UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA ČIŠČENJE ODPADNIH VOD IN VLOGA DRŽAVE

Diplomska naloga

Študent(ka): Milka Sagadin Suvajac Mentor: Prof. dr. Tanja Markovič Hribernik Somentor: Prof. dr. Gregor Radonjič Smer: Finance in bančništvo Vrsta študija: Visokošolski strokovni program – redni študij Številka indeksa: 80009157

Maribor, julij 2004

1

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat(ka) _Milka Sagadin Suvajac_______________________________

absolvent(tka) študijske smeri:_finance in bančništvo____________študijski program:__visokošolski strokovni_______________

izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a)

pod mentorstvom__dr. Tanje Markovič Hribernik______________ in uspešno zagovarjal(a) ___28.09.2004____ (vpisati datum zagovora).

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov.

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne__01.10.2004___________ Podpis:__________________________________

2

PREDGOVOR Vse večja onesnaženost vodnih virov je večplasten problem s katerim se vse pogosteje srečujemo. V diplomski nalogi pa sem poskušala prikazati kako se v Sloveniji spopadamo z nalogo čiščenja odpadnih vod. Pri tem velja poudariti, da je čiščenje odpadnih vod na drugem mestu pred samim varstvom še ne onesnaženih ali v manjši meri onesnaženih vodnih virov. Majhen delež investicij namenjenih čiščenju odpadnih vod v času po osamosvojitvi Slovenije, je bila posledica neustrezne zakonske podlage za določanje cen komunalnih storitev. Kar je posledično pomenilo nezmožnost zagotavljanja sredstev za financiranje naložb v komunalno infrastrukturo. Pospešeno delovanje države na tem področju je bila posledica priprav za vstop v Evropsko unijo, ki pa so se uspešno končala z vstopom v EU maja tega leta. Dokončna operativna izvedba zakonodaje s tega področja pa se na podlagi prehodnega obdobja izvede do leta 2015. Usklajevanje zakonodaje s področja čiščenja odpadnih vod in njeno izvajanje v praksi pa je bilo pogojeno z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev. Velik del potrebnih sredstev je Slovenija pridobila s predpristopnimi programi EU oziroma ima sedaj kot članica možnost nadaljnjega črpanja določenih sredstev za te namene. Naslednja faza, ki sledi izgradnji določenih infrastrukturnih objektov za čiščenje odpadnih vod, pa je vzdrževanje in nadzor nad delovanjem teh naprav. To pa je pomembna naloga naročnikov, ki morajo zagotoviti ustrezno strokovno pogojeno upravljanje teh naprav v skladu s predpisi in smernicami s tega področja.

3

KAZALO

1 UVOD.............................................................................................................................5 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ...........................................5 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ....................................................................................5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...............................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ....................................................................................5 2 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI V RS ............................................................6 1.1 Dosedanje aktivnosti na področju ravnanja z odpadnimi vodami..................................6 2.1 Vloga javnih služb na področju ravnanja z odpadnimi vodami .....................................9 2.2 Trenutno stanje izvajanja prednostnih investicij ..........................................................10 3 PREDPISI S PODROČJA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD IN USKLAJENOST Z

EVROPSKO ZAKONODAJO .....................................................................................12 3.1 Sprejeta zakonodaja s področja čiščenja odpadnih vod................................................12 3.1.1 Zakon o varstvu okolja .................................................................................................12 3.1.2 Zakon o vodah ..............................................................................................................13 3.1.3 Ostali zakoni in uredbe, ki posegajo na področje čiščenja odpadnih vod ...................13 3.2 Usklajenost slovenske zakonodaje z evropsko na področju odpadnih vod ..................17 3.2.1 Sposobnost prevzemanja določil EU direktiv v Sloveniji .............................................17 3.2.2 Ugotovitve pregledov usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU..........20 4 PROBLEM ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V SLOVENIJI .......................................23 4.1 Pregled izvedenih investicij na področju odpadnih vod...............................................23 4.1.1 Kanalizacije ..................................................................................................................23 4.1.2 Čistilne naprave............................................................................................................23 4.2 Stanje institucijske organiziranosti na lokalni ravni.....................................................24 4.3 Predvideni viri financiranja investicij na področju odpadnih vod za obdobje

2001-2006 .....................................................................................................................27 4.4 Predvidena dinamika izgradnje čistilnih naprav po območjih......................................28 4.5 Oblikovanje cen komunalnih storitev v Sloveniji ........................................................30 5 RAZPOLOŽLJIVI FINANČNI VIRI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV ČIŠČENJA

ODPADNIH VOD........................................................................................................33 5.1 Domači viri financiranja...............................................................................................33 5.1.1 Sredstva državnega proračuna .....................................................................................33 5.1.2 Sredstva občinskih proračunov ....................................................................................34 5.1.3 Vlaganja privatnega sektorja (B.O.T.modeli) ..............................................................34 5.2 Tuji viri financiranja.....................................................................................................36 5.2.1 Program PHARE Cross Border Cooperation (CBC)...................................................36 5.2.2 Program PHARE Large Scale Infrastructure Facility (LSIF) .....................................39 5.2.3 Program PHARE National programme .......................................................................39 5.2.4 Sklad ISPA ....................................................................................................................40 5.2.5 EBRD ............................................................................................................................42 5.2.6 Svetovna banka .............................................................................................................43

4

6 SKLEP..........................................................................................................................44 7 POVZETEK .................................................................................................................45 8 LITERATURA .............................................................................................................47 9 VIRI ..............................................................................................................................49

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Za pristop Slovenije Evropski uniji so potrebna usklajevanja zakonodaje na vseh področjih med drugim tudi varstva okolja. V zadnjih nekaj letih se prav področje čiščenja odpadnih vod hitro razvija. Zaradi velikih potreb na področju čiščenja odpadnih vod, je eden izmed pomembnih vidikov tudi način financiranja tovrstnih investicij. Slovenija ima za ta namen možnosti sofinanciranja iz različnih evropskih skladov, ki pospešujejo izvedbo različnih okoljski projektov. Del sredstev pa država in tudi občine pridobijo na podlagi različnih okoljskih davkov in taks. Možnosti dodatnih finančnih sredstev pa se kažejo tudi v investiranju privatnega sektorja v tovrstne naložbe, v svetu znano pod B.O.T. modeli. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Cilj diplomskega dela je prikazati stanje na področju čiščenja odpadnih vod v Sloveniji. S tem namenom bomo analizirali zakonsko ureditev tega področja, usklajenost slovenske zakonodaje z zakonodajo EU na tem področju, analizirali vlogo države in urejanju tega področja kjer gre ne le za zakonske podlage ampak tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Ker pa so na tem področju možni tudi tuji viri financiranja, bomo v nalogi opisali tudi te možnosti. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Z približevanjem slovenske zakonodaje na področju varstva okolja zakonodaji EU, se področje varstva okolja v Sloveniji v zadnjih letih intenzivno razvija. Predpostavimo lahko, da se bodo tudi na področju čiščenja odpadnih vod pojavljale nove zahteve glede ustreznosti danih rešitev. Prav tako pa so z pristopom Evropski uniji omogočeni določeni novi viri financiranja za ta namen. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabljala deskriptivno in deduktivno metodo raziskovanja. Pri tem mi bo v pomoč tako domača kot tudi tuja strokovna literatura s tega področja.

