ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŢEVALNE … · FZV UM je edina v Sloveniji razvila in v študijskem letu 1999/2000 ... prva stopnja je dodiplomska, drugi dve sta ... (didaktika,

1

Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede

ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI

Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

Poročilo za študijsko leto 2008/2009

Januar 2010

2

Vsebina

I. DEL: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU ............................ 4 1 ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ ............................................................................. 6

1.1 Vizija in strategija ....................................................................................................... 6 1.2 Organiziranost ............................................................................................................ 8 1.3 Skrb za kakovost ........................................................................................................ 9 1.4 Raziskava delovnega zadovoljstva FZV UM ................................................................... 10

2 IZOBRAŢEVALNA DEJAVNOST............................................................................. 30 2.1 Organizacija in izvedba študijskih programov ............................................................... 30 2.2 Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov ................................................................ 31 2.3 Mobilnost študentov .................................................................................................. 31 2.4 Skrb za kakovost izvajanja študijskih programov .......................................................... 32

2.4.1 Laboratorijske vaje .......................................................................................... 32 2.4.2 Klinične vaje ................................................................................................... 33 2.4.3 Predavanja in seminarji .................................................................................... 35 2.4.4 Mentorji ......................................................................................................... 36

2.5 Ocena stanja in usmeritev ......................................................................................... 37 3 RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST ....................................................... 39

3.1 Raziskovalni programi ............................................................................................... 39 3.2 Vključevanje študentov v raziskovalno delo .................................................................. 42 3.3 Predstavitve raziskovalnih rezultatov ........................................................................... 42 3.4 Ocena stanja in usmeritev ......................................................................................... 42

4 ŠTUDENTJE NA ZAVODU ..................................................................................... 44 5 KADROVSKI POGOJI ........................................................................................... 45

5.1 Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci ................................................................ 45 5.2 Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci ................................................... 46 5.3 Ocena stanja in usmeritev ......................................................................................... 47

6 PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI .............................................................. 48 6.1 Prostori ................................................................................................................... 48 6.2 Oprema ................................................................................................................... 49 6.3 Informacijski sistem .................................................................................................. 50 6.4 Knjiţnica .................................................................................................................. 51 6.5 Ocena stanja in usmeritve ......................................................................................... 65

7 FINANCIRANJE DEJAVNOSTI .............................................................................. 66 7.1 Pridobivanje sredstev ................................................................................................ 66 7.2 Ocena stanja in usmeritve ......................................................................................... 67

8 SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE DRUŢBENEGA OKOLJA ................................. 68 8.1 Sodelovanje z visokošolskimi in drugimi zavodi v Sloveniji ............................................. 68 8.2 Sodelovanje s podjetji in drugimi organizacijami v Sloveniji ........................................... 68 8.3 Mednarodno sodelovanje ........................................................................................... 68 8.4 Ocena stanja in usmeritve ......................................................................................... 69

II. DEL: PREGLED IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI ........................................................ 70 1 ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE .................................................................... 70

1.1 Visokošolski strokovni študijski program »Zdravstvena nega« ........................................ 70 1.1.1 Vpis študentov ................................................................................................ 70 1.1.2 Izvajanje študijskega programa ........................................................................ 71

2 ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE .................................................................... 72 2.1 Magistrski študijski programi ....................................................................................... 72

3 OCENA STANJA IN USMERITEV NA PODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH76

3

Seznam preglednic Vsebina ............................................................................................................................... 2 Preglednica 1-1: Katedre ....................................................................................................... 8 Preglednica 1-2: Inštituti ....................................................................................................... 8 Preglednica 2-1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih ..................................... 31 Preglednica 2-3: Mednarodna mobilnosti dodiplomskih študentov ............................................ 31 Preglednica 2-4: Študentje s tujim drţavljanstvom na zavodu .................................................. 32 Preglednica 5-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev .............................. 45 Preglednica 5-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ... 45 Preglednica 5-3: Število izvolitev v nazive .............................................................................. 45 Preglednica 5-4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev .......................... 45 Preglednica 5-5: Kadrovska struktura tajništva fakultete ......................................................... 46 Preglednica 6-1: Pregled razpoloţljive multimedijske opreme za izvedbo izobraţevalne in

raziskovalne dejavnosti visokošolskega zavoda ............................................................... 49 Preglednica 7-1: Pregled poslovanja zavoda (v EUR) .............................................................. 66 Preglednica 7-2: Sestava prihodkov zavoda (v odstotkih) ........................................................ 66 Preglednica 7-3: Prihodki po dejavnostih v EUR ..................................................................... 66 Preglednica II-1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij ............................... 70 Preglednica II-1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) . 70 Preglednica II-1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %).... 70 Preglednica II-1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ............................... 71 Preglednica II-1-5: Struktura študentov po spolu (v %) .......................................................... 71 Preglednica II-1-6: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija ....... 71 Preglednica II-1-7: Analiza napredovanja rednih študentov ..................................................... 71 Preglednica II-2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij ............................... 72 Preglednica II-2-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ............................... 72 Preglednica II-2-3: Struktura študentov po spolu (v %) .......................................................... 72 Preglednica II-1-4: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija ....... 73 Preglednica II-1-5: Analiza napredovanja rednih študentov ..................................................... 73 Preglednica II-2-6: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij ............................... 74 Preglednica II-2-7: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ............................... 74 Preglednica II-2-8: Struktura študentov po spolu (v %) .......................................................... 74 Preglednica II-1-9: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija ....... 74 Preglednica II-1-10: Analiza napredovanja rednih študentov ................................................... 75 Preglednica II-3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij (1. in 2. stopnja) ...... 76 Preglednica II-3-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) . 76 Preglednica II-3-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %).... 76 Preglednica II-3-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ............................... 77 Preglednica II-3-5: Struktura študentov po spolu (v %) .......................................................... 77 Preglednica II-3-6: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija ....... 77 Preglednica II-3-7: Analiza napredovanja rednih študentov ..................................................... 77

4

I. DEL: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (v nadaljevanju FZV UM) deluje od

12.03.2007 po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o preimenovanju Univerze v

Mariboru, ki ga je sprejel Drţavni zbor Republike Slovenije (Uradni list Republike

Slovenije, št. 137/27.XII.2006).

Je članica Univerze v Mariboru. Najprej je delovala kot Višja zdravstvena šola, ki jo je

ustanovil Drţavni zbor Republike Slovenije z Zakonom o ustanovitvi Višje zdravstvene šole

v Mariboru (Uradni list Republike Slovenije, št. 32/17.VI.1993), nato kot Visoka

zdravstvena šola Univerze v Mariboru od 01.01.1995 po Odloku o preoblikovanju Univerze

v Mariboru, ki ga je sprejel Drţavni zbor Republike Slovenije (Uradni list Republike

Slovenije, št. 82/30.XII.1994).

Z ozirom na zahteve Evropske skupnosti ob pristopu Slovenije kot članice v Evropsko

skupnost smo ţe leta 2002 začeli z intenzivnim preoblikovanjem obstoječega

dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvene nege v

program, usklajen z evropskimi programi na podlagi evropskih direktiv, saj je poklic

medicinske sestre v Evropski skupnosti regulirani poklic. Na 11. seji Sveta RS za visoko

šolstvo, dne 05. 12.2003 je bil potrjen dodiplomski visokošolski strokovni študijski

program Zdravstvena nega, usklajen z direktivami Evropske skupnosti (EU 77/452 in EU

77/453).

Razvoj FZV UM je bil zelo intenziven. Razvijala se je raziskovalna dejavnost, strokovna in

pedagoška dejavnost. Število študentov vpisanih na Fakulteto za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru se je potrojilo. V študijskem letu 2006/2007 je bilo vpisanih 1048

dodiplomskih in podiplomskih študentov.

Zaradi pomanjkanja medicinskih sester smo začeli izvajati izredni študij in študij po

merilih za prehode. FZV UM je edina v Sloveniji razvila in v študijskem letu 1999/2000

pričela izvajati podiplomske specialistične študijske programe (Gerontološka zdravstvena

nega, Patronaţna zdravstvena nega, Klinična dietetika, Informatika v zdravstvu in

zdravstveni negi ter Perioperativna zdravstvena nega).

5

Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega je ovrednoten z

180 ECTS in je usklajen tudi znotraj Republike Slovenije z Visoko šolo za zdravstvo

Univerze v Ljubljani in Visoko šolo za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem.

Glede na Nacionalni program visokega šolstva v Republiki Sloveniji od 2006 do 2010 ima

nova študijska struktura tri stopnje: prva stopnja je dodiplomska, drugi dve sta

podiplomski.

V študijskem letu 2008/2009 smo razpisali študijski program Zdravstvena nega 2. stopnja

in študijski program Bioinformatika 2. stopnja. Načrtujemo pa tudi pripravo študijskega

programa tretje stopnje tj. doktorskega študijskega programa Zdravstvena nega in

Bioinformatika.

6

1 ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ

1.1 Vizija in strategija

Vizija FZV UM je postati članica najkakovostnejših evropskih in svetovnih univerzitetnih

ustanov z najvišjimi izobraţevalnimi in raziskovalnimi standardi, zaradi katerih bo zanimiva

za tuje študente, njeni diplomanti pa za slovensko in mednarodno zdravstvo.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru opravlja strokovno, razvojno in

svetovalno delo. Razvija znanstvene discipline, na katerih temelji študijski program in

znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij. Raziskovalna

dejavnost fakultete obsega temeljne, aplikativne in razvojne raziskave ter druge projekte,

ki jih fakulteta izvaja v okvirih svojih inštitutov in centrov.

Osnovno poslanstvo FZV UM je izvajanje najkakovostnejših pedagoško-izobraţevalnih in

znanstveno-raziskovalnih programov s področja zdravstvene nege in drugih zdravstvenih

ved, ki jih bomo v prihodnje še razvijali ter sluţiti skupnosti kot univerzitetno središče, ki

spodbuja razvoj, širjenje in uporabo znanja s področja zdravstvenih ved.

Doseganje teh ciljev je moţno z izvajanjem kakovostnega in sodobnega izobraţevanja,

raziskovanja in strokovnega dela v javnem zdravstvu:

- Z izobraţevanjem na dodiplomski in podiplomski stopnji, razvijamo kompetentnost

na področju zdravstvenih ved, vzpodbujamo ţeljo za znanjem in razvijamo občutek

profesionalizma.

Z razvijanjem raziskovanja s področja zdravstvenih ved, izobraţevanja, kakovosti

in etike krepimo napredek znanja na področju zdravstvenih ved v teoriji in praksi.

S strokovnim delom v javnem zdravstvu širimo strokovnost in vedenje o zdravstvu

in zdravstveni negi na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju,

spodbujamo promocijo ter krepitev in ohranjanje zdravja kot tudi napredek

poklicev s področja zdravstvenih ved.

Strategija FZV UM predvideva organizacijo in mobilizacijo vseh virov FZV UM in njenih

sodelujočih institucij, ustvarjanje mreţe mednarodnih partnerskih institucij za promocijo

7

odličnosti na področju programov FZV UM ter izobraţevanje in raziskovanje na tem

področju.

Strategija na področju zagotavljanja kakovosti FZV UM temelji na:

- Razvoju in stalni evalvaciji študijskih programov, ki jih FZV UM izvaja in jih bo v

prihodnje izvajala;

- uvajanju novih metod izobraţevanja v študijske programe (simulacije, virtualna

resničnost, učenje na daljavo, na dokazih temelječe zdravstvene vede (EBN in

EBM), na problemih temelječe učenje (PBL);

- razvijanju kadrov;

- nenehnem izobraţevanju redno zaposlenih visokošolskih učiteljev na

vseh področjih ter omogočanje mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov;

- kontinuiranem izobraţevanju mentorjev v učnih bazah FZV UM;

- organiziranju kontinuiranih izobraţevalnih programov na različnih področjih

(didaktika, komunikologija, etika in specifična profesionalna področja);

- organiziranju mednarodnih znanstvenih simpozijev in poletnih šol s področja

zdravstvenih ved s poudarkom na multisektorskemu povezovanju in sodelovanju;

- izvajanju kakovostnega managementa;

- internacionalni evalvaciji FZV UM in akreditaciji inštitucije;

- razvijanju infrastrukture.

Na Fakulteti za zdravstvene vede se bomo še naprej trudili prispevati k slovenski

odličnosti, ugledu in prosperiteti Univerze v Mariboru, razpoznavnosti univerzitetnega

mesta in regije tako v evropskem in svetovnem prostoru z vrhunskimi raziskovalnimi

doseţki, izobraţevanjem vrhunskih strokovnjakov, raziskovalcev, z oblikovanjem novih

interdisciplinarnih študijskih programov, in z generiranjem najnovejših znanj s ciljem

izboljšanja kvalitete ţivljenja in bogatenjem raziskovalnega okolja regije, Slovenije in

širše. Pri delu nas bodo vodila naslednja načela:

ljudje so vedno najpomembnejši;

odnosi temeljijo na poštenosti;

različnost ljudi in idej so dobrodošli;

konflikti so kreativni vir novih idej;

razprave so akademske;

odličnost se uresničuje skozi timsko delo;

predanost intelektualnim doseţkom je visoko cenjena.

