost. Družbo ji dela staro znamenje. Izročilo trdi, da se je pri Najevnikovi kmetiji zaraslo skupaj dvanajst lip, zato je ta lipa tako mogočna in velika. Domačini pa tudi verjamejo v legendo, da je pod lipo zakopan zaklad. • Javorje je naselje samotnih, a pretežno trdnih in velikih kmetij, ki so razsejane po slemenu in prisojni strani gorskega hrbta, ki se razteza od Črne proti Uršlji gori in Šentvidu na Slemenu. Na Javorju je veliko narodnopisno zanimivih kmečkih domačij. (Jedlovčnik, Dretnik, Mežnar, Srebretova bajta). V Javorju je tudi veliko starih, zaščitenih lip. Na Javorskem območju so bili od 1944 do 1945 večkrat spopadi med Nemci in partizani. Na te opozarja spominska plošča na kmetiji pri Piku.

11

• Žerjav leži v zavetju gorske kotline ob sotočju reke Meže in potoka Jazbina, pod strmimi skalnatimi pobočji Šumahovega in Ostrčnjakovega vrha in Pogorevca. Kraj se je stisnil pod kamnita pobočja teh hribov, kakor da bi se sramoval ogromne škode, ki so jo povzročili strupeni topilniški plini nekdaj zeleni okolici. V kraju so topilnica nekdanjih mežiških rudnikov svinca in cinka, ki ne obratuje več, separacija, tovarna akumulatorjev, in glavna rudniška transformatorska postaja, ki je v zapiranju. Najznačilnejši rudniški obrat v kraju je prek petdeset metrov visoka zgradba, ki je stopničasto prislonjena v breg. Domačini jo imenujejo kar »separacija«, ker se je tam izvajala separacija rude s flotacijo. Do nje je visoko nad dolino speljana žičnica, s katero so dovažali rudo iz osrednje jame. Sedaj je separacija pomemben tehnični spomenik. Posebne značilnosti Žerjava so obsežne in strme meli nasute jalovine, ki s svojo značilno belkasto barvo dajejo pobočjem okrog separacije svojevrsten, kontrasten kolorit. Predelava svinčeve rude je povzročila nekdaj zeleni okolici nepopravljivo škodo.Vsak dan je uhajalo z dimom v zrak veliko prahu in žveplovega dioksida, ki sta ogulila prej zelena pobočja hribov. Svoje je prispevala še erozija in povzročila ekološko katastrofo. Tako se je tega področja oprijelo ime »Dolina smrti«, ki je za turiste morda res zanimivost, hkrati pa tudi boleč opomin in svarilo, kako lahko strupeni industrijski plini povsem uničijo zeleno naravno okolje. Tukajšnji ekologi so pričeli s programom pogozdovanja obujati gola pobočja, tako da dandanes Žerjav ni več tako gol. V Žerjavu je vredno ogleda tudi spominsko znamenje padlim na pročelju Delavskega doma. • Dolina Jazbine leži jugovzhodno od Žerjava. To je naselje, ki se je raztegnilo v tesni dolini istoimenskega potoka. Jazbina sega v pobočje Pogorevca, Uršlje gore in Obrovega vrha, kjer so v višjih prisojnih legah samotne kmetije. V Jazbini so smrekovi in borovi gozdovi, ki so idealno mesto za sprehode po mirni okolici in čistem gozdnem in gorskem zraku. Mežiški rudnik je na teh pobočjih nekaj časa opravljal rudarske raziskave, zato so po dolini speljali lepo cesto, ki turista popelje pod vznožje Uršlje gore. Jazbino in njene prebivalce je ovekovečil pisatelj Prežihov Voranc v Požganici, romanu iz prevratnih dni in bojev za Koroško v letih 1918 in 1920. e. TRADICIONALNE PRIREDITVE • Turističen teden je najbolj znana prireditev v Črni, ki vsako leto poteka okoli 15. avgusta. Na tem dogodku se zvrsti mnogo kulturnih, zabavnih in tradicionalnih prireditev. Tradicionalna tekmovanja na Turističnem tednu so: Masten grif (tekmovanje v balvanskem plezanju), Maraton kralja Matjaža, gorsko kolesarjenje k Najevski lipi. • Srečanje državnikov pri Najevski lipi na Ludranskem vrhu. Ta prireditev se dogaja vsako leto nekje ob koncu junija. Domačini povabijo državnike pod najstarejšo lipo v Sloveniji in jih pogostijo s tradicionalnimi jedmi, pesmimi in prireditvijo štehvanje, kjer okoliški kmetje snubijo dekline. • Gradovi kralja Matjaža potekajo v Mitneku v Podpeci, kjer konec januarja tekmovalci gradijo gradove iz snega za kralja Matjaža, ki spi v bližnji Peci. Na tekmovanju pa izberejo tudi Alenčico – ženico kralja Matjaža. • Downhill Divja jaga je tekmovanje v spustu kolesarjev za slovenski pokal in poteka vsako leto konec junija. Tekmovanje pa spremlja še mnogo zabave.

12

• Big Air Z'lomljen ficel je tekmovanje v skokih na smučeh ali smučarski deski. Tekmovanje poteka vsako leto konec februarja. • Od Pliberka do Traberka je tradicionalna pevska revija, ki združuje Koroške Slovence iz sosednje Avstrije in dolino Koroške na slovenski strani. Vsako leto se na tej pevski reviji predstavi Črnjanski mešani zbor in nonet Črnjanski pobi. Revijo gosti Črna v pomladnih mesecih. • Jajčerija je kmečki običaj, ki ga pripravljajo na posameznih zaselkih v okolici Črne. Teden pred jajčerijo kmetje nastavijo jajca, ki jih potem kmečki fantje iščejo po kmetijah. Ko jih naberejo dovolj, napravijo iz njih omleto in pripravijo zabavo. Po starem običaju je namen jajčerije, da si kmečki fantje najdejo nevesto. f. ŠPORT • Plezanje - ledno plezanje (v Mušeniku ali na okoliških slapovih) - tehnično plezanje (v okoliških gorah) - športno plezanje (urejena plezališča v Topli in Javorju) - balvansko plezanje (urejeno plezališče v Topli) - dvoransko plezanje (v kleti hotela Krnes) • Smučanje - alpsko smučanje in deskanje (na smučišču v Črni) - turno smučanje in deskanje (v okoliških gorah) - tek na smučeh (urejene proge na bližnjih travnikih) - sankanje • Pohodništvo - lažje ture (po okoliških dolinah, razgledne točke) - težje ture (po okoliških gorskih vrhovih) - ekstremne ture (Klub 24 ur – 24 ur časa za vse okoliške vrhove) • Kolesarjenje - gorsko kolesarjenje (različne težavne stopnje) - rekreacijsko kolesarjenje (po okoliških dolinah) - turistično kolesarjenje (s kolesom v podzemlje Pece)