6

2 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI V RS

2.1 Dosedanje aktivnosti na področju ravnanja z odpadnimi vodami Področje ravnanja z odpadnimi vodami, kot pomemben vidik trajnostnega razvoja območja, države, se na področju Slovenije v zadnjih nekaj letih pospešeno razvija. Aktivnosti, ki so najbolj opazne na tem področju so vsekakor čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod in pa pripadajoči kanalizacijski sistemi. Ker gre za razmeroma strokovno zahtevne in finančno obsežne projekte, potekajo dejavnosti na tem področju v počasnejšem tempu. Zlasti se povečuje obseg investicij zaradi priprave podpornega omrežja kanalizacijskega sistema, ki omogoča končno fazo projekta, ki predstavlja samo čistilno napravo. Investicije na področju komunalne infrastrukture so v obdobju 1992-1996 nominalno stagnirale. V deležu od BDP so se med leti 1993 in 1996 investicije v komunalno infrastrukturo znižale od 0,7% na 0,4% ( Mrak 1998, 12).

Slika 1:Stanje odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih vod

prebivalci priključeni na KČN -biološko čiščenje; 15%

prebivalci priključeni na KČN -mehansko čiščenje; 15%

prebivalci priključeni na kanalsko omrežje brez

čiščenja; 23%prebivalci priključeni na

greznice; 47%

Vir:http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf Priključenost prebivalcev na javno kanalizacijsko omrežje je tudi zaradi velike razpršenosti naselij v Sloveniji skromno in sicer 53%. V letu 2000 je znašala dolžina skupnega kanalizacijskega omrežja 3973 km, od tega primarnega omrežja 736 km ter sekundarnega omrežja 3237 km, ter 12336 priključki. Le pri 30% prebivalcev se kanalizacija zaključi s čistilno napravo. Čiščenje odpadnih voda poteka na različne načine pri okoli 75% prebivalstva, od tega je 15% sekundarno čiščenje odpadne vode, ki je osnovna zahtevana raven čiščenja, 12% grobo mehansko čiščenje in 48% primarno čiščenje, vključno z greznicami (http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf). Iz navedenega lahko sklepamo, da so aktivnosti na področju ravnanja z odpadnimi vodami otežene oziroma strokovno zahtevnejše tudi zaradi same geografske morfologije ozemlja Slovenije. Tako so področja z razpršeno poselitvijo in hribovska področja v slabšem

7

položaju glede na gosto poseljene ravninske predele, kjer so možnosti izgradnje tako kanalizacijskih sistemov kot tudi samih čistilnih naprav manj zahtevne.

Slika 2:Število čistilnih naprav v letu 1995 in 2000 glede na velikost čistilne naprave

020406080

> 2.000 2.000-15.000 15.000-100.000 <100.000

število ČN 1995

število ČN 2000

Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf Iz slike 2 lahko razberemo, da se je število čistilnih naprav od leta 1995 do leta 2000 glede na velikost čistilne naprave najbolj povečalo pri čistilnih napravah do 2.000 PE1. Takšno razmerje glede velikosti in števila čistilnih naprav je pričakovano, saj ponazarja specifične potrebe države. Iz poročila o stanju okolja 1996 pa lahko razberemo, da manjše čistilne naprave do 50 PE in manjše, ki so zgrajene za posamezne šole, hotele, bencinske servise in podobno, niso evidentirane. Odpadne vode, ki jih je potrebno čistiti pa ne nastajajo samo v gospodinjstvih ampak tudi v industriji, prometu in kmetijski dejavnosti. Pri tem gre za odpadne vode, ki vsebujejo najrazličnejše strupene snovi, ki nastanejo pri določeni proizvodnji oziroma pri uporabi nebioloških gnojil in škropiv v kmetijstvu. V tabeli 1 so opredeljene biorazgradljive odpadne vode iz industrije glede na vir onesnaženja. Tabela 1: Število izpustov po posameznih vrstah industrije biorazgradljive odpadne vode iz industrije, kot jih opredeljuje Aneks III direktive o komunalnih odpadnih vodah glede na vir onesnaževanja

število izpustov

predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov 18 predelava sadja in zelenjave ter proizvodnja hrane in globoko zamrznjene zelenjave 8

proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač 13 predelava krompirja 1 proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa ter proizvodnja mesnih izdelkov 38 proizvodnja piva in slada 3 proizvodnja alkoholnih pijač in alkohola 14 proizvodnja krmil rastlinskega izvora - proizvodnja sredstev za lepljenje - proizvodnja ribjih izdelkov 3 Vir: Vir:http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf 1 PE – populacijski ekvivalent enota za obremenjevanje vode, ustrezna onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan (Roš 2001, 31)

8

Tabela 2 : Število izpustov po posameznih vrstah industrije vir onesnaževanja število

izpustov proizvodnja, predelava in obdelava tekstilnih vlaken 24 proizvodnja usnja in krzna 3 proizvodnja kovinskih izdelkov 106 kloralkalna elektroliza 1 proizvodnja stekla in steklenih izdelkov 8 reja domačih živali 5 postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi, in popravila motornih vozil ter pralnice za motorna vozila

76

proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob 3 opravljanje zdravstvene in veterinarske dejavnosti 8 kafilerije 1 proizvodnja celuloze 1 proizvodnja papirja, kartona in lepenke 9 hlajenje ter proizvodnja pare in vroče vode 16 priprava vode 3 proizvodnja perboratov 1 proizvodnja neželeznih kovin 5 litje železa in jekla ter tempranje 3 proizvodnja železa in jekla 4 izcedne vode iz odlagališč odpadkov 9 emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja 240 Vir: Vir:http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf Tabela 3: Količine odpadne vode (v mio m3) iz proizvodnje elektrike(hladilne vode), industrije ter rudarstva in čiščenje odpadne vode (v mio m3) iz industrije in rudarstva Leto odpadne vode

iz proizvodnje elektrike odpadne vode iz industrije in rudarstva

očiščena odpadna voda iz industrije

in rudarstva

delež očiščene odpadne

vode (%) 1985 651,5 253,2 69,1 27 1990 602,4 155,6 57,9 37 1991 692,7 131,7 59,4 45 1992 527,4 124,9 49,8 40 1993 524,6 102,5 50,8 50 1994 698,5 96,6 44,4 46 1995 667,1 91,7 46,7 51 Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/007f.pdf Največ površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih (29% v 3. in 4. razredu), pri čemer se onesnaževanje širi v povirja rek. V zadnjem času se slabša kakovost podtalnice. Točkovni viri onesnaževanja voda niso sanirani v želenem obsegu. Čiščenje odpadnih voda poteka na različne načine pri ca. 75% prebivalstva, pri čemer ima 80% slovenskega prebivalstva zagotovljeno organizirano javno oskrbo s pitno vodo. Znaten del industrije še vedno izpušča odpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Na pospešeno iskanje rešitev že vpliva leta 1995 izdana uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95,