8

1.2 Organiziranost

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV UM) v pravnem prometu zastopa

dekan red. prof. dr. Peter KOKOL, ki ga lahko nadomešča prodekan iz vrst visokošolskih

učiteljev. FZV UM ima dva prodekana in sicer prodekanica za izobraţevalno dejavnost viš.

predav. mag. Milica LAHE in prodekanica za podiplomski študij red. prof. dr. Sonja

ŠOSTAR TURK.

Dekan je po svoji funkciji tudi član Senata, ki ga sestavlja 12 članov iz vrst visokošolskih

učiteljev in tri člane iz vrst študentov. Akademski zbor fakultete sestavljajo vsi

visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter predstavniki študentov,

predsednik akademskega zbora pa je viš. predav. mag. Milica LAHE. Poslovodni odbor

članice sestavlja šest članov in odloča o poslovanju članice, o zadevah materialne narave

ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi. V okviru fakultete deluje tudi Študentski

svet članice. Vsi navedeni organi fakultete imajo pristojnosti in odgovornosti, kot jih

določa Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Mariboru. Pedagoške in znanstveno

raziskovalne organizacijske enote fakultete so katedre in inštituti. Nepedagoški del

fakultete predstavlja tajništvo fakultete, ki ga vodi tajnica fakultete asist. mag. Helena

BLAŢUN. Skladno s sistemizacijo in organizacijo fakultete spadajo v ta del referati in

knjiţnica.

Preglednica 1-1: Katedre

Ime katedre Predstojnik

1. Katedra za zdravstveno nego Doc. dr. Majda PAJNKIHAR

2. Katedra za medicino in fizioterapijo Red. prof. dr. Radovan HOJS

3. Katedra za druţboslovne vede Red. prof. dr. Vesna RIJAVEC

4. Katedra za bioinformatiko Red. prof. dr. Milan BRUMEN

5. Katedra za splošne vede Red. prof. dr. Sonja ŠOSTAR TURK

Preglednica 1-2: Inštituti

Ime inštituta Predstojnik

1. Inštitut za zdravstveno nego Doc. dr. Majda PAJNKIHAR

2. Raziskovalni inštitut Red. prof. dr. Peter KOKOL

3. Center za izobraţevanje in strokovno izpopolnjevanje

Viš. predav. mag. Ljudmila KOLENC

5. Simulacijski center Doc. dr. Miljenko KRIŢMARIĆ

6. Center za mednarodno sodelovanje in e-izobraţevanje

Asist. mag. Helena BLAŢUN

7. Center za uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij v zdravstvu

Aleš TURK, dipl. inţ. el.

9

1.3 Skrb za kakovost

Komisijo za ocenjevanje kakovosti FZV UM (KOK), katere predsednica je bila viš. predav.

dr. Bojana FILEJ se je v študijskem letu sestala 2008/2009 dvakrat , in sicer 11.12.2008

in 17.4.2009. Sklicana je bila tudi ena korespondenčna seja, dne 22.2.2009.

Na sejah je bilo obravnavano:

1. Izdelava poročila o delu KOK FZV UM v študijskem letu 2008/2009.

2. Samoevalvacijsko poročilo FZV UM za študijsko leto 2007/2008.

3. Akcijski načrt korektivnih ukrepov na osnovi samoevalvacijskega poročila FZV UM.

4. Oblikovanje vprašalnika za merjenje zadovoljstva in priprava akcijskega načrta za

izvedbo.

5. Priprava akcijskega načrta za realizacijo načrta KOK FZV za študijsko leto 2008/2009.

6. Načrt dela komisije v študijskem letu 2008/2009.

7. Poročilo iz sej KOK UM.

Ad 1) Pripravili smo poročilo o delu KOK za študijsko letu 2008/2009, poročilo je

obravnaval Senat FZV UM, dne 17.12.2009.

Ad 2) Pripravili smo Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2007/2008 v obsegu 68

strani. Senat FZV UM ga je obravnaval in sprejel na 19. redni seji, dne 10.03.2009.

Ad 3) Akcijski načrt je bil pripravljen ni pa bil realiziran.

Ad 4) V času od 19.05. do 11.06.2009 je med zaposlenimi na Fakulteti za zdravstvene

vede Univerze v Mariboru potekala anonimna anketa »Raziskava delovnega zadovoljstva«.

Ad 5) Akcijski načrt je bil pripravljen, do realizacije le tega ni prišlo.

Ad 6) Načrt dela komisije za študijsko leto je bil zastavljen.

Ad 7) Predsednica KOK FZV UM viš. predav. dr. Bojana Filej je poročala o aktualnosti sej

KOK UM.

Komisija za ocenjevanje kakovosti FZV UM ugotavlja premajhno aktivnost delovanja

kateder z izjemo Katedre za zdravstveno nego in predlaga vodstvu fakultete, da uvede

redne sestanke z vodij kateder na katerih bodo poročali o aktivnosti kateder in jih uskladili

s strategijo fakultete.

10

1.4 Raziskava delovnega zadovoljstva FZV UM

V času od 19.05. do 11.06.2009 je med zaposlenimi na Fakulteti za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru potekala anonimna anketa »Raziskava delovnega zadovoljstva«. V

skrinjico je bilo oddanih 23 izpolnjenih vprašalnikov, čeprav nekateri anketiranci niso

odgovorili na vsa vprašanja oz. niso ovrednotili vseh izjav.

Anketa je bila razdeljena na šest sklopov:

I. PODATKI O ANKETIRANCU/KI

II. O FAKULTETI

III. DELOVNO OKOLJE

IV. DELO IN NALOGE

V. KARIERA

VI. INFORMIRANOST

VII. PREDLOGI IN PRIPOMBE K ANKETI.

Tabela 1 prikazuje prvi sklop - I. PODATKI O ANKETIRANCIH: štirje anketiranci niso

ţeleli odgovoriti na vprašanja o delovni dobi na fakulteti in delu, ki ga opravljajo, trije pa

niso ţeleli razkriti niti svojega spola.

1. Spol

a) Ţenski 16

b) Moški 4

brez odgovora 3

2. Delovna doba na fakulteti

a) manj kot 3 leta 8

b) od 3 do 10 let 6

c) nad 10 let 5

brez odgovora 4

3. Delo, ki ga opravljate

a) pedagoški sodelavec/sodelavka 9

b) raziskovalec/raziskovalka 2

c) administrativni sodelavec/sodelavka 5

d) tehnični sodelavec/sodelavka 3

e) Čistilka 0

brez odgovora 4

Tabela 2 prikazuje razlago vrednosti števil po lestvici od 1 do 5, glede na stopnjo strinjanja

anketiranca z izjavo/trditvijo:

1 Sploh se ne strinjam

2 Bolj se ne strinjam kot strinjam

3 Ne morem se odločiti

11

4 Bolj se strinjam kot ne strinjam

5 Povsem se strinjam

Tabela 3 prikazuje povprečno vrednost vsake izjave/trditve od št. 4 do št. 35, ki so jih

zaposleni lahko ocenili po zgoraj prikazani lestvici. Višja kot je povprečna ocena, višja je

stopnja strinjanja z izjavo/trditvijo. Najvišja povprečna vrednost - 4'8 - se pojavi pri 12. trditvi:

»S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav«; najnižja povprečna vrednost - 3 - pa pri

27. trditvi: »S plačo sem zadovoljen/zadovoljna«.

IZJAVE/TRDITVE POVPREČNA VREDNOST

II. O FAKULTETI

4. Z zaposlitvijo na FZV sem zadovoljen/zadovoljna 4,2

5. S svojim delom prispevam k uspešnosti FZV 4,6

6. Odnosi med vsemi zaposlenimi na FZV so dobri 3,6

7. Posamezne organizacijske enote na FZV dobro sodelujejo 3,9

8. Z delom vodstva sem zadovoljen/zadovoljna 4,1

III. DELOVNO OKOLJE

9. Delovni prostor je primeren 4,3

10. Opremljenost delovnega mesta je dobra 4,4

11. Varnost na delovnem mestu je zagotovljena 4,7

12. S prihodom/odhodom na fakulteto nimam teţav 4,8

13. Delovni čas mi ustreza 4,5

14. Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen 4,3

15. Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri 4,5

16. V delovnem okolju ne zaznavam mobbinga 4

IV. DELO IN NALOGE

17. Delo in naloge so jasno opredeljene 4,3

18. Napotki nadrejenih so jasni 4

19. Delo je kreativno 4,3

20. Pri delu sem samostojen/samostojna 4,2

21. Moji predlogi in pobude so upoštevani 3,8

22. Na kritike nadrejenega sem dovzeten/dovzetna 4,7

23. Svoje napake upam priznati 4,6

24. Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a 3,6

25. Sodelovanje za doseganje zastavljenih ciljev je zgledno 3,9

26. Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih 3,5

27. S plačo sem zadovoljen/zadovoljna 3

V. KARIERA

28. Za svoje delo se ţelim dodatno izobraţevati 4,7

29. Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraţevanju 3,7

30. S svojo zaposlitvijo sem zadovoljen/zadovoljna 4,3

31. Kriteriji za napredovanje so jasni 3,3

VI. INFORMIRANOST

32. O dogajanju na FZV sem dobro obveščen/obveščena 3,8

33. Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in FZV 4,2

34. Do potrebnih informacij zlahka pridem 3,8

35. Usklajevanje terminov letnih dopustov je dobro 4,6

12

V sklopu II. O FAKULTETI, so anketiranci označevali stopnjo strinjanja s petimi izjavami/trditvami. Podrobneje so prikazane v spodnjih grafih.

Z zaposlitvijo na FZV sem zadovoljen/zadovoljna

12 2

5

13

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

S svojim delom prispevam k uspešnosti FZV

0 0

2

5

15

1

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

13

Odnosi med vsemi zaposlenimi na FZV so dobri

4

2

1

9

7

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne s trinjam

kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam kot

ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Posamezne organizacijske enote na FZV dobro sodelujejo

1

34 4

11

0

2

4

6

8

10

12

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti


ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Zaposleni so v večini zadovoljni z zaposlitvijo na FZV UM in menijo tudi, da s svojim delom prispevajo k uspešnosti fakultete. Pribliţno polovica anketirancev meni, da posamezne organizacijske enote na FZV dobro sodelujejo. Medtem ko pribliţno 15% anketiranih verjame, da odnosi med vsemi zaposlenimi niso dobri in z delom vodstva sploh niso zadovoljni, jih je okrog 60% popolnoma nasprotnega mnenja.

14

Z delom vodstva sem zadovoljen/zadovoljna

3

1 1

4

14

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti


ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

V sklopu III. DELOVNO OKOLJE, so anketiranci najbolje ocenili prihod/odhod na fakulteto in varnost na delovnem mestu, najniţjo povprečno oceno pa je prejela izjava, da v delovnem okolju ni zaznati mobbinga.

Delovni prostor je primeren

1 12

6

13

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti


ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

15

Opremljenost delovnega mesta je dobra

10

2

5

15

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Varnost na delovnem mestu je zagotovljena

0 0

2 2

19

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

16

S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav

0 01

2

20

0

5

10

15

20

25

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Delovni čas mi ustreza

0 0

3

7

14

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

17

Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen

2

01

5

15

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri

1 1 1

3

17

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

18

V delovnem okolju ne zaznavam mobbinga

5

0 0

2

16

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

V IV. sklopu, DELO IN NALOGE, se pojavi največ niţje ocenjenih trditev. Pribliţno 20% anketirancev meni, da delo in naloge niso jasno opredeljene, ti anketiranci slabše ocenjujejo tudi ostale izjave v tem sklopu.

Delo in naloge so jasno opredeljene

5

0 0

2

16

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

19

Napotki nadrejenih so jasni

3

0

34

13

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Delo je kreativno

1 1 1

7

13

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

20

Pri delu sem samostojen/samostojna

1 1

3

5,5

12,5

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti


ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Moji predlogi in pobude so upoštevani

2 2

3

8 8

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

21

Na kritike nadrejenega sem dovzeten/dovzetna

01 1 1

20

0

5

10

15

20

25

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Zelo visok odstotek (okrog 85%) anketirancev se povsem strinja, da so na kritike nadrejenega dovzetni in da si svoje napake upa priznati, kar kaţe na dobro razvito sposobnost samokritičnosti zaposlenih na FZV UM.

Svoje napake upam priznati

01 1 1

20

1

0

5

10

15

20

25

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

22

Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a

4

2

1

6

9

1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NC

EV

Sodelovanje za doseganje zastavljenih ciljev je zgledno

2

0

5

8 8

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti


ne s trinjam

Povsem se s trinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

23

Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih

3

1

6 6 6

1

0

1

2

3

4

5

6

7

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se

strinjam kot

ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Najbolj raznoliko vrednotenje trditev se pojavi v 26. in 27. vprašanju/izjavi, ko anketirani ocenjujejo, ali se uspešnost njihovega dela vrednoti po vnaprej znanih standardih in ali so zadovoljni s plačo.

S plačo sem zadovoljen/zadovoljna

3

5

6 6

3

0

1

2

3

4

5

6

7

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

24

V sklopu V. KARIERA so anketiranci ocenjevali moţnosti za dodatno izobraţevanje, ali so s svojo zaposlitvijo zadovoljni in ali so kriteriji za napredovanje jasni.

Za svoje delo se želim dodatno izobraževati

0 0

23

18

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Sploh se ne

strinjam


kot s trinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju

2

0

7

6 6

2

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Anketirani so pokazali veliko zanimanje za dodatno izobraţevanje (78%), pribliţno polovica jih meni tudi, da jih fakulteta pri njihovem izobraţevanju podpira.