13

3. OPIS MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES Moutain Bike Hotel Krnes je prvi hotel v Sloveniji, ki je specializiran za gorsko kolesarjenje in nudi gostom prijetno bivanje v hotelu z dvema zvezdicama. Kapaciteta hotela je 48 postelj. Gost hotela si lahko najame enoposteljno ali dvoposteljno sobo, v hotelu pa ponujajo tudi apartmaje. Hotel ima lastno restavracijo, klubski bar, galerijo, konferenčno sobo, dostop do interneta. Ponuja tudi savno, umetno plezalno steno, pralnico, sušilnico in možnost kampiranja. V kompleksu se nahaja tudi kulturni dom, ki je sicer v lasti Občine, vendar ga hotelsko osebje uporablja za Cafe Teater. Cafe Teater je odprta oblika gledališča, kjer lahko obiskovalci sedijo za mizami, pijejo pijačo in sodelujejo pri igri. Poleg naštetega lahko kolesarji opravijo servis koles v kolesarnici. Hotelska ponudba v okviru gorskega kolesarjenja je tudi izposoja koles ter nakup dodatne kolesarske opreme. Za potrebe kolesarskega spusta ali downhilla imajo mini avtobus, ki popelje kolesarje na vrh spusta. Mini avtobus pa uporabljajo tudi za potrebe turistov. V okolici je okoli 1300 kilometrov označenih gorskih poti z različnimi težavnostnimi stopnjami, ki so primerne za kolesarjenje. Obenem nudi hotel tudi edinstven izlet s kolesom v podzemlje Pece, skozi opuščeni rudnik Mežica. V hotelu si lahko gostje najamejo tudi zasebne kolesarske vodnike. Vizija hotela je ponuditi kolesarjem prijetno bivanje in jim prikazati gorske lepote in znamenitosti Koroške. Mlada, majhna ekipa petih ljudi bi rada stopila ob bok bolj znanim slovenskim centrom in s tem privabila tudi več ljudi. Trenutno prihajajo v hotel dnevni gostje iz Slovenije in nekaj tujcev, ki ostanejo v hotelu približno 2 dni. V zimski sezoni imajo veliko šol v naravi zaradi bližnjega smučišča, v letni sezoni pa športnih ekip, ki pridejo na priprave. Vpisani so v kolesarske vodnike po Sloveniji, imajo lastno internetno stran in so v povezavi z Logarsko dolino. Izdelane imajo razne letake, ki so jih razdelili turističnim agencijam, da jih ponudijo svojim strankam.

14

4. ANALIZA STANJA MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES Po pogovorih z gosti hotela in po študijah literature o turističnem hotelu smo ugotovili naslednje dobre oziroma slabe strani hotelske ponudbe: • OBNOVA HOTELA Lastnik in solastnik hotela sta se v notranjosti hotela poigrala z zanimivim aranžmajem iz kamnov, lesa in starih koles, kar dokaj dobro spremeni staro socialistično gradnjo. Za pridih domačnosti in tudi iz ekonomičnega vidika pa bi vendarle bilo treba notranjost še dodatno spremeniti. - Restavracija Zaradi izgube toplotne energije bi bilo potrebno zamenjati dotrajana velika okna v restavraciji hotela. Hotel se nahaja v alpskem območju, kjer so zime mrzle. Z velikimi dotrajanimi okni v restavraciji pa se po nepotrebnem izgublja preveč energije in zato je prostor večji del zime slabo ogrevan. Potrebno bi bilo tudi razmejiti restavracijo v prostor za kadilce in prostor za nekadilce. Ena izmed možnosti je pregraditev s steklom. S tem bi dobili dva prostora, ki bi ju bilo tudi lažje ogrevati. Dolgoročno, ob primernem dobičku, bi lahko zamenjali ploščice v hotelski restavraciji, saj te dajejo hladen in temačen občutek. Zamenjati bi jih bilo potrebno z bolj živimi in toplimi barvami. - Letna restavracija Letna restavracija ima dobršen del dneva sonce in večina gostov rada poseda pred hotelom. Poleg tega se veliko tradicionalnih dogodkov dogaja pred hotelom oziroma pred kulturnim domom, kjer postavijo velik občinski oder. Vendar pa je zdaj letna restavracija neurejena, nima primernih stolov in miz, okolica ni očiščena, kot se za letno restavracijo spodobi. Zato je gostov tam manj, kot bi jih lahko bilo. • POSTREŽBA HOTELA - Hrana Tako za povečanje števila dnevnih gostov kakor tudi za zvestobo penzionskih gostov sta dobra hrana in postrežba nujni. Veliko slovenskih pohodnikov hodi v gore, s katerih je dostop iz Črne. Po sestopu se radi ustavljajo v Črni, da nekaj pojedo preden nadaljujejo pot domov. Z dobro hrano, ki bi jim jo ponudili, bi se vračali v Črno, kadar bi šli osvajat vrhove. Zdaj v Črni ni restavracije, ki bi ponujala dobro domačo hrano. Tiste, ki so, pa zaradi negospodarnosti ne delujejo kot bi morale in zgubljajo stranke. Tudi hotel ne ponuja kakovostne hrane. Zaposleno ima samo eno kuharico, ki pa je ni v času dopusta, bolniške itd. Takrat pač restavracija preprosto ne deluje. Dobro bi bilo zaposliti še enega kuharja in oba priučiti kuhanja dobre, značilne koroške domače hrane.