9

44/95 in 8/96), s katero so povzročitelji z ekonomskim mehanizmom prisiljeni v iskanje ustreznih rešitev (Ul. RS št. 83/99 - NPVO). Med razpršenimi viri onesnaževanja voda je potrebno posebej navesti intenzivno kmetijstvo, del industrije, promet ter razpršeno poselitev z neurejenim odvajanjem odpadnih voda. Kmetijstvo je odgovorno za pretežni del onesnaževanja podtalnic z nitrati, fosfati in pesticidi (problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v SV Sloveniji) ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami z živinorejskih farm. Industrija nosi največji del odgovornosti za onesnaževanje s težkimi kovinami (tudi promet), fenoli in organskimi topili. 2.2 Vloga javnih služb na področju ravnanja z odpadnimi vodami Po Zakonu o varstvu okolja je za celostno upravljanje z vodami, ki vključuje tudi komunalno rabo vode, odgovorna država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, občine pa so zadolžene za izvajanje te dejavnosti (Hrovatin 2002, 6). Z reorganizacijo MOP v letu 2000 je bila vzpostavljena Agencija RS za okolje (ARSO), ki je prevzela naloge in zaposlene na Upravi za varstvo narave, Hidrometeorološkem zavodu in Upravi za geofiziko. Agencija ima vrsto pristojnosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, npr. spremljanje stanja okolja, poročanje Komisiji EU, priprava programskih dokumentov in mednarodno sodelovanje, vodenje upravnih postopkov. Večina nalog, povezanih z izvajanjem pravnega reda EU, se opravlja v Uradu za okolje in Uradu za monitoring (http://evropa.gov.si/vkljucevanje/strategija-vkljucevanja). Pri ravnanju z odpadnimi vodami imajo pomembno vlogo javne službe, saj so na ta način možne celovite rešitve za določeno prostorsko področje. Pravno formalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti. Prvi odstavek 26. člena Zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so: Oskrba s pitno vodo Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda Ravnanje s komunalnimi odpadki Odlaganje preostankov komunalnih odpadkov Javna snaga in čiščenje javnih površin Urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin Pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in

zračnikov zaradi varstva zraka Država oziroma lokalna skupnost ima po 6. členu Zakona o gospodarskih javnih službah možnost zagotavljanja gospodarskih javnih služb v naslednjih oblikah: režijski obrat javni zavod javno podjetje koncesija vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava

Pri vzpostavitvi komunalnih dejavnosti, so pri nas občine najpogosteje organizirane na

10

način, da te dejavnosti zagotavljajo v sklopu javnega podjetja. Pri tem pa se, kot opozarja Zore (1999,6), v praksi pojavljajo problemi na relaciji občina-javno podjetje. Občina ima namreč kot ustanoviteljica možnost enostranskega oblastnega odločanja in regulacije javnih služb. To je sicer v prid zagotavljanju javnega interesa, ni pa v prid racionalnosti izvajanja javnih služb in običajno je s tem prizadet privatni kapital, vložen v podjetja, ki nastopajo kot izvajalci javnih služb. Obseg dejavnosti posameznih javnih služb se v Sloveniji povečuje, pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda se je v zadnjih štirih letih (1997-2000) obseg dejavnosti povečal v povprečju za 5% letno (Fabijančič 2002, 174). 2.3 Trenutno stanje izvajanja prednostnih investicij V sklopu Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO - Ul. RS št. 83/99), je bil izdelan akcijski program do leta 2008, z opredelitvijo ukrepov do leta 2003, na osnovi katerega so bila določena prednostna področja med katera spada »Skrb za boljše stanje vodnega okolja«. Program je razdeljen na dve obdobji in sicer: do leta 2008 v skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO) in do leta 2003, kot predviden vstop v EU. NPVO je za področje vodnega okolja postavil naslednje štiri cilje kot prednostne naloge:

- zmanjšanje emisij iz točkovnih virov – odpadne vode iz industrije, z živinorejskih farm in komunalne odpadne vode

- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov – intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev, brez urejenega čiščenja odpadnih voda, promet

- sanacija starih bremen, ki ogrožajo vodno okolje - sanacija in preprečitev neustreznih posegov v vodno okolje

Na podlagi Poročila o stanju okolja iz leta 2002 lahko ugotovimo naslednja stanja investicij na tem področju.

Slika 3:Vrednost in število investicij v industriji v obdobju 1999-2002

0 1.000.000 2.000.000 3.000.000 4.000.000 5.000.000

1999 2000 2001 2002(ocena)Leto

znes

ek v

mio

SIT

0 10 20 30 40 50

št. p

roje

ktov

Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/npvo.pdf Iz slike 3 je razvidno, da se je s sprejemom NPVO v letu 1999 bistveno povečala višina investicij leta 2000 v izgradnjo naprav za čiščenje odpadnih voda v industriji.

11

Tabela 4: Trenutno stanje prednostnih investicij Projekt Namen projekta Stanje ČN Ajdovščina dogradnja ČN zaključen Kanalizacija Ilirska Bistrica dogradnja

kanalizacije zaključen

ČN Ilirska Bistrica ČN Ajdovščina, kanalizacija Sežana

izgradnja ČN dogradnja III st., izgradnja kanaliz.

v zaključni fazi izgradnje

Kanalizacija in ČN Solčava izgradnja kanal., ČN zaključen Kanalizacija in ČN Soča river basin (Bovec, Kobarid, Most na Soči)

izgradnja kanal., ČN v zaključni fazi izgradnje

Kolektor Maribor, Miklavž (ČN konces.)

izgradnja kanalizacije zaključen

ČN Kranjska Gora kanalizacija (konces.)

izgradnja ČN zaključen

ČN Slovenska Bistrica izgradnja ČN v razpisu za izgradnjoGlavni kolektor in ČN Celje izgradnja ČN, gl.ko. v izgradnji Kanalizacija Lendava (ČN LEK) izgradnja ČN v razpisu za izgradnjoGlavni kolektor in ČN Slovenj Gradec izgradnja ČN, gl.ko. v razpisu za izgradnjoVodooskrba in odvodnja in čiščenje Trnovsko-Banjški P.

izgradnja vodovoda ČN, kanal.

v razpisu za izgradnjo

Vodooskrba, ČN Paka river (Velenje, Šoštanj)

izgradnja vodovoda ČN

v razpisu za izgradnjo

Vir: Slokar 2002, 4-5 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele, so investicijski projekti s področja kanalizacij in čistilnih naprav v polnem razmahu na področju celotne Slovenije. Sama narava projektov, ki jih uvrščamo med obsežne, tako po finančni kot tudi strokovni plati, zahteva za celotno izvedbo določenega projekta daljše časovno obdobje. Prednostne investicije zajemajo predvsem srednje velika in velika mesta, kjer gosta naseljenost omogoča lažjo izvedbo posega v prostor.