25

S svojo zaposlitvijo sem zadovoljen/zadovoljna

0

2 2

7

12

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Anketiranci so s svojo zaposlitvijo v večini zadovoljni (80%), pri trditvi o jasnih kriterijih za napredovanje pa se mnenja zelo razlikujejo, kar nakazuje tudi spodnji graf.

Kriteriji za napredovanje so jasni

1

6 6

2

6

2

0

1

2

3

4

5

6

7

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se

strinjam kot ne

strinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠETV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

26

V sklopu VI. INFORMIRANOST se izjave nanašajo na obveščenost o dogajanju na fakulteti in na dostopnost o ostalih informacijah. V večini so ocene izjav pozitivne, vendar pa je tudi tukaj odstotek tistih, ki menijo popolnoma drugače, skoraj 20%.

O dogajanju na FZV sem dobro obveščen/obveščena

2

3

1,5

6,5

9

1

01

2

3

4

56

7

8

9

10

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se

strinjam kot

ne s trinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in FZV

0

23

6

12

0

2

4

6

8

10

12

14

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

27

Do potrebnih informacij zlahka pridem

32

1

6

10

1

0

2

4

6

8

10

12

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se

strinjam kot ne

strinjam

Povsem se

strinjam

Brez odgovora

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

Usklajevanje terminov letnih dopustov je dobro

10

13

18

02

4

68

1012

1416

18

20

Sploh se ne

strinjam

Bol j se ne

strinjam kot

strinjam

Ne morem se

odloči ti

Bol j se s trinjam

kot ne s trinjam

Povsem se

strinjam

OCENA

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NIH

28

V zadnjem sklopu VII. PREDLOGI IN PRIPOMBE K ANKETI so anketiranci dobili

moţnost samostojnih predlogov, vendar so se zanje odločili samo trije anketiranci:

Rezultati morajo biti javno objavljeni.

Če vodstvo meni, da smo prijazna fakulteta, se mora tako tudi obnašati - vsem

predstavimo nove sodelavce, tudi strokovne sluţbe.

Hvala za anketo - morda bo doprinesla k višji kakovosti odnosov na FZV.

Dodatna analiza odgovorov pedagoškega in ostalega kadra

V okviru Komisije za ocenjevanje kakovosti smo izvedli še dodatno analizo podatkov, ki

poskuša prikazati različne vzorce odgovorov, ki so značilni za določene skupine

anketirancev. Za analizo smo uporabili odločitvena drevesa s pomočjo katerih smo

analizirali razlike v odgovorih, ki so jih podali pedagoški delavci v primerjavi s preostalimi

delavci (raziskovalci, administrativni sodelavci in tehnični sodelavci). Spodnja slika

prikazuje odločitveno drevo, ki nakazuje sledeče:

- na vprašanje št. 4 (Z zaposlitvijo na FZV sem zadovoljen/zadovoljna) so z višjimi

ocenami odgovarjali pedagoški delavci,

- pri vprašanju št. 24 (Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a)

zasledimo obraten trend, saj so najvišjo oceno podali v večini ostali delavci,

- pedagoški sodelavci, ki so odgovorili na vprašanje št. 24 z najvišjo oceno, pa so za

razliko od ostalih delavcev, bolj kritično odgovarjali na vprašanje št. 15 (Odnosi z

neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri),

- za večino pedagoških sodelavcev, ki so slabše ocenili vprašanje št. 24, so značilne

visoke ocene pri vprašanju št. 5 (S svojim delom prispevam k uspešnosti FZV).

29

Slika 1.1 Odločitveno drevo, ki prikazuje razlike v odgovorih pedagoških v primerjavi z

ostalimi delavci

Zaključki

Rezultati ankete so pokazali, da so zaposleni na FZV UM s svojo zaposlitvijo, z delovnim

okoljem na fakulteti, s svojim delom in nalogami, z moţnostmi nadaljevanja kariere in z

informiranostjo na splošno zadovoljni. Dejstvo, da se nezadovoljstvo do določene mere

kaţe pri skoraj 20% anketiranih, pa nakazuje, da še obstaja prostor za izboljšave odnosov

med zaposlenimi.

30

2 IZOBRAŢEVALNA DEJAVNOST

2.1 Organizacija in izvedba študijskih programov

V študijskem letu 2008/2009 je FZV UM izvajala dodiplomski visokošolski strokovni

študijski program Zdravstvena nega za redni in izredni študij ter za študij po merilih za

prehode.

Izvajali smo tudi študijski program Zdravstvena nega 2. stopnja in študijski program

Bioinformatika 2. stopnja

Na FZV UM imamo eno 128 sedeţno amfiteatersko-predavalnico, tri 60-sedeţne, 3

seminarje, 6 specialnih učilnic za zdravstveno nego, 3 multimedijske učilnice, simulacijski

center in laboratorij, kjer poteka izobraţevalni proces.

Vsi prostori so sodobno opremljeni z avdio-vizualno in drugo najsodobnejšo opremo.

Študenti imajo dostop do interneta, tako, da lahko sistematično iščejo najnovejšo

literaturo za študijski proces.

Priprave na praktični del pedagoškega procesa se pričnejo na fakulteti. Pred vstopom na

klinično področje izobraţevanja, študent teoretična znanja povezuje s praktičnim znanjem

v učilnicah za zdravstveno nego, kjer simulira individualno in celostno obravnavo

posameznika pri izvajanju negovalnih intervencij.

Povezovanje teorije in prakse poteka naprej v praktičnim delu pedagoškega procesa v

učnih bazah FZV UM. Delo študenta s pacientom poteka s pomočjo koordinatorja FZV UM

za posamezno področje zdravstvene nege ter mentorja (medicinske sestre in

zdravstvenika – klinične/ga sodelavke/sodelavca), ki je redno zaposlen v učnem zavodu.

31

2.2 Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov

Preglednica 2-1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih

Razpisani

študijski

programi

Št.

2008/2009 2007/2008 2006/2007

Študijski

programi

Število

študentov Študijski

programi

Število

študentov

Študijski

programi

Število

študent

ov

R I S R I S R I S

VS* 1 1

5

2

3

3

9

8

9

2

1

1

5

3

0

4

8

8

1

0

1

8

1

4

8

0

5

3

0

1

0

1

0

UN*

Specialistični 1 0 – 0 – 1 – 1

8

1

8

Magistrski 2 2

1

3

2

7

8

2

1

0

1 3

3

6

9

1

0

2

0 –

Doktorski – – –

Skupaj 4 3

6

5

5

4

7

6

1

1

3

1

2

5

6

3

5

5

7

1

1

2

0

2

4

8

0

5

4

8

1

0

2

8

1. stopnja (VS)* 1 1

5

2

3

3

9

8

9

2

1

1

5

3

0

4

8

8

1

0

1

8

1

4

8

0

5

3

0

1

0

1

0

1. stopnja

(UN)*

2. stopnja* 3 2

1

3

2

7

8

2

1

0

1 3

3

6

9

1

0

2

1 – 1

8

1

8

3. stopnja – – –

Skupaj

bolonjski 2 2

1

3

2

7

8

2

1

0

1 3

3

6

9

1

0

2

0 –

2.3 Mobilnost študentov

Preglednica 2-3: Mednarodna mobilnosti dodiplomskih študentov

Študijsko leto Število študentov zavoda v tujini

Število tujih študentov na zavodu

Na študiju Na strokovni praksi Na študiju

2004/2005 / 40* /

2005/2006 / 7* /

2006/2007 / 22* 2

2007/2008 1 26* 4

2008/2009 / 6** 3

*opravljanje klinične prakse v partnerski instituciji Augustinum ** Opravljanje klinične prakse na Madeiri, Portugalska

32

Preglednica 2-4: Študentje s tujim drţavljanstvom na zavodu

2008/2009 2007/2008 2006/2007

Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.

Delež tujih

študentov

2,39% 4,86% 3,48% / 3,48% /

Struktura tujcev

Članice EU / 6 5 / 5 /

Bivše YU

republike

27 49 34 / 34 /

ZDA in Kanada

Ostala Amerika

Avstralija

Afrika

Azija

2.4 Skrb za kakovost izvajanja študijskih programov

Na FZV UM izvajamo evalvacijo dodiplomskega visokošolskega strokovnega programa

zdravstvene nege na osnovi vprašalnikov, ki jih je pripravila Komisija za ocenjevanje

kakovosti FZV UM. Tako se na osnovi vprašalnikov ocenjujejo seminarji, kabinetne vaje,

klinične vaje in predavanja, potek kliničnih vaj pa ocenjujejo tudi mentorji v učnih

zavodih. Vprašalnike uporabljajo le predavatelji/ce zdravstvene nege na fakulteti. V

nadaljevanju so podane zbirne tabele po posameznih sklopih.

2.4.1 Laboratorijske vaje

Vprašanje

1 Ne

soglašam 2 3

4 Zelo

soglašam

SKUPAJ 100%

1. Laboratorijske vaje so bile dobro organizirane

1 6 65 388 460

0,22% 1,3% 14,13% 84,35%

2. Laboratorijske vaje so bile koristne za moj razvoj

5 33 49 371 458

1,09% 7,21% 10,7% 81%

3. V času LV mi je bilo omogočeno, da sem lahko

2 8 58 392 460

33

predstavil svoje sposobnosti za izvajanje intervencij 0,43% 1,74% 12,61% 85,22%

4. Izobraţevalni cilji so bili realni in dosegljivi

5 23 85 347 460

1,09% 5% 18,48% 75,43%

5. Moje znanje in spretnosti sem lahko uporabil za celostno obravnavo pacienta

0 0 46 414 460

0% 0% 10% 90%

6. Visokošolski učitelj mi je bil na razpolago in mi je nudil podporo pri pridobivanju praktičnih znanj

0 2 25 434 461

0% 0,43% 5,42% 94,14%

7. Na razpolago sem imel potrebne sodobne učne vire

0 0 34 347 381

0% 0% 8,92% 91,08%

8. ZN sem izvajal na osnovi relevantnih raziskovalnih dokazov na LV

7 51 113 289 460

1,52% 11,09% 24,57% 62,83%

9. Visokošolski učitelj me je spodbujal k postavljanju vprašanj

1 9 40 410 460

0,22% 1,96% 8,7% 89,13%

10. Znanje in izkušnje visokošolskega učitelja so mi bile v oporo pri doseganju študijskih ciljev

0 3 18 439 460

0% 0,65% 3,91% 95,43%

11. Prvi dan mi je bil predstavljen učni načrt in potek dela LV

0 2 3 455 460

0% 0,43% 0,65% 98,91%

12. Visokošolski učitelj je imel znanje o različnih metodah ocenjevanja

0 6 28 426 460

0% 1,3% 6,09% 92,61%

2.4.2 Klinične vaje

Vprašanje

1 Ne

soglašam 2 3

4 Zelo

soglašam

SKUPAJ 100%

1. Klinične vaje so bile dobro organizirane

4 34 201 854 1093

0,37% 3,11% 18,39% 78,13%

2. Klinične vaje so bile dobre za moj profesionalen razvoj

11 63 237 782 1093

1,01% 5,76% 21,68% 71,55%

3. Testiranje spretnosti v času kliničnih vaj mi je omogočalo ,

9 60 300 723 1092

34

da sem predstavil svoje sposobnosti izvajanja intervencij 0,82% 5,49% 27,47% 66,21%

4. Izobraţevalni cilji so bili realni in dosegljivi

7 58 299 728 1092

0,64% 5,31% 27,38% 66,67%

5. Klinične vaje priporočam tudi drugim

3 43 176 870 1092

0,27% 3,94% 16,12% 79,67%

6. Moje praktično delo je bilo v skladu z nivojem mojih izkušenj in spretnosti

8 39 270 776 1093

0,73% 3,57% 24,7% 71%

7. Mentor mi je bil na razpolago 9 25 165 895 1094

0,82% 2,29% 15,08% 81,81%

8. Osebje na kliničnih vajah mi je nudilo podporo pri pridobivanju praktičnih znanj

11 43 175 864 1093

1,01% 3,93% 16,01% 79,05%

9. Na razpolago sem imel potrebne sodobne učne vire

12 56 310 719 1094

1,1% 5,12% 28,34% 65,45%

10. Razpoloţljivi viri so me vzpodbujali pri pridobivanju praktičnega znanja

8 64 308 683 1063

0,75% 6,02% 28,97% 64,25%

11. Bil sem dobro sprejet in imel občutek pripadnosti timu

23 57 179 830 1089

2,11% 5,23% 16,44% 76,22%

12. Vrednotenje in prepričanje osebja so skladna s cilji kliničnih vaj in filozofijo

15 67 279 705 1066

1,41% 6,29% 26,17% 66,14%

13. Delal sem s koordinatorjem šole 33 85 255 720 1093

3,02% 7,78% 23,33% 65,87%

14. Zdravstveno nego sem izvajal na podlagi relevantnih raziskovalnih dokazov na kliničnih vajah

9 54 358 662 1083

0,83% 4,99% 33,06% 61,13%

15. Spodbujali so me k postavljanju vprašanj

15 76 261 746 1098

1,37% 6,92% 23,77% 67,94%

16. Izkušnje osebja so mi bile v oporo pri doseganju študijskih ciljev

10 47 223 813 1093

0,91% 4,3% 20,4% 74,38%

17. Prvi dan so mi predstavili navodila za delo

14 63 184 832 1093

1,28% 5,76% 16,83% 76,12%

18. Osebje na kliničnih vajah si je prizadevalo, da sem zadovoljil študijske potrebe

7 39 205 838 1089

0,64% 3,58% 18,82% 76,95%

35

19. Koordinator je imel znanje o različnih metodah ocenjevanja

3 22 222 847 1094

0,27% 2,01% 20,29% 77,42%

20. Pred začetkom kliničnih vaj sem se seznanil z okoljem in pripravil na klinične vaje

15 59 283 738 1095

1,37% 5,39% 25,84% 67,4%

2.4.3 Predavanja in seminarji

Vprašanje

1 Ne

2 3

Delno 4

5 Temeljito

SKUPAJ 100%

1. Ali vis, učitelj (ica) na začetku uvodnega predavanja oz, semestra predstavi predmet (namen, cilje, vsebino in način izvedbe)?