15

- Postrežba Hotel že ima kontaktnega in pomožnega natakarja, kot je navada v novejših hotelih. Vendar ima samo enega natakarja, ki ustreza profilu natakarja, ostali so na študentskem delu. Zato se dogajajo nepravilnosti pri postrežbi. Nedopustno je, da natakarji pri postrežbi pijač, te ne strežejo v pravih kozarcih. Dobro bi bilo zaposliti še enega natakarja, čeprav to ni nujno. Študentje na študentskem delu so ekonomično sicer dobra rešitev, vendar potem šepa kakovost postrežbe. Študentje lahko ostanejo na študentskem delu, vendar bi jih bilo potrebno uvajati in izobraževati. - Barska dnevna ponudba Ker je že nekaj časa moč zaznati trend pitja pravih čajev in dobrih kav, bi na tem mestu predlagali, da hotel pridobi slovenske uvoznike znanih čajev in kav, ki bi jih ponudili dnevnim gostom. • PROMOCIJA Konkurenca v ponudbi aktivnih počitnic je huda tako na slovenskem tržišču kot tudi na evropskem. V prednosti so kompleksi z že uveljavljenimi imeni in področji ponudbe. Moutain Bike Hotel Črna na Koroškem še ni uveljavljena znamka in za njegov obstoj ve le malokdo. Koroška je že tako pozabljena dolina s strani države, kajti dolga leta je tu uspevala težka industrija, ko pa je ta propadla, je z njo propadla tudi Koroška, kar še posebej velja za zgornjo Mežiško dolino. Zaradi tega ni urejene cestne infrastrukture, do najbližje avtoceste je Črna oddaljena 85 km, kar dodatno oddaljuje turiste, zato raje odidejo drugam. Ima pa dober potencial za goste iz Evropske unije, saj je Črna mejna občina. V neposredni bližini je avstrijski Pliberk, kjer so ceste urejene in pot do Pliberka iz Srednje Evrope bo peljala po avtocesti. V navezi z Avstrijo bi lahko bili tudi na področju letalskih prevozov, kajti letališče Celovec je veliko bližje kot Brnik. V bližnji prihodnosti, če bo na letališču Maribor pristajala družba Ryan Air, bi oglaševali tudi Mariborsko letališče, kajti cesta Maribor Črna je lepo urejena, oddaljenost pa je okoli 90 kilometrov. - Turistične agencije in turistični sejmi Aktivno preživete počitnice so sorazmerna domena mladih ljudi, ki radi odkrivajo nove kraje in doline. Zgornja Mežiška dolina, kjer se nahaja hotel, lahko ponudi lepo naravo v objemu gorskih vrhov, starih kmetij, znamenitosti iz pretekle in polpretekle zgodovine in prijaznih ljudi. Vedno več ljudi išče kraje, ki niso polni turistov, ki so ohranili pristnost pokrajine in njihovih ljudi. Vse to velja tudi za Črno na Koroškem. Poleg tega pa se veliko domače mladine zbira v hotelu ob kavah, čajih, kar pa še bolj integrira turiste in krajane. Zato naj hotel cilja na ljudi v starostnih skupinah od 25–34 let in od 35–44 let ter jih poskuša obveščati preko uveljavljenih turističnih agencij po Evropi. Hotel na se udeležuje tudi turističnih sejmov s promocijskim materialom.

16

- Lonely Planet Hotel bi moral na trg stopiti s konkurenčnimi cenami. Cene storitev bi bile zaradi nižjega standarda v zgornji Mežiški dolini avtomatično nižje od konkurenčnih. S pomočjo študentov prevajalcev bi Moutain Bike Hotel Krnes in Črno na Koroškem uspelo uvrstiti v svetovno znani vodnik Lonely Planet, ki sedaj opisuje Slovenijo le do Dravograda. S tem pa bi dosegli prepoznavnost zgornje Mežiške doline in hotela, ki edini v dolini nudi storitve starostni skupini, na katero cilja. - Televizijsko, radijsko oglaševanje, jumbo plakati in promocijski material Že zdaj obstaja dober promocijski material za Moutain Bike Hotel Krnes in Črno ter njeno okolico. Fotografije so delo znanega fotografa Toma Jeseničnika. Tudi oblikovno so zelo privlačne. V oglaševanje kraja bi vključili znane črnjanske vrhunske športnike, ki jih je kar precej. Vključili bi Tino Maze, ki je ta trenutek najbolj popularna alpska smučarka v Sloveniji in v tujini, in je tako rekoč soseda. Poleg tega pa je še atraktivnega videza. V oglasih bi lahko uporabili tudi zdaj že upokojenega alpskega smučarja Mitjo Kunca in vzhajajočo zvezdo Aleša Gorzo. Glede na to, da so vsi trije iz Črne in čutijo pokrajinsko pripadnost, menimo, da bi lahko sodelovali. Pojavljali bi se na televizijskih reklamah, radiu in panojih. Za propagandni material na televiziji bi najeli snemalno ekipo. Za zvočno podlago spota bi najeli še neuveljavljene mlade ustvarjalce (predvsem zaradi nizkega plačila in glasbe, ki je blizu mladim). Letak bi naredila oblikovalka, ki že ima pogodbo. Reklamno geslo pa bi oblikoval projektni tim z metodami kot je brainstorming ipd. Zaradi visoke cene jumbo plakatov, bi postavili samo dva jumbo plakata, in sicer pod Trojanami, kjer se zaradi cestnih zastojev voznik lahko tudi po ure premika nekaj pičlih kilometrov in ima čas gledati naokoli, tudi jumbo plakate. Drugega pa bi postavili v bližino državne meje, in sicer na Šentilju. - Drugo Sedaj je reklamna tabla v središču Črne, ki vabi turiste v hotel, vendar jo vse prevečkrat spregledajo. Zato bi predlagali, da se postavi bolj vidna tabla, ki bi obenem vabila turiste in pohodnike na dobro domačo hrano. Kot vrsto promocije bi predlagali nagradno igro, na lastni internetni strani in študentskim organizacijami. Glavna nagrada bi bila teden letnih ali zimskih počitnic za dve osebi v hotelu. Hotel bi reklamirali tudi tako, da bi povabili kuharskega kritika, da oceni hrano in postrežbo. Ti kuharski kritiki imajo ponavadi svoje kolumne v različnih revijah in izdajajo knjige.

17

• STORITVE V svetu je zaznati povečanje števila turistov, ki želijo aktivno preživeti počitnice, kar daje dobro izhodišče za planiranje dobrih uspehov tega hotela. Britanci se radi odločijo za mehke avanturistične počitnice. Ker je trend drugod po Evropi podoben, se nadejamo, da bodo tudi iz ostalih članic EU prihajali turisti. Poleg tega pa lahko hotel pričakuje še več ozko specializiranih gostov, ki bi jih v hotel Krnes privabilo gorsko kolesarjenje in druga hotelska ponudba v zvezi s to dejavnostjo. - Plezanje Vzporedno z gorskimi kolesarji lahko hotel ponudi tudi vse vrste plezanja, kot je alpinizem ali tehnično plezanje (na Raduhi, Peci), športno plezanje (lažje in težje plezališče), balvansko plezanje, ledno plezanje in dvoransko plezanje. Plezališča in alpinistične smeri so vpisani v specializirane slovenske vodnike. Trend plezanja se vztrajno dviguje, vse več je aktivnih plezalcev in pa tudi tistih, ki bi radi poskusili prvič in premagali strah pred višino. Predlagamo, da se ponudba vključi v ponudbeni program Moutain Bike hotela Krnes in se honorarno najamejo usposobljeni vodniki za tovrstne potrebe gostov. Poleg kolesarske opreme bi se v hotelu lahko prodajala tudi plezalna oprema. Hotel naj pridobi partnerje za prodajo in sponzorstvo plezalske opreme. - Dejavnosti na snegu Hotel ima dobro izhodišče tudi v zimskih mesecih, saj je v Črni smučišče, ki je primerno za začetnike in s tem zaželen cilj šol v naravi. V bližini pa je še več urejenih smučišč, npr. Ošven, Športni park Ravne – Poseka in Petzenkönig v Avstriji. Na okoliških travnikih pa so urejene tudi tekaške steze. Za tiste, ki imajo rajši bolj adrenalinske športe, pa lahko ponudijo turno smučanje z bližnjih vrhov (Peca, Raduha). Tudi tu predlagamo honorarno zaposlitev lokalnih usposobljenih vodnikov za potrebe gostov hotela.