12

3 PREDPISI S PODROČJA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD IN USKLAJENOST Z EVROPSKO ZAKONODAJO

3.1 Sprejeta zakonodaja s področja čiščenja odpadnih vod 3.1.1 Zakon o varstvu okolja Zakon o varstvu okolja (Ul. RS št. 32/93) je bil sprejet v letu 1993 z namenom urejanja varstva življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja ter splošne pogoje rabe naravnih dobrin. Namen zakona je prav tako ohranitev, izboljšanje in razvoj celovitosti, raznovrstnosti in kakovosti naravnih prvin, naravnih združb, naravnih dobrin in v njihovem okviru naravnih bogastev. Temeljni cilji varstva okolja so trajno ohranjanje vitalnosti naravne, biološke raznovrstnosti in avtohtonosti bioloških vrst, njihovih habitatov ter ekološka ravnotežja. Eden izmed operativnih ciljev zakona je preprečevanje nevarnosti obremenitve okolja kot tudi zmanjšanje. Zakon določa mehanizme varovanja okolja v okviru republike, občin, državljanov, podjetij in ostalih institucij. Zakon v svojem 47. oziroma 48. členu predvideva pripravo Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in tudi posamezne operativne programe z natančnejšo razčlenitvijo ciljev in nalog NPVO. Priprava operativnih programov je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor v sodelovanju z drugimi ministrstvi, sprejme pa jih Vlada RS. V letu 1999 je Državni zbor RS sprejel NPVO, ki predstavlja osnovni programski dokument varstva okolja v RS. Opredeljeni so osnovni cilji varstva okolja v Sloveniji, ki so bili našteti na strani 10 te naloge. Zakon v svojem VIII. delu opredeljuje financiranje varstva okolja, katero je razdeljeno na štiri sklope.

∼ Stroški povzročitelja spremembe okolja – to so redni stroški, odškodnine in nadomestila za razvrednotenje in nevarnost, stroški odprave posledic poškodb in zlorabe okolja, taksa in povračila.

∼ Olajšave in vzpodbude – oprostitve takse za obremenjevanje, kavcije. ∼ Javni stroški – splošni stroški ( upravnih, strokovnih in nadzornih nalog,

monitoring, informacijskega sistema in drugo) in stroški gospodarjenja in obveznega ukrepanja.

∼ Skladi zajemajo Ekološki razvojni sklad RS ( organi, pravila, sredstva, uporaba sredstev sklada) in skladi za okolje lokalnih skupnosti.

Zakon o varstvu okolja pa je bil tudi podlaga za ustanovitev Ekološkega razvojnega sklada RS, ki je pričel z delovanjem v letu 1994, kot delniška družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. S sprejetjem zakona o javnih skladih in ustanovitvenim aktom

13

Ekološko razvojnega sklada RS, se je v letu 2001 preoblikoval v javni finančni sklad. Osnovna dejavnost sklada je kreditiranje naložb z ugodnejšimi kreditnimi pogoji na področju varstva okolja, skladno z NPVO. 3.1.2 Zakon o vodah Zakon o vodah je bil sprejet julija 2002 in skupaj s podzakonskimi akti celovito obravnava problematiko upravljanja voda, predvsem rabo, varstvo in urejanje voda. V največji možni meri povzema krovno zakonodajo EU na področju voda ( Vodna direktiva, 60/200/EC), poleg tega pa določa tudi pravni status vodnih zemljišč, vodne infrastrukture, ureja vodne pravice ter določa naloge urejanja voda in način njihovega izvajanja. Določa tudi organizacijo upravljanja in ustanavlja Sklad za vode in Inštitut za vode ter nadzor nad izvajanjem zakona. Zakon predvideva pripravo podzakonskih aktov v treh letih po sprejetju zakona, pripravo osnovnih programskih dokumentov, načrtov upravljanja z vodami za vodni območji Donave in jadranskih rek pa do leta 2009. 3.1.3 Ostali zakoni in uredbe, ki posegajo na področje čiščenja odpadnih vod Uredba o taksi za obremenjevanje voda (Uradni list RS, št. 41/95,44/95, 8/96, 124/00 in 49/01) določa način in višino takse za obremenjevanje voda. Je prva od taks, ki je bila uvedena na podlagi Zakona o varstvu okolja in je nadomestila t. i. vodno povračilo za onesnaževanje voda. V 2. členu Uredba določa pomene naslednjim pojmom: Odpadna voda, je voda, ki se po uporabi neposredno ali po kanalizaciji odvaja v vode in je lahko tehnološka odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda. Tehnološka odpadna voda, je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti vsebuje naslednje snovi:

- snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po kisiku; fosfor; dušik; organske halogenske spojine kot adsorbirani organsko vezani halogeni; živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg; kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd; nikelj in njegove spojine, izražene, kot Pb; baker in njegove spojine, izražene kot Cu; strupene snovi za vodne bolhe;

- tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov;

Padavinska odpadna voda, je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode. Komunalna odpadna voda, je voda, ki nastaja v gospodinjstvih in v negospodarskih dejavnostih (UL RS št. 41/95). S to uredbo je bil uveden eden pomembnejših principov varovanja okolja, to pa je princip, da onesnaževalec plača takso skladno z višino onesnaženja, ki ga povzroča in da je možno takso uporabiti za zmanjšanje tega onesnaženja.

14

Zato so bili zavezanci razdeljeni v dve osnovni kategoriji: - zavezanci za tehnološke odpadne vode (pretežno industrija) - zavezanci za komunalne odpadne vode (izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja

komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki pa potem breme takse porazdelijo med uporabnike svojih storitev)

Zavezanci za tehnološke odpadne vode so dolžni vsako leto izvajati obratovalni monitoring in v letnem poročilu sporočiti količino letnega onesnaženja, ki izhaja iz obratovalnega monitoringa. Ta monitoring izvajajo pooblaščenci in je osnova za določitev takse. S tem je uveljavljen princip, da vsak res plača toliko, kot v resnici onesnažuje. Zavezanci za komunalne odpadne vode niso vezani na monitoring, saj bi to pomenilo nepotrebne stroške, ob dejstvu, da je znano povprečno onesnaženje komunalnih odpadnih voda, ki iztekajo iz gospodinjstva, spremenljivka je le količina odpadne vode. Tako se kot osnova za plačilo takse za komunalne odpadne vode upošteva porabljena količina vode. V tistih primerih, ko pa se komunalne vode čistijo na komunalni ali skupni čistilni napravi, pa se višina takse zmanjša za učinek čiščenja čistilne naprave. Ta učinek čiščenja pa se tudi ugotavlja na podlagi letnega obratovalnega monitoringa za vsako čistilno napravo posebej. Tako je tudi tukaj uveljavljen princip plačila glede na dejansko onesnaženje (http://www.arso.gov.si/aktualno/informacije/taksa_vode.doc). Višina cene za enoto obremenitve pa se je tekom let spreminjala in sicer tako, da je progresivno naraščala in s tem stimulirala onesnaževalce, da se čim prej lotijo zmanjšanja onesnaženja in si s tem znižajo višino finančnega bremena takse. Cena je naraščala kot sledi: Tabela 5: Cena za enoto obremenitve