2 6 41 184 642 875

0,23% 0,69% 4,69% 21,03% 73,37%

2. Ali vis, učitelj (ica) dokazuje dobro poznavanje predmeta, ki ga poučuje?

0 2 20 95 760 877

0% 0,23% 2,28% 10,83% 86,66%

3. Ali vis, učitelj (ica) učinkovito organizira svoje pedagoško delo (predavanje, vaje ipd,)?

0 4 52 250 570 876

0% 0,46% 5,94% 28,54% 65,07%

4. Ali vis, učitelj (ica) navaja primere in ponazoritve?

2 10 66 210 587 875

0,23% 1,14% 7,54% 24% 67,09%

5. Ali vis, učitelj (ica) odgovarja na vprašanja študentov?

0 2 23 126 724 875

0% 0,23% 2,63% 14,4% 82,74%

6. Ali vis, učitelj (ica) spodbuja samostojno razmišljanje in intelektualno radovednost študentov?

1 10 62 239 563 875

0,11% 1,14% 7,09% 27,31% 64,34%

7. Ali vis, učitelj (ica) navaja študente na uporabo sodobne literature in/ali je predpisana študijska literatura razumljiva?

5 13 68 248 540 874

0,57% 1,49% 7,78% 28,38% 61,78%

8. Ali vis, učitelj (ica) spoštuje študente kot osebnosti?

4 8 47 163 653 875

0,46% 0,91% 5,37% 18,63% 74,63%

9. Ali je vis, učitelj (ica) dostopen(-na) študentom in pripravljen(-na) pomagati z nasveti?

3 5 48 176 613 845

0,36% 0,59% 5,68% 20,83% 72,54%

10. Ali ima vis, učitelj(ica) realistične zahteve glede časa in truda, ki ga morajo študenti vloţiti v študij in pri tem predmetu?

22 24 128 267 434 875

2,51% 2,74% 14,63% 30,51% 49,6%

36

11. Ali temelji ocenjevanje pri predmetu na vnaprej znanih kriterijih?

9 15 115 248 486 873

1,03% 1,72% 13,17% 28,41% 55,67%

12. Ali vis, Učitelj(ica) preverja in ocenjuje znanje študentov na verodostojen, učinkovit in objektiven način?

1 10 79 224 411 725

0,14% 1,38% 10,9% 30,9% 56,69%

13. Kakšna je vaša ocena predmeta?

0 1 10 39 134 184

0% 0,54% 5,43% 21,2% 72,83%

14. Ali seminarska naloga koristno dopolnjuje znanje pri tem predmetu?

8 11 84 194 431 728

1,1% 1,51% 11,54% 26,65% 59,2%

15. Ali zahteva vis, učitelj (ica), da uporabljate pri pisanju seminarske naloge sodobne vire (literaturo)?

4 3 26 138 531 702

0,57% 0,43% 3,7% 19,66% 75,64%

2.4.4 Mentorji

Vprašanje

1 Slabo

2 3

Delno 4

5 Zelo dobro

SKUPAJ 100%

1. Menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za delo s študenti Visoke zdravstvene šole?

0 0 3 37 121 161

0% 0% 1,86% 22,98% 75,16%

2. Ste zadovoljni z odnosom študentov do zaposlenih na Vašem oddelku?

0 0 3 21 137 161

0% 0% 1,86% 13,04% 85,09%

3. Ste zadovoljni z odnosom študentov do bolnikov/varovancev?

0 0 2 22 137 161

0% 0% 1,24% 13,66% 85,09%

4. Menite, da imajo študenti dovolj teoretičnega znanja iz področja zdravstvene nege za vključitev v klinične vaja?

0 1 17 59 84 161

0% 0,62% 10,56% 36,65% 52,17%

5. Ali znajo študenti aplicirati teoretično znanje v prakso?

0 1 25 53 82 161

0% 0,62% 15,53% 32,92% 50,93%

6. Kako ocenjujete povezavo s koordinatorjem Visoke zdravstvene šole?

0 1 9 23 128 161

0% 0,62% 5,59% 14,29% 79,5%

37

2.5 Ocena stanja in usmeritev

Na FZV UM izvajamo dvakrat letno - po zaključku zimskega in letnega semestra - tudi

študentske ankete na osnovi enotnega vprašalnika UM za vsakega posameznega

visokošolskega učitelja. Ker rezultati študentskih anket niso realni (na FZV UM se

predavanja izvajajo v sklopih in je anketiranje ob koncu semestra realno le za tiste

predavatelje, ki so predavali ob koncu semestra) izvajajmo tudi interno študentsko

anketo, z namenom povečati kakovost pedagoškega procesa.

S tem namenom ima FZV UM naslednje cilje:

- aktivnosti v zvezi z promocijo študijskih programov za pridobitev boljših dijakov,

- povečanje prehodnosti in skrajšanje čas študija,

- visokošolski učitelji FZV UM se lahko kontinuirano izobraţujejo in izpopolnjujejo glede na

rezultate anket,

- mobilnost profesorjev in študentov v okviru ERASMUSM programa.

Ob pregledu rezultatov tabel iz poglavja 2.4 je moč izločiti vprašanje v sklopu ocen

predavanj in mentorjev, kjer je kar več kot 50% vprašanih odgovorilo z oceno niţjo od 5

na vprašanje št. 10 – »Ali ima predavatelj realistične zahteve glede časa in truda, ki ga

morajo študenti vloţiti v študij pri njegovem predmetu?«. Temu področju bomo zato v

prihodnosti posvetili več pozornosti.

Slika 2.1. Odstotek predavateljev na FZV glede na povprečno oceno, ki so jo dobili v uradni

študentski anketi UM

38

39

3 RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

FZV UM je s številnimi pogodbami vključena v mednarodne projekte in mednarodne oblike

sodelovanja, kar je razvidno ţe iz seznama institucij s katerimi se povezuje Center za

mednarodno sodelovanje in e-izobraţevanje.

Prizadevamo si za nadaljnjo širitev mednarodnega sodelovanja z izmenjavo in z obiski

učiteljev in študentov na ustanovah s katerimi sodelujemo.

3.1 Raziskovalni programi

FZV UM je v preteklosti uspešno sodelovala in zaključila naslednje evropske, bilateralne in

nacionalne projekte:

- Evropski projekt Tempus Phare Nice z naslovom »Nursing informatics and

computer aided education«;

- Evropski projekt Tempus Phare Odin z naslovom »On demand intranet for nursing

education«;

- Projekt Erasmus Socrates z naslovom »Caring for the older person: The

Development of a “Living Curriculum«;

- Projekt Grundtvig 2: Promoting the Involvement of Older People in Partnership

Learning Experiences;

- Projekt Leonardo da Vinci »Harmonising Occupational Health Nursing in the

European Union« v sodelovanju z Veliko Britanijo, Dansko Irsko in Poljsko

(HOHNEU); šifra projekta: UK/04/B/F/PP-162_170, ki se bo zaključil v letu 2007;

- projekt z naslovom Evidence Based Guidelines on Health Promotion for Older

People: Social determinants, Inequality and Sustainability Health PROelderly v

sodelovanju z 24 institucijami 11 evropskih drţav, ki se bo zaključil v letu 2008;

- projekt Tempus »Reform of Nursing Education in Bosnia and Herzegovina –

REFINE« pri katerem je FZV UM vključena kot partnerica;

- evropski projekt z naslovom »Dietitians Improving Education and Training

Standards«;

- Evropski projekt Leonardo da Vinci DE/07/LLP-LdV/TOI/147065 z naslovom

Razvoj osnovnih in naprednih izobraţevalnih modulov za podjetja čiščenja

40

objektov in opreme v okviru izvajanja evropske uredbe o higieni ţivil (EC) št.

852/2004 evropskega parlamenta, akronim HygTrain;

- bilateralni projekt z ZDA »Distant e-learning for nursing education DENED«;

- bilateralni projekt »Računalniško podprto doţivljenjsko učenje za medicinske

sestre« v sodelovanju z Grčijo«;

- Bilateralni projekt z Avstrijo z naslovom »ePPAC: učna platforma za poučevanje

paliativne nege«;

- Bilateralni projekt z Madţarsko z naslovom »Računalniško podprto vseţivljenjsko

učenje za zdravstvene delavce«;

- Bilateralni projekt z Bosno in Hercegovino »Zdravljenje starostnikov med

hospitalizacijo in doma«;

- Bilateralni projekt z Bosno in Hercegovino »Izboljšanje ZN starostnikov skozi

boljšo komunikacijo na prim. in sekundarnem nivoju«;

- Bilateralni projekt z Črno goro »Druţina, medicinska sestra in starostnik«;

- Bilateralni projekt z Republiko Hrvaško »Project model – Gerontologic centres«;

- Nacionalni projekt »Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja«;

- Nacionalni projekt E-študij okolja;

- Evropski intenzivni program poletna šola »Healthy living – HEALTH«;

Fakulteta trenutno sodeluje in vodi dva evropska projekta in sicer:

- Erasmus multilateralni projekt Joint development of online gerontological master

degree programme – GEROM;

- Erasmus transverzalni projekt Promoting the improvement of elderly ICT skills and

well being by inter-generational and multi-sectoral education – PRIMER-ICT;

Aktivno pa se kot partnerica vključuje v naslednje evropske projekte:

- Evropski projekt 7. Okvirnega programa (FP7-SME-2007-2) z naslovom: Trajnostni

ukrepi za strategije industrijskih pralnic: Pametna pralnica-2015, akronim SMILES;

- Evropski projekt Leonardo da Vinci »Older people and technological innovations -

OPT-IN«;

- Evropski projekt »[Breaking the Taboo Two] – Developing and testing tools to

train the trainer«;

- Bilateralni projekt z ZDA z naslovom »IQ - ECES: Izboljšanje kvalitete ţivljenja

starostnikov s pomočjo izobraţevanja temelječega na e-učenju in simulacijami«;

41

- Bilateralni projekt z Republiko Češko »Desinfection of hospital textiles and waste

water trestment using membrane bioreactor«;

- Bilateralni projekt z Finsko »Architecture of on-line social services for elderly – OL-

SAFE«;

- Bilateralni projekt z Japonsko »Analysis of Gene Ranking Algorithms (AGRA)«;

- Projekt Erasmus Intensive programme - poletna šola z naslovom »«Healthy living-

HEALTH«.

Od leta 2003 do 2007 je Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru vodila

programsko skupino z naslovom »Bio-psiho-socialni model kvalitete ţivljenja«, ki se je

končal leta 2009.

Na FZV UM aktivno pristopamo k izmenjavi študentov znotraj programa Erasmus tako na

področju mobilnosti študentov in profesorjev, kakor tudi mobilnosti zaposlenih.

Trenutno ima Fakulteta za zdravstvene vede sklenjenih 19 bilateralnih sporazumov in sicer

z:

- University of Surrey, UK,

- University of Worcester, UK,

- University of Kuopio, Finland,

- University of Oulu, Finland,

- Kaajani Univeristy, Finland,

- Nicolaus Copernicus University, Poland,

- Transilvania University Brasov, Romania,

- Universidade da Madeira, Portugal,

- Escola Superior de Saude, Portugal,

- University College Dublin, Ireland,

- Medical University Plovdiv, Bulgaria,

- School of Health, Kocaeli, Turkey,

- Carinthia University, Klagenfurt, Austria,

- Halic Universitesi, Turkey,

- Mehmet Akif Ersoy University, Turkey,

- University of Udine,Italy,

- University Tallinna, Estonia,

- University of Akureyri, Islandia,

- Lovisenberg Deaconal University College, Norway.

42

V študijskem letu 2008/2009 je iz strani FZV UM na študentsko izmenjavo v sklopu

programa Erasmus potovalo 6 študentov (Madeira, Portugalska), iz Portugalske pa smo

gostili na FZV 3 mednarodne študente, ki so se prav tako udeleţili poletne šole, ki smo jo

organizirali. Zanimanje za študij na FZV UM s strani tujih študentov je izjemno in tako v

študijskem letu 2009/2010 pričakujemo 7 študentov iz Portugalske, 2 iz Irske, 2 iz Turčije

ter 1 študenta iz Italije. Prav tako intenzivno poteka mobilnost profesorjev FZV UM na

partnerske institucije, zanimanje za izvedbo predavanj prav na FZV je zelo veliko in tako

pričakujemo v letošnjem študijskem letu do 15 tujih profesorjev, ki bodo predavali

študentom, obenem pa bomo gostili tudi priznane strokovnjake iz celega sveta v sklopu

poletne šole Healthy living – HEALTH, ki jo organiziramo junija 2010.