18

5. STRATEGIJA RAZVOJA RAZVOJA MOUNTAIN BIKE HOTELA KRNES Vhodne strategije projekta izhajajo iz želje lastnika in solastnika Mountain Bike hotela Krnes, da bi povečala število gostov v njunem hotelu, in sicer tako dnevnih kot tudi penzionskih. Strateška izhodišča tega projekta pa so: S1 – povečanje penzionske storitve na 80 % zasedenost do leta 2011 S2 – povečan dnevni promet S3 – povečanje kadrov (kuharjev, natakarjev) S4 – povečanje števila turistov iz Evropske unije S5 – zmanjšanje stroškov S6 – povečanje hotelskih programov

5.1 Utemeljitev vhodnih strategij S1 – Hotel ima trenutno penzionsko zasedenost 60 % na leto, kar pa ni dovolj za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. To je namreč ravno tisti minimum, da hotel še posluje z dobičkom. S2 – Z dnevnimi gosti hotel zasluži 6 milijonov tolarjev na leto, vendar ocenjujemo, da bi lahko zaslužili tudi več. S3 – Hotel zdaj zaposluje minimalno število kadrov, ki pa jih je treba povečati, da bo delovanje potekalo nemoteno in na kakovostnem nivoju. Hotel namreč trenutno zaposluje tudi študente, ki pomagajo natakarju, kar pa znižuje raven kakovosti postrežbe. S4 – Ocenjujemo, da so domači in tuji turisti premalo seznanjeni z Moutain Bike hotelom, kajti pridejo le tisti, ki naključno najdejo stran na svetovnem spletu. S5 – Hotel se nahaja v alpskem področju, ki ima bolj mrzle zime, zato je trenutno največji strošek hotela ogrevanje. V restavraciji so dotrajana okna, kjer po nepotrebnem uhaja veliko energije. S6 – S povečanjem programov, ki bi jih nudil hotel, bi privabil tudi več gostov z drugimi interesnimi aktivnostmi.

19

6. VSEBINSKA ZASNOVA PROJEKTA OBNOVA RESTAVRACIJE Potrebno je izbrati najboljšega ponudnika del za zamenjavo oken in razmejitev restavracije v prostor za kadilce in prostor za nekadilce. OBNOVA LETNE RESTAVRACIJE Potreben je nakup primernih miz in stolov ter ureditev okolice. Okolico lahko uredi hišnik s pomočjo čistilke. KUHINJA Zaposlitev še enega kuharja in izobraževanje obeh o dobri domači kmečki kuhinji. POSTREŽBA IN DNEVNA PONUDBA BARA Uvajati je potrebno študente na študentskem delu ali zaposliti profesionalnega natakarja. Licenčna pogodba slovenskih uvoznikov znanih čajev in kav. TURISTIČNE AGENCIJE IN TURISTIČNI SEJMI Z obstoječimi in novimi letaki je potrebno iti na turistične sejme doma in v tujini ter navezati stike z različnimi turističnimi agencijami. LONLEY PLANET Najeti študenta, da prevede iz slovenščine v angleščino turistično ponudbo Črne in njene okolice, ter ta prevod poslati svetovno znanemu turističnemu vodniku Lonely Planetu. TELEVIZIJA, RADIO, JUMBO PLAKATI IN PROMOCIJSKI MATERIAL Najeti snemalno ekipo, da posname televizijsko reklamo, mlade glasbene ustvarjalce za glasbeno podlago in pogodbeno najeto oblikovalko za nov letak s Tino Maze. DRUGA PROMOCIJA Postavitev reklamnega panoja v središču Črne, ki bi ga naredil lokalni lesar. Poslati predlog nagradne igre na agencije in na obstoječo internetno stran. Potrebno bi bilo vzpostaviti kontakt s kuharskim kritiki, vendar šele po uspešnem uvajanju kuharjev. HONORARNA ZAPOSLITEV PLEZALNEGA VODNIKA Honorarno zaposliti lokalnega plezalnega vodnika za potrebe gostov. Po potrebi po preizkušnji novega programa zaposliti še enega vodnika. HONORARNA ZAPOSLITEV SMUČARSKEGA VODNIKA Honorarna zaposlitev lokalnega smučarskega vodnika za turno smučanje v okoliških gorah in za učenje smučanja na domačem smučišču v Črni na Koroškem.

20

7. CILJI PROJEKTA

7.1 Namenski cilji projekta N1 – povečanje penzionskih storitev za 4,6 % v letu 2007

N2 – povečanje penzionskih storitev za 5,5 % v letu 2008

N3 – povečanje penzionskih storitev za 6,0 % v letu 2009

N4 – povečanje penzionskih storitev za 6,4 % v letu 2010

N5 – povečanje penzionskih storitev za 6,1 % v letu 2011

N6 – povečan dnevni promet na 10 milijonov tolarjev letno

N7 – povečanje konkurenčnosti z razvojem novih programov

7.2 Objektni cilji – rezultati projekta O1 – posodobljen hotel

O2 – kakovostna postrežba dobre domače hrane

O3 – izdelano reklamno geslo

O4 – novi programi v hotelu

21

8. TAKTIKA IZVEDBE T1 – Predstavitev in potrditev projekta lastniku in solastniku ter vsem udeležencem v projektu. T2 – Za zagotovitev potrebnih dodatnih finančnih sredstev prijava hotela na razpis Evropske unije za pospeševanje regijskega razvoja. T3 – Za potrebno posodobitev hotela se najamejo izvajalci po pogodbi. T4 – S pomočjo Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, Območne enote Ravne na Koroškem se najame nov kader – kuhar. T5 – Oblikovanje propagandnega materiala in najem ustreznih ljudi. T6 – Iskanje partnerjev za prodajo plezalne opreme v hotelu. T7 – Iskanje partnerjev za prodajo njihove licenčne kave in čajev v dnevni ponudbi. T8 – Prve spremembe morajo biti opazne ob koncu leta 2007.

