OKOLJSKI IN ENERGETSKI POMEN MALIH HIDROELEKTRARN

Seminar v okviru mednarodnega projekta OPET-RES“Premagovanje ovir in izkušnje pri pridobivanju zelene elektrike”

3. oktober 2003; Ljubljana

Prepoznavanje O&E pomena MHE

Celovit pristop

Okoljski vidik

Izogib emisijam TGP

Varovanje okolja (odpadki,…)

Poseg v vodotok (med gradnjo)

Spoštovanje določenega Qes

Potencialni hrup

Upoštevanje krajinskih značilnosti

Energetski vidik

Izboljšanje moči in frekvence na koncih omrežja

Pokrivanje lokalnih potreb po energiji

Zmanjšanje energetske odvisnosti (OVE x 2 = - 20 %)

Neenakomerna proizvodnja

Tržni, socialni in drugi vidiki

Učinek stabilnosti na cene

Evidentiranje eksternih stroškov

Ustvarjanje zaposlitev (5 x večji vpliv kot fosilna g.)

Velike izvozne možnosti (€ 1700 mrd do 2020)

Razvoj turizma

Okoljski vplivi proizvodnje električne energijePrimerjalna študija osmih tehnologij

Avtorji:

AUMA,

Univerza iz Barcelone

Politehnična univerza iz Katalonije

Univerza Rovira i Virgili iz Tarragone

Podpora: (7 javnih institucij)

Izhodišča študije1. Trg z el. en. ne deluje učinkovito in transparentno

2. Stroški za okoljsko in socialno škodo niso vključeni v ceno el. en.

3. Celotna družba prevzema eksterne stroške

4. Izključevanje eksternih stroškov izkrivja trg, “kaznuje” vire z manjšim vplivom (OVE) in daje prednost koncencionalnim virom ter celo ne spodbuja k sprejemanju ustreznih ukrepov

Cilji študije1. Ovrednotenje okoljskih in socialnih vplivov na znanstven

način

2. Ovrednotenje in količinska primerjava vplivov kot novost (prej: kvalitativno)

3. Možnost ekonomskega vrednotenja v naslednji fazi in predlog celotne internalizacije stroškov v končne cene

4. Eliminacija trenutne neučinkovitosti trga

Ocenjevane proizvodne tehnologije1. Konvencionalni viri

Termoelektrarne na: lignit, rjavi premog, olje, zemeljski plin in jedrsko energijo (uran)

2. OVE

vetrne elektrarne, male hidroelektrarne, fotovoltaične elektrarne

Analizirani vplivi(1) ogrevanje zemljinega ozračja, (2) tanjšanje ozonske plasti, (3) zakisljevanje, (4) evtrofikacija, (5) onesnaževanje s težkimi kovinami, (6) kancerogene snovi, (7) zimski smog, (8) poletni smog, (9) proizvodnja industrijskih odpadkov, (10) radioaktivnost, (11) radioaktivni odpadki, (12) zmanjševanje energetskih zalog

Rezultati

Prva kategorija – št. Ekotočk večje od 1000

Termoelektrarne na

lignit 1735

olje 1398

rjavi premog 1356

Druga kategorija – št. Ekotočk med 100 in 1000

Jedrske elektrarne 672

Termoelektrarne na zemeljski plin 267

Tretja kategorija – št. Ekotočk pod 100

Vetrne elektrarne 65

Male hidroelektrarne 5

Lignit

Premog

Olje Plin JE Veter FV MHE

Ogrevanje ozračja o o o o

Tanjšanje ozonske plasti

Zakisljevanje o o o o

Radioaktivnost r

Evtrofikacija r

Težke kovine

Kancerogene snovi

Poletni smog

Zimski smog

Odpadki

Zmanjševanje energetskih zalog

Vplivi/Energ. sistem

Lignit Premog Olje Plin JE Veter MHE

Ogrevanje ozračja 135,00 109,00 97,00 95,80 2,05 2,85 0,41

Tanjšanje ozonske plasti

0,32 1,95 53,10 0,86 4,12 1,61 0,05

ZakisljevanjeEvtrofikacija

(kopičenje anorganskih snovi v vodah)

920,009,83

265,0011,60

261,009,76

30,506,97

3,330,28

3,490,27

0,460,06

Težke kovineKancerogene snovi

62,9025,70

728,0084,30

244,00540,00

46,6022,10

25,002,05

40,709,99

2,580,76

Zimski smogPoletni smog

519,000,49

124,003,05

135,0036,90

3,083,47

1,500,32

1,481,25

0,150,06

Radioaktivnost 0,02 0,05 0,02 0,00 2,19 0,01 0,00

Industrijski odpadki 50,90 12,90 0,62 0,58 0,28 0,29 0,52

Radioaktivni odpadki 5,28 10,60 7,11 1,34

565,0065,70

1,83 0,32

Zmanjševanje energetskih zalog

5,71 5,47 13,60 55,80 0,91 0,07

SKUPAJ 1735,15 1355,92 1398,11 267,11 671,82 64,67 5,43

Model dobre prakse

Schwartzwald

Postopki za gradnjo in razvojne možnosti

Metodologija za določanje Qes – neznana! Kataster vodotokov (4 kategorije) Zakon o vodah iz 2002 Načrti urejanja povodij Konference za vode Koncesije & vodna povračila (podvajanje?) Potrditev v prostorskem planu občine Soglasodajalci: ZVN, ribiči,…