Za namene povečanja mobilnosti tako profesorjev, kakor tudi študentov smo na FZV UM

ustanovili Center za mednarodno dejavnost, ki nudi podporo pri prijavljanju študijskih

praks preko programa Leonardo da Vinci in izmenjavo znotraj programa Erasmus.

3.2 Vključevanje študentov v raziskovalno delo

Študentje FZV UM se v vključujejo v raziskovanje v okviru seminarskih vaj in pri

diplomskih delih na 1. in 2. stopnji študija.

3.3 Predstavitve raziskovalnih rezultatov

Rezultati raziskovalnih projektov so predstavljeni doma v tujini, in sicer

- aktivne udeleţbe na strokovnih in znanstvenih srečanjih,

- vabljena predavanja na tujih univerzah,

- publiciranje člankov (znanstvenik, strokovnih in poljubnih) v serijskih publikacijah.


FZV UM je v zadnjem letu nadaljevala z sistematično strategijo izvajanja znanstveno

raziskovalnega dela ter mednarodnega uveljavljanja. Fakulteta skrbi za redno in

sistematično pridobivanje oz. habilitiranje raziskovalcev za področje zdravstvene nege in

področja s katerimi je zdravstvena nega interdisciplinarno povezana. Fakulteta omogoča

in vzpodbuja raziskovalno delo vseh visokošolskih učiteljev. Število diplomskih nalog

43

rednih in izrednih študentov z raziskovalno osnovo se povečuje. Intenzivno raziskovalno

delo se kaţe tudi v povečanem številu tujih objav ter sodelovanje na domačih in tujih

konferencah. Pomembno je, da raziskovalni rezultati vedno bolj podpirajo študijske

programe. Torej, raziskovalno delo postaja osnova za teoretično in praktično

izobraţevanje.

FZV UM bo v študijskem letu 2009/2010 objavila Razpis študentskih projektov z

namenom motivirati dodiplomske in podiplomske študente za raziskovalno delo, kakor tudi

potencialne mentorje, zaposlene visokošolske učitelje na FZV UM.

Prav tako pa se bo v študijskem letu 2009/2010 pripravil zbornik »Pregled bibliografij

visokošolskih učiteljev in raziskovalnih projektov za leto 2009«, ki bo zajemal

ki bo zajemal bibliografije vseh visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo na FZV UM v

pedagoškem procesu

44

4 ŠTUDENTJE NA ZAVODU

Na FZV UM deluje Študentski svet, ki se redno srečuje na rednih, izrednih in

korespondenčnih sejah, na katerih obravnavajo njihove probleme in teţave pri študiju. V

Študentski svet sta izvoljena po dva predstavnika vsakega letnika. Vodi ga prodekanica za

študentska vprašanja Tina HERCAN.

Skladno s Statutom UM se študentje FZV UM vključujejo kot člani v proces odločanja v

- Akademskem zboru FZV UM,

- Senatu FZV UM,

- Komisiji za študijske zadeve FZV UM,

- Komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve FZV UM,

- Komisiji za ocenjevanje kakovosti FZV UM.

Prodekanica za študentska vprašanja je po funkciji članica Poslovodnega odbora FZV UM

Na Študentskem svet UM pa je bila izvoljena v Habilitacijske komisije UM.

Kot del vodstva se redno udeleţuje kolegija dekana, kjer poroča o sklepih Študentskega

sveta.

Predstavniki študentov so sodelovali pri izvedbi študentskih anket UM na koncu zimskega

in letnega semestra. Analizo anket pa je Študentski svet upošteval pri podajanju mnenj za

izvolitev v višji habilitacijski naziv.

Prav tako so sodelovali v pripravi prvostopenjskega študijskega programa Zdravstvena

nega.

Na spletnih straneh fakultete imajo študentski forum, ki omogoča študentom pridobivanje

različnih informacij v zvezi s študije in prostim časom ter ponuja moţnost izraţanja mnenj

o študijskem procesu in kakovosti izvajanja le tega.

S študenti Medicinske fakultete UM so izvedli tudi krvodajalsko akcijo.

V študijskem letu 2008/2009 je iz strani FZV UM na študentsko izmenjavo v sklopu

programa Erasmus potovalo 6 študentov (Madeira, Portugalska), iz Portugalske pa smo

gostili na FZV 3 mednarodne študente, ki so se prav tako udeleţili poletne šole Healthy

lliving – HEALTH, ki smo jo organizirali. Zanimanje za študij na FZV UM s strani tujih

študentov je izjemno in tako v študijskem letu 2009/2010 pričakujemo 7 študentov iz

Portugalske, 2 iz Irske, 2 iz Turčije ter 1 študenta iz Italije.

45

5 KADROVSKI POGOJI

5.1 Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci

Preglednica 5-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev

Naziv 2008/2009

Redno Pogodbeno Skupaj

Redni profesorji 3 14 17

Izredni profesorji 2 20 22

Docenti 3 23 26

Višji predavatelji 6 30 36

Predavatelji 10 25 35

Asistent z doktoratom 0 4 4

Asistent z magisterijem 1 20 21

Asistent s specializacijo / 7 7

Asistent z visoko izobrazbo 1 8 9

Skupaj 26 151 177

Preglednica 5-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev

Leto Redno Pogodbeno Skupaj

2005/2006 20 149 169

2006/2007 30 142 172

2007/2008 30 136 166

2008/2009 26 151 177

Preglednica 5-3: Število izvolitev v nazive

Izredni profesor

Docent Znanstveni sodelavec

Višji predavatelj

Predavatelj Učitelj veščin

Asistent Strokovni sodelavec

V št. letu 2007/2008

1 1 / 2 2 / /

14

Število vseh izvolitev

1 3 / 52 69 14

120

Preglednica 5-4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev

Študijsko leto Število učiteljev na institucijah v tujini

2004/2005 4

2005/2006 4

2006/2007 3

2007/2008 7

2008/2009 4

46

5.2 Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci

Preglednica 5-5: Kadrovska struktura tajništva fakultete

Stopnja izobrazbe Število

VIII 1

VII/U 5

VII/S 5

VI 2

V 4

IV 2

I 1

Skupaj 20

Za izvajanje navedenih nalog je v tajništvu zaposlenih 20 delavcev, izobrazbena struktura

delavcev tajništva je razvidna iz tabele.

Tabela 3: Število nepedagoških delavcev, ki se izobraţujejo in izpopolnjujejo

Pridobivanje

izobrazbe V.

stopnje

Pridobivanje

izobrazbe

VI. stopnje

Pridobivanje

izobrazbe

VII. stopnje

Podiplomsko

izobraževanje

Strokovno

usposabljanje

Krajša

usposabljanja

in tečaji

SKUPAJ 2 10 18

Komentar:

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko opravlja doktorski študij Simon

Kocbek;

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko opravlja doktorski študij Igor

Pernek;

Na Faculty of Social Science, University of Kuopio opravlja doktorski študij asist. mag.

Helena Blaţun;

Na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru opravlja doktorski študij asist. mag.

Helena Blaţun;

Na Fakulteti za druţbene vede Univerze v Ljubljani opravlja doktorski študij mag. Ljudmila

Kolenc;

Na Fakulteti za management Univerze na Primorskem opravlja magistrski študij

Zmagoslav Brumec;

Na Fakulteti za druţbene vede Univerze v Ljubljani opravlja magistrski študij Borut Gaber;

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru opravlja magistrski študij Marija

Plajnšek;

47

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru opravlja magistrski študij Simona

Novak;

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru opravlja magistrski študij Aleš Turk;

Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani zaključuje študij Sandra Vohar;

Na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo Mesto opravlja študij Alenka Marsel.

Strokovno administrativno delo tajništva se izvaja v okviru naslednjih enot:

1. Referat za splošne in administrativne zadeve,

2. Referat za kadrovske in habilitacijske zadeve,

3. Referat za računovodske zadeve,

4. Referat za študentske zadeve,

5. Knjiţnica.


Število nepedagoških delavcev se povečuje v skladu z razvojem in potrebami FZV UM.

48

6 PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI

6.1 Prostori

FZV UM je bila dograjena, nadzidana in adaptirana leta 2002. Skupna kvadratura znaša

3120,80 m2 neto površine.

Od tega zavzemajo prostori kot sledi:

- klet – 400, 95 m2

- pritličje – 648,90 m2

- 1. nadstropje – 677,60 m2



- 4. nadstropje – 394,80 m2.

Za izvajanje pedagoškega procesa ima fakulteta ustrezno opremljene prostore z

najsodobnejšo opremo:

1. eno veliko amfiteatersko predavalnico s 128 sedeţi, opremljeno z računalnikom,

internetnim dostopom, grafoskopom in drugo avdiovizualno opremo,

2. tri amfiteaterske predavalnice z 58 sedeţi, opremljene z računalnikom, internetnim

dostopom, grafoskopom in drugo avdiovizualno opremo

3. dve seminarski učilnici opremljeni z računalnikom, internetnim dostopom,

grafoskopom in drugo avdiovizualno opremo

4. mikroskopirnico z 18 učnimi mikroskopi, demonstracijskim mikroskopom, kamero

in drugimi aparaturami potrebnimi za analizo krvi, urina in drugih preiskav,

5. štiri specialne učilnice za zdravstveno nego z najsodobnejšo opremo za pripravo

študentov na klinične vaje v učnih bazah fakultete (specialne učne lutke za

zdravstveno nego odraslega bolnika, simulatorje za intramuskularno in

intravenozno aplikacijo zdravil, ter drugo potrebno specialno opremo za izvajanje

zdravstvene nege,

6. eno specialno učilnico za zdravstveno nego otroka z najsodobnejšo opremo za

pripravo študentov na klinične vaje v učnih bazah fakultete (specialne učne lutke

za zdravstveno nego otroka, simulatorje za intramuskularno in intravenozno

aplikacijo zdravil, inkubatorje ter drugo potrebno specialno opremo za izvajanje

zdravstvene nege otroka,

7. tri multimedijske učilnice s po 15 računalniki in internetnim dostopom za izvajanje

laboratorijskih vaj s področja zdravstvene nege, medicine in interdisciplinarnih ved

ter za opravljanje računalniških izpitov in pripravo seminarskih ter diplomskih del,

49

8. Simulacijski center za simulacijo situacij v urgentni medicini in anesteziologiji za

učenje in usposabljanje medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev, ki v

zdravstvu sodelujejo. Oprema, ki je na razpolago: defibrilator (GE Responder

3000), volumetrična infuzijska črpalka (Alaris Asena), infuzijska črpalka (Alaris

Asena GH), klinični monitor (Draeger Infinity Delta), pljučni ventilator (EVITA 4),

anestezijski aparat Draeger Primus ter simulacijska lutka Laerdal ACLS SimMan

Universal Patient Simulator v2.2 in SimBaby,

9. knjiţnica je v pritličju fakultete in obsega 100 m2. Ima tri računalniška mesta z

dostopom do COBISS-a in svetovnega spleta in 12 čitalniških mest. Zbirka obsega

9740 inventarnih enot monografij in serijskih publikacij. Redno prejema 46 tujih in

82 domačih naslovov revij. V zbirki ima 1747 diplomskih del študentov FZV UM.

10. Referat za študentske zadeve za dodiplomski redni in izredni študij ter

specialistične podiplomske študije,

11. Študentski klub v pritličju, ki zagotavlja izvedbo sej ter srečanj,

12. sejna soba z računalnikom, internetnim dostopom in z moţnostjo izvajanja

videokonferenc,

13. kabineti visokošolskih učiteljev in sodelavcev so opremljeni z računalniki, tiskalniki

in dostopom do interneta,

14. inštituti in centri fakultete zasedajo štiri prostore z ustrezno opremo (računalniki,

internet, …),

15. dekanat in tajništvo v prvem nadstropju fakultete zasedata 13 prostorov s

potrebno opremo za opravljanje svoje dejavnosti.

FZV UM je zaradi širjenja programov in usmeritev fakultete pridobila novo nepremičnino

na naslovu Tyrševa 19 v Mariboru v izmeri 920 m2 v katerih se bodo izvajali dodiplomski

in podiplomski študijski programi.

6.2 Oprema

Preglednica 6-1: Pregled razpoloţljive multimedijske opreme za izvedbo izobraţevalne in raziskovalne dejavnosti visokošolskega zavoda

Vrsta opreme število

Računalniška oprema po uporabnikih

za študente 57

Za nepedagoško osebje 21

Za učitelje 25

Opremljenost predavalnic

Namizni PC 11

Prenosni računalniki 2

50

Video rekorderji 1

Fiksni projektorji 11

Prenosni projektorji 3

Televizije 1

6.3 Informacijski sistem

Za podporo izobraţevalne in raziskovalne dejavnost na FZV UM je za visokošolske

učitelje, sodelavce in študente na razpolago sodoben informacijski sistem.

Študenti imajo na voljo spletni portal za sprotno informiranje v zvezi z študijskim

procesom ter ostalimi aktivnostmi.

Za podporo izobraţevalne dejavnosti je izdelan program za računalniško preverjanje

znanja, ki omogoča študentom in visokošolskim učiteljem hitre in objektivne povratne

informacije.