8.1 Utemeljitev taktike izvedbe Lastnik in solastnik Mountain Bike hotela Krnes bosta v projekt vložila svoja finančna sredstva, poleg tega pa bosta prijavila projekt na razpis Evropske unije za regionalni razvoj. O pogojih razpisa se poskuša dobiti čim več informacij, predvsem od ljudi, ki so se na podobne razpise v preteklosti že prijavljali. V prvi fazi se vložijo sredstva v posodobitev hotela, predvsem v zamenjavo neekonomičnih oken in boljšo razmejitev prostora na kadilski in nekadilski prostor. V mesecu novembru, ko so predvidena vsakoletna obnovitvena dela, pa se načrtuje zamenjava poda v restavraciji. Namesto keramičnih ploščic dajo leseno podlago, ki bolj sovpada s hotelskim konceptom in daje občutek topline. Za potrebe letne restavracije se nabavijo novi stoli in mize ter se očisti okolica. Za izvajanje obnovitvenih del se pogodbeno najame najboljšega ponudnika. Pri tem ne izdajajo javnega razpisa, ampak sami interno preučijo ponudnike preko predračunov. V času, ko restavracija ne bo mogla delovati, se bodo poskušali dogovoriti z lokalnimi ponudniki tople hrane, da lahko gosti jedo pri njih. Sestavljena bo pogodba in procent dobička za vsakega pripeljanega turista. Nato s pomočjo zavoda za zaposlovanje zaposlijo dodatnega kuharja. Veščine naj preizkusijo, saj naj bi kuharji kuhali predvsem domačo koroško hrano. Obenem pa naj se skušajo dogovoriti z zavodom za zaposlovanje za pomoč pri plači ob zaposlitvi kuharja.

22

S prodajalcem plezalske opreme se dogovorijo o njihovem oglaševanju in o primernem procentu od prodaje njihove opreme v hotelu. Prav tako pa se dogovorijo tudi za promocijo obvezne opreme, ki je potrebna za varnost gostov (sponzorska čelada, pas, plezalke, magnezij, magnezij vrečka, vrv, kompleti za vpenjanje). S prodajo licenčne priznane kave in čajev, bi se pogodbeno dogovorili s slovenskimi predstavniki, ki so odgovorni za njihovo distribucijo.

23

9. PLAN PROJEKTA

9.1 Faze projekta Plan projekta bo zaradi same obsežnosti zelo razvejan, saj bo potrebnih tudi precej podprojektov za uspešno izvedbo le-tega. Faze pa bodo potekale po naslednjem vrstnem redu: 1. FAZA Priprave in prijava na razpis Evropskih skladov za regionalni razvoj. 2. FAZA Investicijska vlaganja v obnovo hotela. 2.1. Zamenjava oken v restavraciji. 2.2. Razmejitev restavracije na kadilski in nekadilski prostor. 2.3. Ureditev letne/zunanje restavracije hotela. 2.4. Zamenjava ploščic v restavraciji in baru. 3. FAZA Oblikovanje kakovostnih storitev in ponudbe v hotelu. 3.1. Zaposlitev in izobraževanje kuharjev in natakarjev. 3.2. Oblikovanje programov plezanja, smučanja in honorarna zaposlitev vodnikov. 3.3. Iskanje partnerjev za prodajo in najem plezalne opreme. 3.4. Iskanje partnerjev za promocijsko prodajo priznanih čajev in kav. 4. FAZA Vlaganja v promocijo hotela in kraja. 4.1. Oblikovanje oglasnega gesla. 4.2. Oblikovanje letaka in panoja ter postavitev jumbo plakata. 4.3. Prevod turistične ponudbe za svetovno znani vodnik Lonely Planet. 4.4. Reklamni spot za televizijo in reklama za radio. 4.5. Udeleževanje turističnih sejmov z vsem reklamnim materialom. 4.6. Vzporedne reklamne dejavnosti (kuharski kritik, članki v časopisih, nagradne igre …) 5. FAZA Nadaljnji razvoj: - spodbujanje nakupa fitnes opreme v bližnji telovadnici, - dokup tehnične opreme v hotelskih sobah, - nenehno iskanje novih agencij, - spremljanje trenda v turizmu in ustvarjanje pogojev za nov razvojni projekt, kot logično nadaljevanje le-tega.

24

9.2 Kriterij ocenjevanja trajanja aktivnosti FINANCIRANJE Glede na to da se bodo prijavili na razpis Evropske unije za regionalni razvoj, je začetek projekta omejen s sprejetjem projekta s strani Evropske unije. Projekt za prijavo na razpis bo napisan do razpisanega datuma, določenega s strani Evropske unije. Predvidevamo, da bodo na odgovor čakali mesec ali dva. OBNOVA Glede na velikost obnove, ki vključuje zamenjavo oken in razmejitev prostora na kadilski in nekadilski del, lahko traja do 14 dni s tridnevnim zamudnim rokom. Izvajalce bodo najeli predhodno na podlagi izstavljenih predračunov, čas za izbiro izvajalcev je mesec dni po prejetju potrditve projekta s strani Evropske unije. Obnova zunanje restavracije bo ob pomoči hišnika in snažilke potekala teden dni. Za zamenjavo ploščic v restavraciji pa je namenjeno do 12 dni, odvisno od ponudbe. Ocenjevali smo na podlagi izpada gostov v restavraciji, zato naj obnovitvena dela vključijo v mesec november, v katerem že zdaj potekajo obnovitvena dela. V mesecu novembru je namreč glede na statistiko najmanj nočitev. V tem času ne bodo potrebovali kuharjev, natakar pa bo delal samo za potrebe hotelskega bara. Hotel bo na voljo za nočitve, prehrana gostov bo na njihovo željo potekala pri drugih črnjanskih ponudnikih tople hrane. Seveda na podlagi vnaprejšnjega dogovora. POSTREŽBA Mesec dni bodo imeli razpis za prosto delovno mesto kuharja in po prispelih kandidatih bodo opravili ožji izbor in kandidate preizkusili. Trajanje preizkusa ožjih kandidatov je odvisno od števila prijav, vendar menimo, da bo preizkus potekal največ dva dni. Nato bodo zaposlili kuharja za poskusno dobo do treh mesecev in se nadaljnjo odločili o njem. Med tem časom ga bodo poslali na izobraževanje vključno z že zaposleno kuharico. Izobraževanja se bosta udeležila izmenično tako, da ne bo trpela ponudba hrane. Zaposlenega natakarja bomo izobraževali in postavili pogoje študentom na študentskem delu ter jih učili, kako postreči gostom. Z neprilagojenimi študenti ne bodo sodelovali.

25

PROMOCIJA Promociji naj namenijo veliko časa, saj hočemo, da bo kakovostna. Takoj po preureditvi hotela in po uvedbi novih programov, bodo pričeli sodelovati z njihovo po pogodbi podpisano oblikovalko in povabili k sodelovanju Tino Maze. Promocija bo, do konca projekta, potekala udarno. STORITVE Pri uvajanju novih programov kot sta smučanje in plezanje ne bodo porabili preveč časa, z lokalnimi vodniki se bodo skušali dogovoriti za sodelovanje. Obrnili se bodo na lokalni alpinistični odsek in na smučarski klub.