Leto Cena za 1 enoto obremenitve 1995 640 SIT 1996 800 SIT 1997 1200 SIT 1998 2100 SIT 1999 2800 SIT 2000 3600 SIT 2001 4600 SIT 2002 5980 SIT 2003 Od julija 03: 6150 SIT

Vir:http://www.arso.gov.si/aktualno/informacije/taksa_vode.doc V letu 2001 je bila zakonodaja na področju takse za obremenjevanje okolja usklajena z določili državnih pomoči na področju varstva okolja V skladu z navodili EU o dovoljenih oblikah državnih pomoči na področju varstva okolja ( Community guidlines on State Aid for environmental protection (2001/C 37/03) se zavezancu za plačilo takse za odvajanje tehnološke odpadne vode zmanjša ali oprosti plačilo takse, vendar tako, da skupna višina državne pomoči, odobrena v celotnem obdobju izvajanja posameznih sanacijskih ali drugih del, ne presega 30% upravičenih investicijskih stroškov. Upravičeni stroški za oprostitev plačila takse so tisti stroški, ki jih zavezanec vloži v izvedbo sanacijskih ali drugih del za

15

zmanjšanje obremenitve voda oziroma v prilagoditev mejnim vrednostim skladno s predpisi na področju odvajanja odpadnih voda za posamezen vir onesnaževanja ali za rekonstrukcijo ali gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije, v katero se odvajajo tehnološke odpadne vode (http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf). Tabela 6: Okvirni zneski takse po letih

1997

MIA

1998

MIA

1999

MIA

2000

MIA

2001

MIA

2002

MIA

Komunalna voda

odmerjena taksa 2,101 3,665 5,031 6,530 8,073 9,500

investicije 2,101 3,644 5,031 6,507 7,988 -

proračun 0 0,021 0 0,033 0,084 -

Tehnološka voda

odmerjena taksa 1,119 1,946 2,440 4,529 4,931 6,000

investicije 0.640 1,227 1,524 3,466 3,726 -

proračun 0,479 0,719 0,916 1,063 1,205 -

Vir:http://www.arso.gov.si/aktualno/informacije/taksa_vode.doc

Uredba se je od uveljavitve naprej štirikrat spremenila. Najpomembnejše spremembe so nastale v letih 2000 in 2001, ki so pomembneje vplivale na možnost oprostitve. Za tehnološke odpadne vode:

- je možno oprostitev uveljaviti le skladno z Zakonom o državnih pomočeh, kar pomeni, da je oprostitev možna samo za določene investicije (glede na vrsto emisije in roke za prilagoditev, ki izhajajo iz uredb) pa še to največ v višini 40% skupne vrednosti investicije. Iz tega izhaja, da so tisti, ki do sedaj niso izkoristili možnosti oprostitve, zamudili vlak in bodo morali poiskati druge finančne vire. Namreč z vstopom v EU oprostitev za te zavezance ni več.

Za komunalne odpadne vode so bile bistvene naslednje spremembe:

- da je moral zavezanec, ki je želel uveljaviti oprostitev, takso nakazati v proračun lokalne skupnosti, kjer je takso pobiral,

- da je investitor lokalna skupnost, posledično, izhajajoč iz možnosti porabe sredstev republiškega proračuna, pa tudi zahteva, da mora biti investicija v lasti lokalne skupnosti,

- da se oprostitev plačila takse uveljavlja v roku, ki je glede na velikost in občutljivost za posamezno območje poselitve določen za izvedbo sanacijskih programov v predpisu o odvajanju komunalnih odpadnih voda.

16

Iz povedanega sledi, da je ta taksa zelo dobro sprejeta in je dosegla svoj namen, saj se letno iz tega denarja gradi 300 do 400 investicij (kanalizacij in čistilnih naprav), kar je v letu 2001 znašalo skoraj 12 MIA SIT (http://www.arso.gov.si/aktualno/informacije/taksa_vode.doc). Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav1 in Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav2 določata dinamiko in prioritete pri izgradnje čistilnih naprav in pripadajočih kanalizacijskih sistemov. Pomemben predpis, s področja odpadnih vod je »uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja« (UL RS št. 35/96). Najpomembnejše prepovedi uredbe so:

- odpadno vodo je prepovedano odvajati neposredno v podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode;

- komunalno ali tehnološko odpadno vodo je prepovedano odvajati neposredno v tla - komunalno ali tehnološko vodo je prepovedano odvajati neposredno v vode na

območju, ki je predpisan določeno kot varstveni pas za zajem pitne, termalne, mineralne ali zdravilne vode ter na vodozbirnem območju naravnih jezer.

Uredba postavlja tudi naslednje zahteve:

- povzročitelj obremenitve mora na območju s kanalizacijo svojo komunalno odpadno vodo odvajati v kanalizacijo.

- povzročitelj obremenitve mora na območju, kjer ni kanalizacije, svojo komunalno odpadno vodo pred odvajanjem neposredno v vode očistiti na komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja.

1 Ur.l. RS št.35/96 2 Ur.l. RS št.90/98

17

3.2 Usklajenost slovenske zakonodaje z evropsko na področju odpadnih vod

3.2.1 Sposobnost prevzemanja določil EU direktiv v Sloveniji Slovenija se je odločila povezati z EU, kjer je varstvo okolja neločljiva sestavina zagotavljanja nemotenega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Življenje v spremenjenem ekonomskem in političnem okviru zahteva pravočasno analizo posledic in sprejema ustreznih ukrepov zaradi: – preusmeritve na zahtevna zahodna tržišča, – nastajanja velikega števila malih in srednjih podjetij v zasebni lasti, – vstopa tujih investitorjev in strateških partnerjev, – hitre internacionalizacije in informatizacije poslovanja kot osnovnega pogoja za vključitev v mednarodno delitev dela in ekonomske integracije idr. Pričakovanja glede sprememb v okolju so velika, saj si večina državljanov Slovenije želi živeti v zdravem in prijetnem okolju. Narava obvladovanja nesorazmerij, ki so se kopičila desetletja, ne dopušča hitrega reševanja problemov. Pri tem je treba omeniti izkušnje držav, ki so v bistveno boljših materialnih in organizacijskih razmerah za reševanje problemov okolja, potrebovale desetletja za pomembne premike(Ul. RS št. 83/99 - NPVO). Uspešna vključitev Slovenije v EU je zahteva med drugim tudi uskladitev zakonodaje na področju varstva okolja, oziroma ožje na področju odpadnih vod. Tako je Vlada RS v letu 1998 sprejela Okoljsko pristopno strategijo, v letu 1999 pa še Državni program za prevzem pravnega reda EU. Pomemben dokument s področja varstva okolja pa je tudi Nacionalni program varstva okolja, ki je bil sprejet v letu 1999. Z usklajevanjem zakonodaje je treba odpraviti razlike, ki onemogočajo ali ovirajo dosego katerega od ciljev integracije in tako ovirajo delovanje notranjega trga. Dolžnost prilagajanja ne pomeni le prevzemanja in sprejemanja nove zakonodaje, temveč je treba začeti z analizo obstoječe ureditve, kajti le tako je mogoče ugotoviti, v kolikšni meri je prilagoditev sploh potrebna. Na drugi strani je treba poudariti, da samo sprejetje predpisa ni dovolj, saj skladnost pravnih in s tem gospodarskih sistemov terja tudi njegovo dejansko izvajanje. Zahtevne naloge prilagajanja zakonodaje terjajo tudi ustrezno pripravljenost in organiziranost (http://evropa.gov.si/vkljucevanje/usklajevanje-zakonodaje-kaj/). Iz Strategije gospodarskega razvoja nedvoumno izhaja, da je približevanje EU za Slovenijo edina perspektivna možnost, ki seveda zahteva temeljito pripravo za pravočasno preprečitev morebitnih negativnih učinkov na okolje in za maksimaliziranje koristi, ki jih pridruževanje ponuja. Med možnimi pozitivnimi in negativnimi učinki pridruževanja EU kaže poudariti naslednje: – Slovenija mora svoj sistem varovanja okolja prilagoditi EU , pri čemer je potrebno v pogajanjih pridobiti dodatni čas ali vire za tiste ukrepe, ki jih iz različnih razlogov ne bomo mogli izpolniti do pridobitve statusa polnopravnega člana.