Poenostavitev postopkov

Država Kdo izdaja koncesije

Trajanje koncesije v

letih (možno podaljšanje)

Zahtevana presoja

vplivov na okolje

Francija <4,5 MW Prefektura

>4,5 MW Država

max 40 let da

Nemčija Dežele 30 ne

Španija Lokalna oblast 25+15 da

Portugalska

Regionalna agencija za

okolje

35 odvisno od lokacije in velikosti

akumulacije

Grčija Ministrstvo za energijo

10 da

Italija <3 MW Lokalna oblast

>3 MW Ministrstvo

30 le za mHE z akumulacija

mi

Energetski pomen MHE

Potencial MHE v Evropi

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

AVSTRIA

BELGIJA

DANSKA

IRSKA

FINSKA

FRANCIJA

NEMČIJA

GRČIJA

ITALIJA

LUKSEMBURG

NIZOZEM

SKA

NORVEŠKA

PORTUGALSKA

ŠPANIJA

ŠVEDSKA

VELIKA B

RITANIJA

SLOVENIJA

TWh/leto

0,00%

50,00%

100,00%

150,00%

200,00%

250,00%

Trenutni razvoj 1995 - (TWh/leto)

Pričakovani razvoj 2010 - (TWh/leto)

Procent povečanja

v

Vir: EU7, EU8, EU9, A1, BE1, D2, D3, GR2, IR3, IR4, IR6, IR7, N5, SP1, UK1, EIMV

EU in svetovni razvoj MHE

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010Leto

Instalirana moč (MW)

Svet

EU

Število in moč MHE po distribucijah

0

20

40

60

80

100

120

1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999

Število MHE

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

Skupna moč (kW)

Celje: število MHE

Celje: moč MHE

Gorenjska: moč MHE

Gorenjska: število

Primorska: št. MHE

Primorska: moč MHE

Maribor: moč MHE

Maribor: št. MHE

Ljubljana: št. MHE

Ljubljana: moč

Učinek spodbud v RS

Stanje MHE v Sloveniji 1994 - 1999

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

1994 1995 1996 1997 1998 1999

Pinst (kW)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

300.000.000

E letna (kWh)Pinst-skupaj

Pinst-javne

Pinst-zasebne

Pinst-ind

E-skupaj

E-javne

E-ind

E-zasebne

Predlog NEP-a

Akumulacije v RS - zadrževalniki

Vodno območj

e

Število zad. Volumen zad. m3

Koristni volumen m3

Volumen večnamenskih zadržev. m3

Potencial m3

Drava 29 80200000 18500000 5300000 20000000

Sava 3 19030000 12880000 - 30000000

Soča 3 14950000 10000000 300000

SKUPAJ 35 114180000 41380000 5600000 50000000

Vodno območje

Število zadrževalnikov

Celoletni dotok v zadrževalnike hm3

Razpoložljivi zadrževalni prostor hm3

Drava 172 615 206

Sava 39 4742 992

Soča 41 3364 866

SKUPAJ 252 8721 2064

Ocena potencialov

KOLPAŠtevilo

jezovPovprečna moč

mHE (kW)

Skupna moč mHE (kW)

Ocena srednje letne

proizvodnje (kWh)

Sl. Laz - Kot 14 42,3 592 2.812.950

Vinica - Krasinec 9 39,4 355 1.684.350

Metlika - državna meja

3 31,6 95 450.300

SKUPAJ 26 37,8 1.042 4.947.600

MURA (MHE in namakanje): 23 MW = 125 GWh + povečanje pridelkov za 200 – 400 %!

Investicija ca € 45 mio => vračilo investicije v 10 letih

VODOVODNI SISTEMI

Število lokacijPovprečna moč

mHE (kW)Skupna moč mHE (kW)

Ocena srednje letne proizvodnje (kWh)

500 20 10000 75.000.000

120 (nad 10 l/s)

63,2 7590 63.800.000

Kolpa

MALE HE: izrabljeno/neizrabljeno ( % )

DRAVA izrabljeno

3%

DRAVA neizrabljeno

13%SAVA

izrabljeno14%

SAVA neizrabljeno

46%

SO A izrabljeno

8%

SO A neizrabljeno

16%

Tehnološki razvoj

Letni pomen in učinek novih MHE

10 % Pc, 25 % PHE

9,7 % Wc, 24 % WHE

50.250 tAl 1.050.000 tep

210.000 t kur. olja 576.000 t CO2

3.960 t SO2

Kliči 01-565 92 10 Kliči 01-565 92 10 za Zeleno elektrikoza Zeleno elektriko