9.3 Kriterij ocenjevanja trajanja aktivnosti FINANCIRANJE Glede na to da se bodo prijavili na razpis Evropske unije za regionalni razvoj, je začetek projekta omejen s sprejetjem projekta s strani Evropske unije. Projekt za prijavo na razpis bo napisan do razpisanega datuma, določenega s strani Evropske unije. Predvidevamo, da bodo na odgovor čakali mesec ali dva. OBNOVA Glede na velikost obnove, ki vključuje zamenjavo oken in razmejitev prostora na kadilski in nekadilski del, lahko traja do 14 dni s tridnevnim zamudnim rokom. Izvajalce bodo najeli predhodno na podlagi izstavljenih predračunov, čas za izbiro izvajalcev je mesec dni po prejetju potrditve projekta s strani Evropske unije. Obnova zunanje restavracije bo ob pomoči hišnika in snažilke potekala teden dni. Za zamenjavo ploščic v restavraciji pa je namenjeno do 12 dni, odvisno od ponudbe. Ocenjevali smo na podlagi izpada gostov v restavraciji, zato naj obnovitvena dela vključijo v mesec november, v katerem že zdaj potekajo obnovitvena dela. V mesecu novembru je namreč glede na statistiko najmanj nočitev. V tem času ne bodo potrebovali kuharjev, natakar pa bo delal samo za potrebe hotelskega bara. Hotel bo na voljo za nočitve, prehrana gostov bo na njihovo željo potekala pri drugih črnjanskih ponudnikih tople hrane. Seveda na podlagi vnaprejšnjega dogovora. POSTREŽBA Mesec dni bodo imeli razpis za prosto delovno mesto kuharja in po prispelih kandidatih bodo opravili ožji izbor in kandidate preizkusili. Trajanje preizkusa ožjih kandidatov je odvisno od števila prijav, vendar menimo, da bo preizkus potekal največ dva dni. Nato bodo zaposlili kuharja za poskusno dobo do treh mesecev in se nadaljnjo odločili o njem. Med tem časom ga bodo poslali na izobraževanje vključno z že zaposleno kuharico. Izobraževanja se bosta udeležila izmenično tako, da ne bo trpela ponudba hrane.

26

Zaposlenega natakarja bomo izobraževali in postavili pogoje študentom na študentskem delu ter jih učili, kako postreči gostom. Z neprilagojenimi študenti ne bodo sodelovali. PROMOCIJA Promociji naj namenijo veliko časa, saj hočemo, da bo kakovostna. Takoj po preureditvi hotela in po uvedbi novih programov, bodo pričeli sodelovati z njihovo po pogodbi podpisano oblikovalko in povabili k sodelovanju Tino Maze. Promocija bo, do konca projekta, potekala udarno. STORITVE Pri uvajanju novih programov kot sta smučanje in plezanje ne bodo porabili preveč časa, z lokalnimi vodniki se bodo skušali dogovoriti za sodelovanje. Obrnili se bodo na lokalni alpinistični odsek in na smučarski klub.

27

10. ANALIZA PLANA

10.1 Ciljna analiza TABELA 1 : MATRIKA PRIMERJAVA CILJ-IZVEDBA

Ime datoteke (MS Project) Datum shranjene datoteke (MS Project)

DELOVNI

PAKET/AKTIVNOST IZVEDBA CILJI/PROJEKT

OZNAKA NAZIV PRIČETEK KONEC Pridobitev virov financiranja

A1 Projekt sofinanciranja Evropske

unije

Februar 2006

Marec 2006

Najem izvajalcev za obnovitvena dela

A2

Investicijski projekt

Maj 2006

December 2006

Nov usposobljen kader A3 Projekt kadrovskega

programa

Maj 2006

December 2006

Promocija hotela A4 Projekt promocije

December 2006

December 2011

Nove programske storitve

A5 Projekt novih programov

Maj 2006

Avgust 2006

28

10.2 Analiza rizika projekta (ARP analiza) TABELA 2: RIZIKO RAZVOJA HOTELA KRNES

Ime datoteke (MS Project): Datum shranjene datoteke

(MS Project)

OPIS RIZIKA EKSTERNI RIZIK

INTERNI RIZIK

R V FR PREDLOG AKTIVNOSTI

NO

Neodobrena sredstva s strani EU

PR 5 3 15 Dobra priprava na prijavne pogoje

PP

Izvajalce se ne držijo rokov

PR 3 3 9 Izvajalcu se pravočasno in razumljivo postavi roke

PR

Reklama ne doseže namenov

NR 5 3 15 Preučitev uspešnih reklamnih agencij. Izobraževanje na področju turističnega marketinga

VP

Novi programi niso uspešni

PR 3 2 6 Usposabljati vodiče in zaposlene, ter primerno reklamirati te programe

VP

Globalni padec turistov

NR 5 2 10 Stalna analiza trenda v turizmu

PR

LEGENDA: Eksterni / interni rizik (NR – nepredvidljv rizik, PR – predvidljiv rizik) R – Rang pomembnosti (oceniti 1-5 (ocena 1 predstavlja nizko pomembnost)) V – verjetnost rizika (oceniti 1-5 (ocena 1 predstavlja nizko pomembnost) FR = V x R NO – način obravnave predlaganih aktivnosti (PP – vnesti v plan projekta, PR – vnesti v plan kontrole rizikov projekta, VP – aktivnosti izvede vodja

29

11. ANALIZA RIZIČNIH POTI Največji rizik projekta predstavlja negativni odgovor s strani Evropske unije, s tem bi namreč projekt zastal in potrebno bi bilo poiskati in pridobiti nove soinvestitorje za izvedbo celotnega projekta. Projekt bi lahko speljali v manjšem obsegu, brez obnove in brez kvalitetne in udarne reklame, ki bi ga financiral lastnik in solastnik ob pomoči sponzorjev oziroma donatorjev. Druga možnost je najem kredita s strani lastnika in solastnika hotela. Ta bi se pričel odplačevati v letu, ko bi ustvarili dobiček in s tem krili stroške, ki so nastali v preteklih letih. V primeru prekoračitve obnovitvenih del bi izguba zaradi zaprtja restavracije naraščala, kar bi imelo negativni učinek na izvajanje projekta. Zato bi se bilo potrebno z izvajalcem vnaprej dogovoriti za primerne in izvedljive roke izvedbe. Manjše nevšečnosti, ki bi lahko nastale zaradi obnove, bi reševali sproti. Največje tveganje predstavlja oglaševanje, če to ne bi doseglo svojih namenov. S tem bi namreč dobili dokaz, da si projekta nismo dobro zastavili in izpeljali, kot smo si zamislili. Izguba zaradi oglasov, ki ne bi dosegli svojega namena, bi bila velika, saj se zaradi tega vložena sredstva ne bi povrnila in obrestovala. Oglas si je potrebno dobro zastaviti in sodelovati z oglaševalskimi agencijami. Z marketinškimi aktivnostmi pa bi bilo potrebno seznaniti projektni tim in zaposlene v hotelu. Tudi oni se morajo namreč zavedati, da so del hotelskega oglaševanja in da njihovo (ne)sodelovanje v projektu vpliva na končni rezultat. Kljub temu, da zdaj hotel zaposluje mlad in energičen tim predlagamo, da se v primeru zaznave padca motivacije vključijo v izobraževanje. Padec globalnega trenda aktivno preživetih počitnic je eksterni riziko, ki ga je treba nenehno spremljati in dodajati nove turistične ponudbe, prilagojene gostom.