18

– Prevzemanje sistema okoljevarstvenih inštrumentov, ki so uveljavljeni v EU, ni samo obveza, ampak tudi pomembna priložnost za hitrejše reševanje problemov pri konkretnem vzpostavljanju sistema varstva okolja. – Prilagajanje okoljske politike EU je priložnost za uveljavitev sprememb v vzorcu proizvodnje in dobrin, pri čemer bo potrebno vgraditi dodatne mehanizme, da v Sloveniji ne bomo dovolili nekritičnega prenosa okolju škodljivih tehnologij in da bomo zagotovili ustrezno varstvo izjemno občutljivega prostora (biotska raznovrstnost, kras, velikost/majhnost, občutljivost za vplive izven državnih meja /morje, zrak/, poselitev). – Ohranjanje biotske raznovrstnosti predstavlja primerjalno prednost Slovenije pri vključevanju v EU, zlasti pri pospeševanju in vzpodbujanju trajnostnega razvoja na podeželju. – Obvladati bo treba pričakovane dodatne negativne vplive zaradi približevanja EU (npr. povečan tranzit, spremembe v navadah potrošnikov in proizvajalcev). – EU pomeni uvajanje tudi komplementarnih mehanizmov varstva okolja. Tradicionalne metode nadzora se bodo vedno bolj dopolnjevale s sodobnejšimi mehanizmi, ki temeljijo na moči trga (uvajanje procesnih in proizvodnih standardov), dosledni preventivi ter uveljavljanju načela čim širšega sodelovanja ter deljene odgovornosti. – Približevanje EU zahteva krepitev naše trenutne institucionalne šibkosti. Proces pristopa/vključevanja Slovenije v EU je potrebno izkoristiti kot spodbudo za učinkovito uresničevanje sodobne (trajnostne oz. sonaravne) okoljske politike. Zaradi opredelitve Slovenije, da postane polnopravna članica EU ter dejstva, da je povabljena k pogajanjem v prvi skupini držav, so lahko kratkoročni okoljevarstveni cilji tudi tisti, ki bi jih, glede na ozko nacionalne okoljevarstvene zahteve, sicer dosegli kasneje. To dejstvo je upoštevano pri določanju ciljev in ukrepov, posebno za kratkoročno obdobje, kjer so kot prednostno upoštevane obveze vezane na izpolnjevanje zahtev iz acquis communautaire (Ul. RS št. 83/99 - NPVO). Republika Slovenija in EU sta 10. junija 1996 sklenili Sporazum o pridružitvi (Uradni list RS, št. 44/97, MP št. 13/97). Tako imenovani evropski sporazum določa okvire in pogoje za postopno vključitev Slovenije kot enakopravne članice EU. Eden od temeljev sporazuma je vsebovan v 70. in 71. členu, ki določata, da bo Slovenija postopno uskladila svojo zakonodajo z zakonodajo EU. Ena od takšnih določb, ki se izvaja izredno intenzivno in je za proces vključevanja ključna, je vsekakor usklajevanje zakonodaje. Že prvi pravni akt, ki je bil sprejet v neodvisni in samostojni Sloveniji (zakon o varstvu okolja, 1993), je bil docela usklajen z nekaterimi ključnimi smernicami EU na področju varstva okolja. Z osamosvojitvijo in dejansko odločitvijo za vstop v EU je postal ta pristop nepovraten in vseobsegajoč. Vseobsežnost pristopanja je postala na področju zakonodaje vidna že na terminološki ravni – ne gre več za proces usklajevanja okoljske (in druge) zakonodaje, temveč za popolno prestavitev evropske zakonodaje v slovenski pravni red in njeno uresničevanje. V procesu prilagajanja slovenske zakonodaje evropski je Komisija EU pripravila t. i. belo knjigo, v kateri so našteti pravni akti, ki so s stališča prostega pretoka blaga, kapitala in storitev najpomembnejši in jih je treba najhitreje sprejeti v državni pravni red. Na področju varstva okolja takšnih aktov ni pretirano veliko, neprimerno obsežnejša je evropska okoljevarstvena zakonodaja izven bele knjige, ki tvori skupaj pravni red EU ali acquis communautaire. Kaj kmalu se je učvrstilo stališče, da bo treba za vstop v EU izvesti transpozicijo ne le pravnih aktov bele knjige, temveč vse zakonodaje EU. Zakonodaja iz