Za vse visokošolske učitelje in sodelavce na fakulteti je zagotovljena računalniška in

informacijska podpora.

FZV uporablja informacijski sistem Univerze v Mariboru, ki je zasnovan modularno.

Gradniki, moduli so medsebojno ustrezno povezani in v veliki meri uporabljajo skupno

bazo podatkov. Podvajanje podatkov je na ta način odpravljeno. Logična arhitektura ISUM

je sestavljena iz naslednjih informacijskih podsistemov.

Kadrovski informacijski podsistem (KIPS) vodi evidenco o zaposlenih na Univerzi, ki

jo sestavljajo osnovni podatki o zaposlenih, njihovih funkcijah na univerzi in na fakultetah,

njihovih koeficientih za plačo, habilitacijah, nagradah in delovnih razmerjih. Podatke iz

tega informacijskega podsistema uporablja portal za določanje avtorizacije dostopa do

podatkov in storitev ISUM. Kadrovske podatke uporabljajo vsi informacijski podsistemi

(IPS).

Akademski informacijski podsistem (AIPS) vodi evidenco o študentih in izvajanju

študijskega procesa. Sestavljajo ga vpisna evidenca, izpitna evidenca, predmetniki,

najava študijskega procesa, evidenca pedagoških obveznosti, evidenca o postopkih, ki se

izvedejo ob diplomah, magisterijih in doktorskih nalogah, izdelava različnih statistik,

študentska anketa, evidenca izrednega študija in skupne funkcije.

51

Finančni informacijski podsistem (FIPS) sestavljajo glavna knjiga, saldakonti, plače

in drugi osebni prejemki, osnovna sredstva, stroškovno računovodstvo, obračun DDV,

fakturiranje in finančni tokovi.

Pedagoški proces, ki na fakulteti vključuje največje število subjektov (študenti in

pedagoški kader), koristi funkcije ISUM prek portala Fakultete za zdravstvene vede.

Študentom je tako omogočeno, da opravijo formalnosti in najdejo potrebne informacije na

enem mestu. Opravijo lahko elektronski vpis, izvedejo elektronsko prijavo (ali odjavo) na

(od) izpit(a), preverijo svoje znanje, posreduje svoje seminarske naloge profesorju po

elektronski poti, zbirajo informacije o študijskem procesu (urniki, izpitni roki, govorilne

ure, lokacije izvajanja študijskega procesa, …), predelujejo digitalno učno gradivo,

ocenjujejo pedagoško delo z izpolnitvijo elektronskih anket in vprašalnikov ali si izpisujejo

potrdila z elektronskim posredovanjem izdajateljem.

Na FZV poteka velika večina aktivnosti pedagoškega procesa preko spletnega portala, ki

omogoča najhitrejši in najbolj učinkovit način komunikacije na fakulteti. Celoten sistem

bazira na odprti kodi. Preko portala FZV so izvajane tudi vse aktivnosti v zvezi z javnimi

naročili.

Funkcije ISUM, ki zahtevajo veliko posegov s tipkovnico, so za administrativne sluţbe

(študijski referati, kadrovske in računovodske sluţbe) dostopne preko programske

opreme, izdelane v tehnologiji uporabnik-streţnik.

FZV ima vzpostavljeno hrbtenico računalniškega omreţja s pasovno širino 1 Gbit/s. V

omreţje univerze smo povezani preko internetnega ponudnika ARNES, kar omogoča

zanesljivost in varnost komunikacij na najvišjem nivoju. Na komunikacijsko infrastrukturo

je priključenih več kot 120 računalnikov. V objektu FZV je vzpostavljeno brezţično

omreţje.

6.4 Knjiţnica

Dejavnosti knjiţnice v študijskem letu 2008/2009:

V mesecu januarju smo na ARRS v Ljubljano poslali Finančno poročilo o namenski

porabi sredstev po pogodbi o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in

baz podatkov za leto 2008.

52

V mesecu januarju 2009 je bilo izdelano finančno poročilo o nakupu knjiţničnega

gradiva za zadnje štiri mesece leta 2008 in predano dekanu FZV.

Centralna medicinska knjiţnica je januarja 2009 podarila 15 knjig s področja

javnega zdravstva.

V mesecu januarju smo se udeleţili predstavitve DKUM (Digitalne knjiţnice

Univerze v Mariboru), na UM v katero je vključena tudi FZV UM, saj morajo

študentje oddati diplomsko delo v E-obliki, v knjiţnici pa diplomska dela po

zagovoru in vnosu v COBISS poveţemo zapis z zapisom, ki je ţe vstavljen na

portal in nato javno objavimo diplomsko delo v DKUM.

V mesecu marcu nato pa še v juniju in novembru smo poslali knjiţne novosti naše

knjiţnice za zadnje tri mesece urednici revije Obzornika zdravstvene nege za

objavo v rubriki Knjiţne novosti v knjiţnicah.

V mesecu marcu je bilo izdelano Poročilo o delu visokošolske knjiţnice za leto

2008. Statistični vprašalnik smo poslali v NUK - Narodno in Univerzitetno knjiţnico

Ljubljana - Center za razvoj knjiţnic.

V aprilu smo se udeleţili predstavitve baze podatkov ProQuest Central v

Univerzitetni knjiţnici Maribor.

V mesecu maju smo Univerzitetni knjiţnici Maribor poslali Poročilo o delu naše

knjiţnice za leto 2008, izdelano po enotnih merilih za vse fakultetne knjiţnice

Univerze v Mariboru.

V mesecu maju smo uredili arhiv knjiţnice v kleti stavbe in dali v odpis starejše

letnike nekaterih časnikov in časopisov.

V mesecu maju smo zbirali ponudbe za dobavo večje količine tujih strokovnih knjig

za nabavo v knjiţnici.

18. junija 2009 smo oddali vlogo na Javni razpis za sofinanciranje nakupa tuje

znanstvene literature in baz podatkov za leto 2009 pri Javni agenciji za

raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Avgusta 2009 smo prejeli obvestilo o rezultatih izbora na Javni razpis za

sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov, v katerem so

nas obvestili, da smo uvrščeni v program sofinanciranja v letu 2009.

V času od 15. julija do 14. avgusta 2009 je bila fakulteta zaprta in tako tudi

knjiţnica. V tem času so se izvajala interna knjiţničarska dela: urejevanje

knjiţničnih polic in pregledovanje knjig ali so ustrezno opremljene z varovalnimi

nalepkami. Pregledana je bila celotna knjiţnična zbirka.

53

V mesecu avgustu je bila knjiţnica odprta trikrat tedensko, v mesecu septembru

pa vsak dan vendar s skrajšanim delovnim časom.

V mesecu septembru 2009 smo pričeli s postopkom za oddajo JNMV za dobavo

tuje periodike za leto 2010.

V mesecu septembru smo posredovali na IZUM dve vlogi za dodelitev začasne šifre

raziskovalca.

V začetku septembra je dekan fakultete prof. dr. Peter Kokol knjiţnici podaril

Enciklopedijo kompleksnosti in sistemskih znanosti, ki obsega 11 knjig in jo je

izdala zaloţba Springer. Kot področni urednik je prejel avtorski izvod celotne

enciklopedije.

Dne 24.9.2009 sem se udeleţila ustanovitvene seje KISUM, ki je po novem v UKM

in ni več stalna komisija Senata ampak Komisija, ki jo vodi ravnatelj UKM.

Dne 29.9.2009 smo poslali v UKM,Maribor izpolnjeno tabelo za tuje tiskane revije,

naročene v naši knjiţnici in so v informacijskih servisih, ki so predmet konzorcijskih

pogodb.

Vsake štiri mesece sem pripravila finančno poročilo za dekana FZV UM o nakupu

knjiţničnega gradiva.

Delo na izposoji je potekalo tekoče. Opomine za knjiţnično gradivo smo redno

pošiljali. Cene so enotne za vse knjiţnice UM in sprejete na Upravnem odboru UM

za vsako tekoče študijsko leto.

Tekoče je potekalo vse interno delo: nabava gradiva, obdelava, inventarizacija in

katalogizacija knjig, revij in neknjiţnega gradiva.

Tekoče je potekala obdelava diplomskih in specialističnih nalog.

Povečalo se je število zahtevkov za vnos v COBISS za potrebe bibliografij. Redno

smo pošiljali fotokopije prispevkov v verifikacijo tipologije Osrednjim

informacijskim centrom za medicino, naravoslovje, tehniko in druţboslovje.

Tekoče smo urejevali kroniko šole.

Redno sem se udeleţevala sestankov vodij knjiţnic v okviru UM.

Individualno usposabljamo uporabnike knjiţnice za iskanje po elektronskih virih.

Vsak mesec je bil izdelan Seznam knjiţnih novosti in objavljen na oglasni deski

knjiţnice.

DRUGE DEJAVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V KNJIŢNICI

Knjiţnica je vključena v zaloţniško dejavnost fakultete s pridobivanjem ISBN in ISSN

številk, CIP zapisa za publikacije ter pošiljanja obveznih izvodov v NUK, Ljubljana.

54

V knjiţnici se 4x tedensko vrši prodaja učbenikov, katere izdajatelj je naša fakulteta.

Podpisana je pogodba o komisijski prodaji naših učbenikov z Mladinsko knjigo trgovino

d.d., zato so naši učbeniki dostopni tudi v knjigarnah Mladinske knjige v vseh večjih

mestih Slovenije.

V knjiţnici vodimo knjigo izdanih računov za prodajo učbenikov in skripta.

Od januarja do vključno novembra smo skupaj s knjigarnami Mladinske knjige prodali v

znesku 18.048,10 EUR.

V letu 2009 smo na FZV UM izdali:

1. Zbornik predavanj »Oskrba rizičnih skupin prebivalstva ob večjih nesrečah

in naravnih katastrofah«, Konferenca ob Svetovnem dnevu zdravja 7. april

2009. Izdano v elektronski obliki na USB ključu.

2. Zbornik predavanj seminarja v okviru Centra za izobraţevanje in strokovno

izpopolnjevanje FZV UM z naslovom »Pacientove pravice in dolţnosti«.Izdano

v elektronski obliki na CD-ROM-u.

3. Zbornik predavanj poletne šole z naslovom »Healthy living – HEALTH«.

4. Publikacija »Na dokazih utemeljene smernice za promocijo zdravja

starostnikov« prevod brošure z naslovom Evidence-Based Guidelines on Health

Promotion for Older People v okviru projekta healthPROelderly.

55

KAZALCI USPEŠNOSTI KNJIŢNIČNE DEJAVNOSTI V KNJIŢNICI FZV UM

I. UPORABNIKI, STORITVE (obravnavano obdobje študijsko leto 2008/2009 – 1.10.2008-30.9.2009)

število aktivnih uporabnikov – študentov visokošolskega zavoda/univerze3 glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3, 76,2%

STA 801 un=500 and cg=(005 or 020 or 004), 1. 10. 2008-30.9.2009

število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3 glede na skupno število aktivnih uporabnikov2, 89,1% STA 801 (un=500 and cg=(005 or 020 or 004) or cg=015), 1. 10. 2008-30.9.2009 STA 801 CG=*, 1. 10. 2008-30.9.2008

število izposoj glede na število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1, 11,5 STA 701, vse gradivo, c,op,p,pp, 1.10.2008-30.09.2009

število izposoj glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3, 9,2

število izposoj glede na skupno število aktivnih uporabnikov2, 10,2 čakalni čas za gradivo, naročeno iz skladišča (aţurnost dostave), 1 dan

(merjenja trajanja od naročila do prejema pri desetih naključno izbranih publikacijah)

čakalni čas za gradivo, naročeno iz skladišča (aţurnost dostave) 2008/2009 Starejše diplomske naloge iz arhiva knjiţnice 1 dan

čakalni čas za medknjiţnično naročeno gradivo, 1 dan

(pri desetih naključno izbranih publikacijah)

čakalni čas za medknjiţnično izposojo 2008/2009 Članki, knjige 1 dan

deleţ gradiva, najdenega na ustrezni postavitvi v prostem pristopu (urejenost prostega pristopa), 94%

(za dvajset naključno izbranih publikacij)

urejenost prostega pristopa 2008/2009 20 publikacij 94%

število vpogledov (povzetek, polno besedilo)7 v elektronske vire glede na število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem

zavodu/univerzi1,3, POROČA UKM

56

število vpogledov (povzetek, polno besedilo)7 v elektronske vire glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 , POROČA UKM

število obiskov spletnega mesta knjiţnice8 glede na število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3, * število obiskov spletnega mesta knjiţnice8 glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo1,3* 0število obiskov spletnega mesta knjiţnice8 glede na skupno število aktivnih uporabnikov2*

virtualni obisk knjiţnice9 glede na število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3* virtualni obisk knjiţnice9 glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo1,3*

virtualni obisk knjiţnice9 glede na skupno število aktivnih uporabnikov2* stopnja zadovoljstva uporabnikov s storitvami, osebjem, fondom, prostori in opremo knjiţnice ali posamičnimi oţjimi storitvami (anketa) – (ne izvaja se

vsako leto). Izvedba ankete bo v decembru 2009. * Trenutna spletna stran FZV UM nima vključenih števcev za merjenje obiska. Ob prenovi in posodobitvi domače strani v letu 2010 bodo vključeni tudi števci s katerimi bomo merili obisk.