30

12. EKONOMIKA PROJEKTA

12.1 Plan stroškov TABLELA 3: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2005 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 12.5002. Strošek hrane, pijače 21.0003. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 19.800

4. SKUPAJ 53.300 TABLELA 4: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2006 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 13.7502. Strošek hrane, pijače 21.0003. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 20.000

4. Investicijska vlaganja, nova oprema 15.0005. Reklama 3.0006. SKUPAJ 72.750

TABLELA 5: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2007 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 15.0002. Strošek hrane, pijače 22.0003. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 18.000

4. Reklama 3.0005. SKUPAJ 58.000

31

TABLELA 6: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2008 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 15.0002. Strošek hrane, pijače 23.2103. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 18.000

4. Reklama 2.0005. SKUPAJ 58.210

TABLELA 7: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2009 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 15.0002. Strošek hrane, pijače 24.6033. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 18.000

4. Reklama 2.0005. SKUPAJ 59.603

TABLELA 8: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2010 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 15.0002. Strošek hrane, pijače 26.1783. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 18.500

4. Reklama 2.0005. SKUPAJ 61.678

32

TABLELA 9: PLAN STROŠKOV Stroški za leto 2011 v 1000 SIT

Zap. Štev.

Postavka Strošek

1. Plače zaposlenih (davki,prispevki) 15.0002. Strošek hrane, pijače 27.7753. Ogrevanje komunalne storitve, elektrika

in drugi fiksni stroški 18.500

4. Reklama 2.0005. SKUPAJ 63.275

12.2 Plan prihodkov

TABLELA 10: PLAN PRIHODKOV PO LETIH v 1000 SIT

Prihodek/ leto

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Penzion 47.304 49.480 52.201 55.333 58.874 62.465Dnevni gostje

6.000 7.000 8.000 9.000

10.000 10.000

SKUPAJ 53.304 56.480 60.201 64.333 68.874 72.465

12.2.1 Pričakovani neposredni ali posredni ekonomski učinki Hotel se s tem projektom nadeja tako posrednih kot neposrednih ekonomskih učinkov. Predvsem slednjih, da bi se povrnila vložena sredstva in bi poslovali z dobičkom. S pridobitvijo zunanjih virov financiranja bi bil hotel likviden skozi cel projekt, tako da večjih izgub ne bi bilo. Do konca leta 2007 bi bilo potrebno pokriti stroške investicije, oglaševanja in novega kadra, tako da pričakujemo povračilo vloženih sredstev iz ustvarjenega prihodka konec leta 2008. Posredne ekonomske učinke pa pričakujemo z uvajanjem novih kadrov, programov v hotelu, usposobljenih kuharjev itd., kar pa pripomore h kakovosti ponudbe in storitve v hotelu.

33

12.3 Čas vračanja sredstev

TABLELA 11: ČAS VRAČANJA VLOŽENIH SREDSTEV PO LETIH v 1000 SIT

Na dan

Stroški

Prihodek

Izguba oz. potrebna finančna sredstva iz drugih virov

Dobiček za pokritje investicije

31.12.2005 53.300 - - -31.12.2006 72.750 53.304 19.446 31.12.2007 58.000 56.480 1.520 31.12.2008 58.210 60.201 1.99131.12.2009 59.603 64.333 4.73031.12.2010 61.678 68.874 7.19631.12.2011 63.275 72.465 9.190SKUPAJ 20.966 23.107

DOBIČEK 2.141

12.4 Viri financiranja in plan porabe finančnih sredstev

TABLELA 12: VIRI FINANCIRANJA IN PLAN PORABE FINANČNIH SREDSTEV

Potrebna finančna sredstva

Finančni vir

Znesek v 1000 SIT

Datum prejema finančnih sredstev

Namen porabe finančnih sredstev

Lasten 7.500 1.6.2006 Investicija EU sklad oz. najem kredita 11.346

1.6.2006

Investicija

Zavod za zaposlovanje – plače

600

1.6.2006

Plača

Lasten 1.520

1.1.2007

Pokritje investicije

34

13. PROJEKTNA ORGANIZACIJA Zaradi zelo majhnega števila zaposlenih v hotelu bodo člani v projektu, torej v projektni organizaciji, vsi trenutno zaposleni v hotelu. Delovali bodo po modelu organiziranja projektov z najvišjim managementom kot skrbništvom projekta, kjer je glavni sistem v vlogi managementa projekta in projektnega managerja. Torej bo vodja projekta lastnik Mountain Bike hotela Krnes. Obenem pa je tudi naročnik tega projekta. V posameznih fazah pa se bodo vključili tudi zunanji izvajalci za obnovitvena dela in za potrebe reklame Mountain Bike hotela Krnes.