19

bele knjige je resda prednostna, vendar bo morala biti ob vstopu v EU v notranje pravo sprejeta in izvajana vsa zakonodaja EU. Proces usklajevanja zakonodaje se je v Sloveniji intenzivneje začel leta 1995, ko je Evropska komisija izdala t.i. belo knjigo. V beli knjigi je navedena zakonodaja, ki so jo morale države kandidatke do vstopa v EU prenesti v svojo zakonodajo. Določa temeljne zahteve za uvedbo notranjega trga, znane kot ukrepi 1. stopnje, ki jih je treba upoštevati kot prednostne. Vsebuje tudi zahteve glede vzpostavitve ustreznih struktur za zagotavljanje izvajanja sprejete zakonodaje. Pri tem je treba poudariti, da sam sprejem zakonodaje ne zadošča, treba jo je tudi izvajati in neizvajanje sankcionirati. Pomembno je, da glavno odgovornost za priključitev notranjemu trgu nosijo države same, zato morajo določiti prednosti na posameznih področjih. Najpomembnejša načela notranjega trga EU so t.i. štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev. Bela knjiga naj bi pridruženim državam pomagala pri prilagajanju njihove zakonodaje zahtevam notranjega trga. Pri tem je to prilagajanje treba razlikovati od približevanja Evropski uniji, ki vključuje sprejem pravnega reda Unije v celoti (http://evropa.gov.si/vkljucevanje/usklajevanje-zakonodaje-kaj/). Poleg ostalih bolj ali manj institucionaliziranih struktur, katerih naloga je usklajevanje zakonodaje, ima posebej pomembno nalogo vsekakor vsako posamično ministrstvo kot nosilec zakonodajnih projektov. Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo poteka analiza pravnih aktov bele knjige in ostalega pravnega reda na področju okolja in njihove usklajenosti z domačo zakonodajo. Za posamezne pravne akte se izdeluje t. i. tabela usklajenosti (table of concordance), ki bo služila kot pripomoček za določanje prednosti in zakonodajnega programa ter za konkretno oceno usklajevanja pri izdelavi predpisov. Te tabele bodo služile kot osnova tudi za izpolnjevanje pogojev za polnopravno članstvo v EU, kot je določeno v omenjenih členih evropskega sporazuma. Poglavitno delo na MOP pa poteka seveda v vsakodnevnem pripravljanju posameznih predpisov, ki morajo v celoti vsebovati zahteve ustreznih pravnih aktov EU (Ul. RS št. 83/99 - NPVO). Predpisi s področja varstva okolja so v začetku (od konca 60. let) urejali posamezne specifične proizvode in omejevali njihove učinke na okolje, predvsem v zadnjih desetih letih pa je opazen prehod na horizontalne oziroma integrirane predpise. Zaradi kompleksnosti problematike varstva okolja je pričakovati, da se bo ta trend nadaljeval, saj postaja očitno, da s posameznimi, med seboj neusklajenimi ali izoliranimi ukrepi ni mogoče doseči bistvenega napredka (Glažer, Pichler 2002,5). The urban waste water directive (91/217)/ - Direktiva za odpadne vode pomeni preusmeritev v preventivni pristop reševanja problema odpadnih voda in sicer z ugotavljanjem kakovosti vode pri izvoru. Direktiva odraža naravo evropskih okoljskih predpisov, ki so vse bolj podrobni in vsebujejo pomembne in finančno obsežne izboljšave pri čiščenju odpadnih vod. Kljub trendom, ki predvidevajo večja investicijska vlaganja za področje čiščenja odpadnih vod, pa je na področju ravnanja z (sewage treatment) odplakami več možnih rešitev (Weale 2000, 360).

20

3.2.2 Ugotovitve pregledov usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU Na podlagi Agende 2000 (Agenda 2000-Commission ...1997,64) o stanju na področju voda Plut (1998, 338) opozarja, da se je stanje kakovosti površinskih in podzemnih voda po ocenah Komisije v zadnjih letih poslabšalo, zlasti zaradi neprečiščenih odpadnih vod naselij in industrije, kmetijskega onesnaževanja in izcednih vod komunalnih ter industrijskih odlagališč odpadkov. 1.Prva seja Pododbora EU in Slovenije na področju okolja, energetike in regionalnega razvoja je potekala oktobra 1997 v Ljubljani. Eden temeljnih zaključkov navaja, da je Okoljska pristopna strategija Slovenije, ter na njej pripravljeni delovni programi, spodbuden začetek in pomeni zelo dobro osnovo za nadaljevanje diskusije približevanja okoljskih vsebin EU (http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/strategije/pristopna_strategija.pdf). Evropski Svet je decembra 1997 v Luksemburgu določil, da bo Evropska komisija od leta 1998 dalje pripravljala redna poročila o napredku držav kandidatk in o tem obveščala Svet EU. Pregledi usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU so se pričeli aprila 1998 in se zaključili septembra 1999. Poročilo komisije 2001 za področje okolja pravi, da je na področju okolja potrebno uskladiti zakonodajo, okrepiti administrativne kapacitete, zlasti na lokalni ravni, ter vključevati okoljevarstvene standarde v zakonodajo (Vršaj 2002, 180). V zvezi s komunalno odpadno vodo je bila dogovorjena prehodna ureditev do 31. decembra 2015 z vmesnimi cilji. Pri tem gre za izvajanje pravnega reda EU v delu, ki se nanaša na roke izgradnje kanalizacije ter čistilnih naprav, kot jih določa direktiva 91/271/EEC. Zaradi nezmožnosti zagotovitve virov pokrivanja visokih investicijskih stroškov za izgradnjo infrastrukturnih objektov v rokih, kot jih določa direktiva, pomanjkanja strokovnih kadrov za pripravo in vodenje investicij v občinskih upravnih strukturah in pri izvajalcih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter posledično slabe pripravljenosti investicijskih programov, je zahtevano prehodno obdobje deset let od rokov, navedenih v direktivi (Glažer, Pichler 2002,6-7). Slovenija je s sklenitvijo Evropskega sporazuma sprejela temelje okoljevarstvene politike EU in se zavezala, da bo vzpostavila inštrumente za njeno uveljavljanje. To zahteva aktivno spremljanje sprejemanja novih okoljevarstvenih zahtev znotraj EU in vgraditev teh zahtev v slovenski pravni sistem, pa tudi dograjevanje institucionalnega sistema za prenos teh zahtev v prakso. Slovenija si mora zagotoviti primerno mesto v mednarodni skupnosti: – z doslednim izpolnjevanjem finančnih in vsebinskih obveznosti Republike Slovenije na podlagi njenega članstva oz. sodelovanja v mednarodnih povezavah;