Tabela 1: Kakovost storitev na področju dela z uporabniki

DELEŢ Število aktivnih uporabnikov - študentov

in zaposlenih na visokošolskem

zavodu/univerzi1,3

Število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3

Skupno število aktivnih uporabnikov2

909 1131 1020

Število študentov – aktivnih uporabnikov na visokošolskem zavodu/univerzi1,3

76,2% 862

Število aktivnih uporabnikov - študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3

89,1%

Število izposojenih enot knjiţničnega gradiva

10422 11,5 9,2 10,2

Število vpogledov (povzetek, polno besedilo)7 v elektronske vire

POROČA UKM

57

Število obiskov spletnega mesta knjiţnice

* * * *

Število obiskov spletnega mesta izven prostorov knjiţnice (virtualni obisk)

* * * *

II. KNJIŽNIČNA ZBIRKA (obravnavano koledarsko leto 2008 – 1.1.2008-31.12.2008)

število enot knjiţničnega gradiva4 glede na število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3, (849/980) = 0,87 število enot, naslovov periodičnih publikacij– iz Statistike za prirast za Cezar, tabela 2.1.2 (PRILOGA); uporabniki - (STA 801 ter STA 701) sta enaki, le z datumom 1.1.2008-31.12.2008

število enot knjiţničnega gradiva4 glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3, (849/1131) =0,75 število enot knjiţničnega gradiva4 glede na skupno število aktivnih uporabnikov2, (849/1120) = 0,76 število enot knjiţničnega gradiva4 pridobljenih z nakupom glede na število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem

zavodu/univerzi1,3, (258/980) = 0,26 število enot knjiţničnega gradiva4 pridobljenih z nakupom glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3, (258/1131 = 0,23 število enot knjiţničnega gradiva4 pridobljenih z nakupom glede na skupno število aktivnih uporabnikov2,(258/1120) =0,23 število naslovov periodičnih publikacij pridobljenih z nakupom glede na število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem

zavodu/univerzi1,3 (tiskane in elektronske revije), (84/980) = 0,09

število naslovov periodičnih publikacij pridobljenih z nakupom glede na število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 (tiskane in elektronske revije), (84/1131) = 0,07

število naslovov periodičnih publikacij pridobljenih z nakupom glede na skupno število aktivnih uporabnikov2 (tiskane in elektronske revije), (84/1120) = 0,07

število kreiranih/prevzetih bibliografskih zapisov za bibliografijo glede na število zaposlenih visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev visokošolskega zavoda, (190/238) = 0,79 Bibliografski zapisi za bibliografijo - iz Statistike za prirast za Cezar, tabela 3.2.1

število kreiranih/prevzetih bibliografskih zapisov za bibliografijo glede na število drugih uporabnikov storitve,(190/140) =1,36 odstotek gradiva v prostem pristopu.

S select po lokaciji (l) in/ali podlokaciji (u) na izbran datum v decembru

58

Odstotek gradiva v prostem pristopu 2008/2009 93% Dne 11.12.2009

Tabela 2: Kakovost knjižnične zbirke

DELEŢ

Šte

vil

o

akti

vnih

u

po

rab

nik

ov-

št

ud

ento

v

in

zap

osl

enih

n

a v

iso

ko

šols

kem

za

vo

du

/un

iver

zi1

,3

Šte

vil

o

štu

den

tov

v

pis

an

ih

na

vis

ok

ošo

lsk

i za

vo

d/u

niv

erzo

3

Sk

up

no

št

evil

o

ak

tivn

ih

up

ora

bn

iko

v2

Šte

vil

o

zap

osl

enih

v

iso

ko

š.

uči

telj

ev,

razi

sko

va

lcev

in

so

del

av

cev

v

iso

ko

š. z

avo

da

D

rug

i u

po

rab

nik

i st

ori

tve

(iz

po

lni

UK

M)

980 1131 1120 238 140

Število enot knjiţničnega gradiva (celotna zbirka upoštevajoč odpis)

11244 11,5 9,9 10,0

Število enot knjiţničnega gradiva4

(prirast 2008)

knjige, brošure

456 0,46 0,40 0,41

disertacije, magistrske, diplomske naloge

215 0,22 0,19 0,19

serijske publikacije (tisk)

178 0,18 0,16 0,16

avdiovizualno gradivo

19 0,02 0,02 0,02

elektronske publ. na fiz. nosilcih

19 0,02 0,02 0,02

drugo neknjiţno gradivo

0 0 0 0

Število enot knjige, 159 0,16 0,14 0,14

59

knjiţničnega gradiva4 pridobljenih z nakupom (prirast 2008)

brošure disertacije, magistrske, diplomske naloge

0 0 0 0

serijske publikacije (tisk)

99 0 0,09 0,09

avdiovizualno gradivo

8 0,01 0,01 0,00

elektronske publ. na fiz. nosilcih

11 0,01 0,00 0,00


0 0 0 0

Število naslovov serijskih publikacij pridobljenih z nakupom (prirast 2008)

tiskane 81

elektronske*

Število kreiranih/prevzetih bibliografskih zapisov za bibliografijo (prirast 2008)

190 0,17 0,79 1,36

*konzorcijsko nabavljene el. serijske publikacije navaja UKM.

60

III. DEJAVNOST IZOBRAŽEVANJA

(obravnavano obdobje šolsko leto 2008/2009 – 1.10.2008-30.9.2009)

povprečno število udeleţencev (študentov) različnih izobraţevalnih oblik (skupine) (število udeleţencev različnih izobraţevalnih oblik/število izvedenih različnih izobraţevalnih oblik)

Tabela 3: Izobraževalna dejavnost

DELEŢ Število študentov UM - aktivni uporabnik

Skupno število aktivnih uporabnikov

/ /

Število različnih izobraţevalnih oblik

* / /

* V začetku študijskega leta se izvede predstavitev knjiţnice in sistema COBISS za študente prvega letnika (cca 120 študentov) v okviru predmeta Zdravstvena nega. (Interni dogovor z visokošolskim učiteljem)

IV. RAZVOJ POTENCIALOV KNJIŽNICE (obravnavano obdobje šolsko leto 2008/2009 – 1.10.2008-30.9.2009)

število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3 glede na število strokovnih delavcev knjiţnice, 909/2=454,5 število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 glede na število strokovnih delavcev knjiţnice, 1131/2=565,5 skupno število aktivnih uporabnikov2 glede na število strokovnih delavcev knjiţnice. 1020/2=510

61

Tabela 4: Razvitost potencialov knjižnice

DELEŢ Število strokovnih delavcev knjiţnice

2

Število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3

454,5 909


565,5 1131

Skupno število aktivnih uporabnikov

510 1020

V. PROSTORI IN OPREMA (obravnavano obdobje šolsko leto 2008/2009 – 1.10.2008-30.9.2009)

število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3 glede na število računalniških delovnih mest, 909/3=303 število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 glede na število računalniških delovnih mest 1131/3=377 skupno število aktivnih uporabnikov glede na število računalniških delovnih mest, 1020/3=340

število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3 glede na število čitalniških sedeţev,909/15=60,6 število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 glede na število čitalniških sedeţev, 1131/15=75,4 skupno število aktivnih uporabnikov glede na število čitalniških sedeţev, 1020/15=68

število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu/univerzi1,3 glede na velikost knjiţničnega prostora5 v m2, 909/89,63m2=10,1

število študentov vpisanih na visokošolski zavod/univerzo3 glede na velikost knjiţničnega prostora5 v m2, 1131/89,63=12,6 skupno število aktivnih uporabnikov glede na velikost knjiţničnega prostora5 v m2. 1020/89,63m2=11,4

62

Tabela 5: Prostori in oprema

DELEŢ Število računalniških delovnih mest

Število čitalniških sedeţev Velikost knjiţničnega prostora5

3 15 89,63m2

Število aktivnih uporabnikov- študentov in zaposlenih na

visokošolskem zavodu/univerzi1,3

909 303 60,6 10,1


1131 377 75,4 12,6

Skupno število aktivnih uporabnikov2

1020 340 68 11,4

VI. IZDATKI KNJIŽNICE6 (obravnavano koledarsko leto 2008 – 1.1.2008-31.12.2008)

deleţ sredstev za nakup knjiţničnega gradiva glede na celotne prihodke visokošolske/univerzitetne knjiţnice, 36,8% celotni prihodki knjiţnice glede na število aktivnih uporabnikov,73.826,06/1120=65,92 EUR deleţ sredstev za knjiţnico v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda. 2,2%

________________________________________________________________________ 1 aktivni uporabniki – študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu/univerzi1 so študentje in zaposleni na visokošolskem zavodu/univerzi3, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja 2 skupno število aktivnih uporabnikov so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. 3 »/univerze« velja za Univerzitetno knjiţnico Maribor, medtem ko visokošolska knjiţnica upošteva število uporabnikov1,2 matičnega visokošolskega zavoda. 4 število enot knjižničnega gradiva - upoštevajo se inventarizirane enote knjiţničnega gradiva; pri serijskih (tiskanih) publikacijah se upošteva kot eno enoto en inventariziran letnik publikacije. 5 velikost knjižničnega prostora - površina namenjena uporabnikom. 6 sredstev - upoštevajo se sredstva od vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe in nakup knjiţničnega gradiva (viri: proračun RS-MVZT (izobraţevalna dejavnost), proračun RS-MVZT oz ARRS (raziskovalna dejavnost), Proračun RS-MVZT (drugi proračunski viri), Evropski proračun-razpisi izven proračuna RS, druga sredstva za izvajanje javne sluţbe (izredni študij), prihodki od prodaje blaga na trgu) 7 število vpogledov (povzetek, polno besedilo) - poroča Univerzitetna knjiţnica Maribor za celotno Univerzo v Mariboru 8 Spletno mesto knjižnice je nabor spletnih strani na določeni internetni domeni, ki jih je objavila knjiţnica, z namenom omogočiti dostop do knjiţničn ih storitev in gradiva. Elektronskih virov

dostopnih na daljavo, ki so del knjiţnične zbirke, ne štejemo za spletno mesto knjiţnice.

63

9 Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjiţnice. Kot virtualne obiske se štejejo obiski z IP naslovov, ki so locirani izven prostorov knjiţnice.

Maribor, 10.11.2009 Pripravili: Dunja Legat Nina Ring Branka Kerec Sandra Kurnik Zupanič PRILOGA Tabela (CEZAR) 2.1.2: Iskalni parametri so nastavljeni za knjiţnice, ki vodijo tekoče inventarne knjige. Če knjiţnica vodi inventarno knjigo na letnico, se datum inventarizacije nadomesti z inventarno številko (prim.: in=2007*) Prirast knjižnega gradiva (inv. enote):

knjige, brošure

disertacije, mag., dipl., razisk. nal.

serijske publikacije

nakup

(da=2007* not cc=(m* or r* or t* or w* or p*))/mon not da=2007*/nbm find1 o=2007* & v=a

(da=2007* and cc=(m* or r* or t* or p* or w*))/mon not da=2007* /nbm find o=2007* & v=a

(da=2007* and dt=s) not rt=l find o=2007* & v=a

Obvezni izvod po zakonu

(da=2007*/mon not cc=(m* or r* or t* or w* or p*)) not da=2007*/nbm find o=2007* & v=d

(da=2007* and cc=(m* or r* or t* or p* or w*))/mon not da=2007*/nbm find o=2007* & v=d

(da=2007* and dt=s) not rt=l find o=2007* & v=d

64

zamena

(da=2007*/mon not cc=(m* or r* or t* or w* or p*) not da=2007*/nbm find o=2007* & v=b

(da=2007* and cc=(m* or r* or t* or w*))/mon not da=2007*/nbm find o=2007* & v=b

(da=2007* and dt=s) not rt=l find o=2007* & v=b

Dar

(da=2007*/mon not cc=(m* or r* or t* or w* or p*) not da=2007*/nbm find o=2007* & v=c

(da=2007* and cc=(m* or r* or t* or p* or w*))/mon not da=2007* /nbm find o=2007* & v=c

(da=2007* and dt=s) not rt=l find o=2007* & v=c

Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote):

avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih


nakup fr=(g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=a

fr=l* not fr=(li* or g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=a

fr=(b* or c* or d* or e* or f* or k* or r*) or mc=«*« or dt=c find o=2007* & v=a

obvezni izvod po zakonu

fr=(g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=d

fr=l* not fr=(li* or g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=d

fr=(b* or c* or d* or e* or f* or k* or r*) or mc=«*« or dt=c find o=2007* & v=d

zamena fr=(g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=b

fr=l* not fr=(li* or g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=b

fr=(b* or c* or d* or e* or f* or k* or r*) or mc=«*« or dt=c find o=2007* & v=b

dar fr=(g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=c

fr=l* not fr=(li* or g* or i* or j* or m*) find o=2007* & v=c

fr=(b* or c* or d* or e* or f* or k* or r*) or mc=«*« or dt=c find o=2007* & v=c

65

6.5 Ocena stanja in usmeritve

Knjiţnica skupaj z zaloţniško dejavnostjo predstavlja oporo pedagoškemu in znanstveno-

raziskovalnemu delu FZV UM. Knjiţnica se razvija skladno z načeli pedagoške in strokovne

usmeritve fakultete in razvojem stroke.