35

14. PLAN KONTROLE IZVAJANJA PROJEKTA FINANCE Kontrolo bodo izvajali po finančnih poročilih ob koncih leta, da bodo videli ali so doseženi zastavljeni cilji, torej, ali sta se dnevni promet in penzionska zasedenost povečala. Vmesna kontrola financ bo potekala po ustaljeni direktivi za finančno službo. Ob koncih leta se bo zbral celoten projektni tim in analiziral rezultate. Ob morebitnih spremembah bo vodja projekta korigiral naprej. OBNOVA Obnovitvena dela bodo kontrolirali po polovičnem preteku izvedbenega roka, da bodo videli kako napreduje delo in ali bo prišlo do prekoračitve roka. Po opravljeni obnovi bodo pregledali delo, ki ga je izvršil izvajalec, zaradi morebitnega uveljavljanja garancije. POSTREŽBA Postrežbo in kuharje bodo kontrolirali po vprašalnikih za goste o zadovoljstvu s postrežbo in hrano, morebitnimi predlogi za spremembe ter s čim so zadovoljni. To bo potekalo vsake tri mesece. Kuhar bo imel prvo kontrolo že po treh mesecih, ko ga bodo poskusno zaposlili in videli kako se je obnesel. Na podlagi rezultatov ga bodo ali zaposlili ali pridobili novega kuharja. PROMOCIJA Pri promociji bodo za večino storitev najeli zunanje izvajalce in jim določili izvedbeni rok. Rezultate bodo zahtevali do izteka tega roka. Pri prevodu turistične ponudbe za Lonely Planet bodo imeli kontrolo, da vidijo, kako napreduje študent s prevajanjem. (Če ima na voljo 1 mesec časa bomo 14 dni po začetku preverili, ali poteka prevajanje uspešno). To bo preveril vodja izvajalcev in poročal vodji projekta. Pri končani udeležbi na turističnih sejmih bo moral udeleženec poročati o vsebini, o dosežkih, o zanimanju za hotel Krnes itd. . Pri nagradnih igrah bo nujno tedensko spremljanje količine prispelih pisem, če jih ni, je treba oglaševanje intenzivirati. STORITVE Pri storitvah je potrebno mesečno spremljanje. V zimskih mesecih bodo spremljali smučanje, v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih pa plezanje. Pregledovali bodo predvsem število ljudi, ki se zanimajo za novo dejavnost v programu hotela. Na štiri mesece je potrebno spremljati tudi prodajo plezalne opreme v hotelu in število naročil pravih čajev in kav.

36

15. SKLEP Z diplomskim delom sem skušala ponazoriti možnosti razvoja Mountain Bike hotela Krnes, kajti menim, da bi se lahko hotel razvil v enega izmed bolj znanih hotelov. Izhodišče je dobro, saj je poleg hotelske ponudbe v Črni na Koroškem še veliko tradicionalnih dogodkov in turističnih znamenitosti. A žal ljudje premalo verjamejo, da bi lahko tako hotel kot tudi Črna na Koroškem uspela v turizmu, zato v razvoj turističnih dejavnosti ne vlagajo. Po drugi strani pa se ljudje bojijo turistov. Strah jih je množice turistov, ki bi za sabo puščale smeti in s tem oskrunile naravo, v kateri nam je dano živeti. Skozi diplomsko delo sem predstavila kulturno dediščino in naravne lepote, ki jih Črna na Koroškem ponuja, in na podlagi tega oblikovala nove programe za razvoj hotela. Podala sem predlog obnove hotela in način financiranja posameznih investicij. Mountain Bike hotel Krnes mora veliko storiti za svoj razvoj, ker ni dovolj le obnova hotela, ampak je potrebno tudi dobro in prodorno oglaševanje. Predvsem pa je nujno na gostih pustiti pozitiven vtis, da se bodo ti še vračali. Ključnega pomena je gostoljubnost zaposlenih, ki vključuje vse, od snažilke do direktorja. Gostje se bodo vračali na kraj, kjer se bodo počutili sprejete in kjer najdejo nekaj posebnega zase. To lahko odtehta tudi malenkostne spodrsljaje, ki se dogajajo vsem, tudi najizkušenejšim. Potruditi pa se bodo morali, da bodo ti spodrsljaji čim manjši in čim redkejši. V času nenehne konkurence je težko biti prvi, kajti gorski turizem je v drugih deželah Evrope, na primer v Švici, zelo razvit. Tam imajo zelo urejene hotele, ki ponujajo gostu vse, kar si zaželi. Vendar kljub vsemu menim, da ima Mountain Bike hotel Krnes prednost pred Švico in ostalimi uveljavljenimi gorskimi hoteli ravno zaradi cene svojih storitev. Verjamem namreč, da lahko z nizko ceno tudi hotel Krnes konkurira komurkoli.

37

POVZETEK

Sodobna organizacija se mora prilagajati dinamičnemu ekonomskemu trgu, če želi ostati v stiku s konkurenco. S posodobitvijo organizacije poslovanja lahko doseže večjo kakovost. S tem lahko konkurira na trgu drugim organizacijam. Majhne organizacije pa velikokrat pestijo različne težave. Soočati se morajo s finančnimi problemi, majhnim številom zaposlenih itd. Največjo težavo predstavljajo zaposleni. Mnogi nimajo razumevanja za posodobitev in v tem ne vidijo koristi. Razlog za to pa je v večini primerov slabo vodstvo organizacije in njihovo šibko znanje na področju organizacije poslovanja. V diplomski nalogi so podani predlogi za boljše delovanje Mountain Bike hotela Krnes na področju organizacije poslovanja. V prvem delu sem opisala okolico hotela kot pomemben dejavnik vsake organizacije pri uspešnem poslovanju. Nato sledi analiza hotela. V drugem delu pa sem iskala rešitve za boljšo organizacijo poslovanja. Z vpeljavo predlaganih rešitev bi Mountain Bike hotel Krnes dosegel bolj kakovostno poslovanje in s tem posledično tudi zastavljene cilje. KLJUČNE BESEDE Organizacija poslovanja, management, projektiranje organizacije, hotel, strategije, planiranje projektov.

38

SUMMARY If a modern organization wants to compete on the market, it must have the ability of constant adapting to certain changes, which can occur daily. With appropriate modernization it is possible to follow this changes and achieve the quality, which is also the preliminary condition if the organization wants to survive on today's market. Small organizations are often confronted with many problems: financial, problems with small number of employees etc. The most important are the employees. Many of them are not educated properly to contribute to the progress of organization and also do not recognize any advantages in it. And the reason for that is often inappropriate leadership of organization and deficient knowledge about organizational business. In my diploma there are mentioned ideas for better business organizing in Mountain Bike hotel Krnes. In the first part, at the beginning, I am describing the surroundings of the hotel as an important factor of any successful organization and then, I am also analysing the hotel. And in the second part I am offering creative solutions to improve the business. Considering these findings, Mountain Bike hotel Krnes would achieve better results in business and improve its quality of service. KEY WORDS Business organization, management, organizational planning,hotel, strategies, project planning

39

LITERATURA IN VIRI a) Literatura 1. Andrejčič, Radovan in drugi. 1997. Management v turizmu. Kranj: Moderna

organizacija.

2. Hauc, Anton. 2002. Projektni management. Ljubljana: GV Založba.

3. Makarovič, Marija. 1986. Črna in Črnjani. Črna na Koroškem: Krajevna

skupnost Črna na Koroškem.

4. Možina, Stane in drugi. 2002. Management: nova znanja za uspeh. Ljubljana:

Studio Didakta.

5. Page, J. Stephen. 2003. Tourism management: Managing for change. Oxford:

Butterworth-Heinemann.

b) Viri 1. Mountain Bike hotel Krnes, Center 153, Črna na Koroškem.

2. Turistično informativni center Park Kralja Matjaža, Center 100, Črna na

Koroškem.