Knjiţnica je vključena v biomedicinski krog vseh knjiţnic medicinske in zdravstvene stroke

Slovenije. Vključena je v številne slovenske konzorcije za katere tudi participira za dostop

do polnih besedil člankov, ki posredujejo najnovejše doseţke strokovnega in

znanstvenega delovanja.

Knjiţnica se je vključila z vnosi diplomskih del v E- obliki tudi v Digitalno knjiţnico Univerze

v Mariboru (DKUM).

Usmeritev knjiţnice, da z nabavo knjiţničnega gradiva podpira študijske programe

Fakultete za zdravstvene vede in sledi razvoju stroke.

66

7 FINANCIRANJE DEJAVNOSTI

7.1 Pridobivanje sredstev

Preglednica 7-1: Pregled poslovanja zavoda (v EUR)

2009 2008 Indeks

Prihodki 4.048.730,00 3.345.199,20 121

Odhodki 3.048.576,00 2.540.480,26 120

Preglednica 7-2: Sestava prihodkov zavoda (v odstotkih)

2009 2008

Prihodki, pridobljeni na trgu 43% 53%

Prihodki iz proračunskih sredstev (RS) 57% 47%

Donacije in subvencije / /

Preglednica 7-3: Prihodki po dejavnostih v EUR

Vir sredstev Prihodki v EUR v 2008 Prihodki v EUR v 2009

Vrednost % Vrednost %

MVZT - sredstva za izobraţevalno dejavnost 1.518.873,00 45 2.244.849,00 55

MVZT - ARRS - sredstva za raziskovalno dejavnost 49.400,00 1 64.047,00 2

Drugi proračunski viri

Evropski proračun - komunitarni programi

Javna sluţba – drugo 1.766.734,20 54 1.722.894,00 43

Prihodki pridobljeni na trgu 10.192,00 0 16.940,00 0

Skupaj: 3.345.199,20 100 4.048.730,00 100

Preglednica 7-4: Prihodki po dejavnostih v EUR

prihodki dejavnost javna sluţba trţna skupaj

Leto MVZT izredni študij drugo dejavnost

2009 2.308.896,00 1.149.695,00 573.199,00 16.940,00 4.048.730,00

2008 1.568.273,00 1.616.621,00 150.113,20 10.192,00 3.345.199,20

deleţ v cel. prih. 09 57% 29% 14% 0% 100%

deleţ v cel. prih. 08 47% 48% 5% 0% 100%

67


Komisija za ocenjevanje kakovosti z zadovoljstvom opaţa pozitivne indekse rasti, vendar

hkrati ugotavlja zniţanje prihodkov iz izrednega študija in predlaga analizo prihodkov in

odhodkov po posameznih študijskih programih.

68

8 SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE DRUŢBENEGA OKOLJA

FZV UM sodeluje z zdravstvenimi in socialno varstvenimi zavodi (učne baze FZV UM), kjer

se študentje izobraţujejo v kliničnem okolju in povezujejo teorijo s prakso.

8.1 Sodelovanje z visokošolskimi in drugimi zavodi v Sloveniji

1. Inštitut dr. Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno v

Ljubljani;

2. Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani;

3. Visoka šola za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem;

4. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice;

5. Visoka šola za zdravstvo Novo mesto;

6. Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego.

8.2 Sodelovanje s podjetji in drugimi organizacijami v Sloveniji

Vzpostavljeno je sodelovanje z zdravstvenimi in socialno varstvenimi zavodi ter

neprofitnimi organizacijami s področja humanitarnega dela in drugimi institucijami.

Univerzitetni klinični center Maribor,

Univerzitetni klinični center Ljubljana,

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,

Psihiatrična bolnišnica Vojnik,

Dom za varstvo odraslih Velenje,

Dom upokojencev Danice Vogrinec,

Sončni dom, druţba za storitve d.o.o.,

Dom starejših občanov Tezno,

Lambrechtov dom Slovenske Konjice,

Dom upokojencev center Tabor Poljane, Ljubljana,

CSO Ormoţ, center za starejše občane d.o.o.,

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor,

Zdravstveni dom Murska Sobota,

Javni zavod, Zdravstveni dom Celje.

8.3 Mednarodno sodelovanje

FZV UM sodeluje s številnimi tujimi univerzami, fakultetami in drugimi institucijami, s

katerimi izvaja mednarodne projekte in druge oblike mednarodnega sodelovanja.

69


Sodelovanje z uglednimi tujimi izobraţevalnimi in zdravstvenimi institucijami se poglablja.

Fakulteta se povezuje z izobraţevalnimi, zdravstvenimi ter drugimi institucijami doma ter z

uglednimi tujimi izobraţevalnimi in raziskovalnimi institucijami. Mednarodno sodelovanje z

uglednimi mednarodnimi institucijami rezultira v izvajanju podiplomskih študijev ter

pomembnega znanstveno raziskovalnega dela. Pomembna je tesna vez med fakulteto in

zdravstvenimi institucijami, Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, Zdravstvenim

domom dr. Adolfa Drolca Maribor, Domom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, kjer

poteka večji del praktičnega dela izobraţevanja. Povečati pa je potrebno mednarodno

izmenjavo visokošolskih učiteljev/ic zdravstvene nege in študentov.

70

II. DEL: PREGLED IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI

1 ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE

1.1 Visokošolski strokovni študijski program »Zdravstvena nega«

1.1.1 Vpis študentov

Preglednica II-1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij

Štud. leto

Redni študij Izredni študij

Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min*

2006/2007 100 116 77 brez omejitev 121 /

2007/2008 120 131

77 brez omejitve 116 Brez, min za 2. in 3. ţeljo

je 50

2008/2009 120 126 74 brez omejitve 118 /

minimalno število točk, če je bil vpis omejen.

Preglednica II-1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)

Zaključena srednja šola Redni študij Izredni študij

2008/09 2007/08 2006/07 2008/09 2007/08 2006/07

Gimnazija 3 5,1 1,6 9,7 7,8 2,4

Druga srednja strokovna šola 95,5 94,2 92,4 86,3 92,2 93,6

Srednja strokovna šola (3 + 2)

1,5 0,7 6 4 0 4

Skupaj 100 100 100 100 100 100

Preglednica II-1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)

Štud. leto


Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj

2006/2007 2,4 97,6 100 5,5 94,5 100

2007/2008 5,1 94,9 100 6,7 93,3 100

2008/2009 3,0 97,0 100 9,7 90,3 100 PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.

Na FZV UM se vpisujejo študenti iz vse Slovenije od katerih je večina študentov zaključila

poklicno maturo na različnih srednjih šolah. Študenti, ki niso zaključili srednje zdravstvene

šole morajo pred začetkom študijskega procesa opraviti propedevtični program.

71

1.1.2 Izvajanje študijskega programa

Preglednica II-1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih

Štud. leto

Načina študija

1. letnik 2. letnik 3. letnik Absol. skupaj

2006/2007 Redni 125 105 157 121 508

Izredni 125 112 149 149 535

2007/2008 Redni 135 115 108 172* 530

Izredni 175** 98 121*** 94 488

2008/2009 Redni 133 144 128 118 523

Izredni 124 137**** 87 50 398 (podatki zajemajo vpisane v absolventa in podaljšanje absolventa) ** 116 Maribor, 59 dislocirana enota Slovenj Gradec *** 103 izredni študij 3. letnik, 18 3. letnik izredni – merila za prehode

**** 83 Maribor, 54 dislocirana enota Slovenj Gradec

Preglednica II-1-5: Struktura študentov po spolu (v %)

Štud. leto Načina študija Moški Ţenske

2006/2007 Redni 16,0 84,0

Izredni 19,4 80,6

2007/2008 Redni 13,87 86,13

Izredni 24,72 75,28

2008/2009 Redni 12,8 87,2

Izredni 24,1 75,9

Preglednica II-1-6: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija

Študijsko

leto

Povprečna ocena

Redni Izredni

2006/2007 7,3 7,5

2007/2008 7,4 7,6

2008/2009 7,5 7,5

Preglednica II-1-7: Analiza napredovanja rednih študentov

Študijsko leto

% prehodnosti iz 1. v 2. letnik


% prehodnosti iz 3. letnik v

absolventski staţ

% prehodnosti za celoten študijski

program

2006/2007 92,10 94,01 68,15 79,60

2007/2008 88,80 98,08 90,44 87,76

2008/2009 97,78 89,57 64,81 64,40

72

2 ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE

2.1 Bolonjski magistrski študijski programi

V študijskem letu 2008/2009 FZV UM izvaja bolonjski študijski program Zdravstvena nega

2. stopnja in bolonjski študijski program Bioinformatika 2. stopnja.

2.1 Bolonjski magistrski študijski program »Zdravstvena nega«



Štud. leto



2006/2007 / / / / / /

2007/2008 60 31 / 60 9 /

2008/2009 60 60 / 60 38 /




Štud. leto

Načina študija

1. letnik 2. letnik Absol. skupaj

2006/2007 Redni / / / /

Izredni / / / /

2007/2008 Redni 31 / / 33

Izredni 60 9 / 69

2008/2009 Redni 60 56 / 116

Izredni 38 40 / 78



2006/2007 Redni / /

Izredni / /

2007/2008 Redni 12,9 87,1

Izredni 8,3 91,7

2008/2009 Redni 12,9 87,1 Izredni 11,5 88,5

73


Študijsko

leto

Povprečna ocena

Redni Izredni

2006/2007 / /

2007/2008 8,9 9,2

2008/2009 8,6 8,7


Študijsko leto




absolventski staţ


program

2006/2007 / / / /

2007/2008 96,77 / / 96,77

2008/2009 90,00 67,86 / 81,00

74

2.2 Bolonjski magistrski študijski program »Bioinformatika«



Štud. leto



2006/2007 / / / / / /

2007/2008 / / / / / /

2008/2009 30 16 / 30 / /




Štud. leto

Načina študija

1. letnik 2. letnik Absol. skupaj

2006/2007 Redni / / / /

Izredni / / / /

2007/2008 Redni / / / /

Izredni / / / /

2008/2009 Redni 16 / / 16

Izredni / / / /



2006/2007 Redni / /

Izredni / /

2007/2008 Redni / /

Izredni / /

2008/2009 Redni 43,8 56,2 Izredni / /


Študijsko

leto

Povprečna ocena

Redni Izredni

2006/2007 / /

2007/2008 / /

2008/2009 8,2 /

75


Študijsko leto



absolventski staţ


program

2006/2007 / / /

2007/2008 / / /

2008/2009 37,5 / /

76

3 PREGLED IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI FZV UM

Preglednica II-3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega/izredni študij (1. in 2. stopnja)

Štud. leto



2006/2007 100 116 brez omejitve 121

2007/2008 180 162 brez omejitve 125

2008/2009 210 202 brez omejitve 156


Preglednica II-3-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)

Zaključena srednja šola Redni študij Izredni študij

2008/09 2007/08 2006/07 2008/09 2007/08 2006/07

Gimnazija 3 5,1 1,6 9,7 7,8 2,4

Druga srednja strokovna

šola 95,5 94,2 92,4 86,3 92,2 93,6

Srednja strokovna šola (3 +

2) 1,5 0,7 6 4 0 4

Skupaj 100 100 100 100 100 100

Preglednica II-3-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)

Štud. leto


Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj

2006/2007 2,4 97,6 100 5,5 94,5 100

2007/2008 5,1 94,9 100 6,7 93,3 100

2008/2009 3,0 97,0 100 9,7 90,3 100 PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.

Na FZV UM se vpisujejo študenti iz vse Slovenije od katerih je večina študentov zaključila

poklicno maturo na različnih srednjih šolah. Študenti, ki niso zaključili srednje zdravstvene

šole morajo pred začetkom študijskega procesa opraviti propedevtični program.

77



Štud. leto

Načina študija

1. letnik 2. letnik 3. letnik Absol. skupaj

2006/2007 Redni 125 105 157 121 508

Izredni 125 112 149 149 535

2007/2008 Redni 166 115 108 172 563

Izredni 235 107 121 94 557

2008/2009 Redni 209 200 128 118 655

Izredni 162 177 87 50 476



2006/2007 Redni 16,0 84,0

Izredni 19,4 80,6

2007/2008 Redni 13,8 86,2

Izredni 22,7 77,3

2008/2009 Redni 13,6 86,4

Izredni 22,0 78,0


Študijsko

leto

Povprečna ocena

Redni Izredni

2006/2007 7,3 7,5

2007/2008 7,5 7,8

2008/2009 7,7 7,7


Študijsko leto




absolventski staţ


program

2006/2007 92,10 94,01 68,15 79,60

2007/2008 90,29 98,08 90,44 87,76

2008/2009 90,93 83,49 64,81 64,40

78

4 OCENA STANJA IN USMERITEV NA PODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH

PROGRAMIH

Nove moţnosti na področju izobraţevanja in potrebe prakse nalagajo, da fakulteta

oblikuje nove študijske programe. V študijskem letu 2008/2009 smo vpisali tretjo

generacijo v študijski program Zdravstvena nega 2. stopnja ter drugo generacijo v

študijski program Bioinformatika 2. stopnja.

V sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru smo v študijskem

letu pripravili študijski program Management v zdravstvu in socialnem varstvu 2. stopnja

in prvo generacijo študentov vpisali v študijskem letu 2009/2010.

Documents

ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŢEVALNE … · FZV UM je edina v Sloveniji razvila in v študijskem letu 1999/2000 ... prva stopnja je dodiplomska, drugi dve sta ... (didaktika,