21

– s čimprejšnjo ratifikacijo relevantnih mednarodnih pogodb s področja varstva okolja, narave in s področja varovanja mednarodnih voda; – s spremljanjem in, če je le mogoče, sodelovanjem pri nastajanju in oblikovanju novih mednarodnih pogodb, ki obravnavajo področje varstva okolja oz. trajnostnega razvoja; – z vgraditvijo načel trajnostnega razvoja v zunanjepolitično strategijo Republike Slovenije; – s krepitvijo sosedskega sodelovanja na obmejnih območjih in skupnim reševanjem okoljevarstvenih problemov s sosednjimi in drugimi državami, kjer je to potrebno. Polnopravno članstvo v EU je osrednji in prednostni kratkoročni cilj slovenske zunanje politike, ki zagotavlja ustrezno mesto naše države v svobodni izmenjavi dobrin, storitev in znanja v okviru evropskih držav. Takšen položaj (poleg usklajenih okoljevarstvenih predpisov in standardov) terja od Slovenije aktiven odnos do dogajanja na področju varstva okolja v širši mednarodni skupnosti in njeno aktivno vlogo pri globalni delitvi bremen za reševanje sedanjih in preprečevanje novih problemov okolja. Gledano v svetovnih razsežnostih, so človeške in finančne zmogljivosti Slovenije zelo omejene. Vendar nas to ne odvezuje dolžnosti skrbnega spremljanja dogajanja v mednarodni skupnosti in aktivnega sodelovanja v tistih procesih na tem področju, za katere ima Slovenija na voljo človeške in finančne zmogljivosti(Ul. RS št. 83/99 - NPVO) . Skrbeti je potrebno za uveljavljanje slovenskih dosežkov na področju varstva okolja v mednarodni skupnosti ter za vključenost slovenskih strokovnjakov in inštitucij v mednarodno izmenjavo znanja in pridobljenih izkušenj. Do formalne vključitve Slovenije v OECD je potrebno čim bolj izkoristiti ponujeno možnost vključevanja naših predstavnikov v dejavnost delovnih teles Odbora OECD za okoljsko politiko (EPOC) in se v njih uveljaviti kot zanesljivi in koristni udeleženci. Slovenija ima dobre možnosti, da na področju okoljevarstvenih dejavnosti postane aktivni vezni člen med EU in državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Da bi lahko v lastnem interesu in v interesu drugih sodelujočih držav to vlogo čim bolje opravljala, je potrebno oživiti in izboljšati tiste izmed nekdanjih povezav, za katere bi potencialni sodelujoči ugotovili, da so bile tvorne in perspektivne. Tovrstno sodelovanje kaže spodbujati tako na področju znanstveno raziskovalnih dejavnosti, kot tudi na področju poslovnega sodelovanja, državni organi pa naj imajo pri tem predvsem vlogo katalizatorja. Prednostne razvojne naloge Slovenije v okviru globalne delitve bremen pri zagotavljanju trajnostnega razvoja so: – zagotavljati, da bodo potrebe varstva okolja upoštevane tako kot druge objektivne danosti, ki opredeljujejo razvojne in zunanjepolitične usmeritve Slovenije; – zagotavljati uveljavljanje lastnih interesov v skupni zunanji politiki EU in ohranitev uravnoteženosti med evropskim in globalnim vidikom pri mednarodnem sodelovanju na področju varstva okolja; – aktivna udeležba Slovenije v mednarodnih inštrumentih pomoči državam v razvoju, zlasti Mednarodne pomoči za razvoj IDA (International Development Assistance), Globalnega sklada za okolje GEF (Global Environment Faciliy) in inštrumentov, ki v ta namen delujejo v drugih organizacijah oz. na temelju mednarodnih pogodb; – v mednarodni skupnosti promovirati in zagotavljati pretok naših izkušenj na področjih, kjer so relativno dragocene tudi za druge države in regije sveta (alpsko in obalno območje, ohranjanje biotske raznovrstnosti idr.);

22

– pri vzpostavljanju pravnega sistema varstva okolja in narave zagotoviti inventivnost in po potrebi vzpostaviti mehanizme, ki bodo v svojih zahtevah presegali mednarodno sprejete obveznosti oz. pričakovanja (to lahko vpliva tudi na podoben razvoj v drugih državah); – pri delovanju na področju varstva okolja krepiti bilateralno sodelovanje in medsebojno pomoč z državami, kjer sta stanje in problematika okolja najbolj primerljiva z razmerami v Sloveniji; pri tem je treba nameniti posebno pozornost krepitvi sodelovanja pri varovanju in razvoju severnega Jadrana ter postopnem širjenju tega sodelovanja tudi na druge jadranske države; – v okviru skupne zunanje politike EU uveljaviti relativno prednost Slovenije glede poznavanja in razumevanja razmer na področju varstva okolja v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije; spodbujati njihovo vključevanje v evropske povezave in jim pomagati pri pridobivanju pomoči iz sedanjih mednarodnih virov(Ul. RS št. 83/99 - NPVO) . Okoljska politika Skupnosti si prizadeva spodbujati trajnostni razvoj in varovati okolje za sedanje in prihodnje generacije. Temelji na vključevanju varstva okolja v druge politike skupnosti, preventivnem ukrepanju, načelu »plača povzročitelj obremenitve«, preprečevanju okoljske škode pri viru in deljeni odgovornosti. Okoljski pravni red EU sestavlja več kakor 200 pravnih aktov, ki zajemajo horizontalno zakonodajo, onesnaževanje vode in zraka, ravnanje z odpadki in kemikalijami, biotehnologijo, varstvo narave, industrijsko onesnaževanje in obvladovanje tveganja, hrup in varstvo pred sevanjem. Zagotavljanje skladnosti s tem pravnim redom zahteva znatne naložbe, vendar prinaša tudi znatne koristi za zdravje ljudi ter zmanjšuje veliko škodo na gozdovih, stavbah, krajini in ribolovnih območjih. Za izvajanje in uveljavljanje okoljskega pravnega reda EU je nujna močna in dobro opremljena uprava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Horizontalna zakonodaja je vzpostavljena in usklajena s pravnim redom EU. Izjema so najnovejši pravni red EU o strateški presoji vplivov na okolje, ki ga je treba prinesti in začeti izvajati do julija 2004 v skladu z direktivo in uredbo, ki dopolnjujejo prenos presoje vplivov na okolje in morejo biti prenesene do pristopa. Ustrezne upravne strukture so vzpostavljene in tudi ustrezno delujejo, treba pa je še določiti organ, pristojen za strateško presojo vplivov na okolje (Vir:http://evropa.gov.si/vkljucevanje/redno-porocilo-03.pdf).

23

4 Problem čiščenja odpadnih vod v Sloveniji

4.1 Pregled izvedenih investicij na področju odpadnih vod

4.1.1 Kanalizacije Pojem kanalizacija je po Uredbi1 javni objekt in naprava za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Do osamosvojitve Republike Slovenije so v komunalno infrastrukturo vlagali po večini v mestih in strnjenih naseljih. Kanalizacije so bile po večini mešanega sistema in speljane v bližnje vodotoke. Nekaj sistemov kanalizacijske infrastrukture je bilo priključenih na čistilne naprave. Z osamosvojitvijo RS so se začela povečevat vlaganja v kanalizacijsko infrastrukturo, kljub temu da je bila prometna infrastruktura prioritetnega značaja. Z ustanovitvijo novih občin se pojavi večja dinamika pri planiranju in investiranju v komunalno infrastrukturo in s tem posledično tudi v kanalizacijsko infrastrukturo. Ustava (Ur. L. RS, št. 33/91) in Zakon o lokalni samoupravi določata (Ur. L. RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95), da komunalno gospodarstvo in komunalna dejavnost spada pod gospodarske javne službe, ki so lahko izbirne ali obvezne in so v pristojnosti lokalne skupnosti.

4.1.2 Čistilne naprave Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda poteka intenzivna implementacija Direktive EU o komunalnih odpadnih vodah, za katero je bilo odobreno 10 letno prehodno obdobje v delu obveznosti izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Čiščenje odpadnih voda prikazuje, da poteka izgradnja po načrtih in predvideni dinamiki. Do leta 2005 je predvidena izgradnja večine velikih čistilnih naprav (Maribor, Ljubljana, Celje, nadgradnja čistilne naprave Koper + Izola), zato se bo bistveno povečal tudi delež čiščene odpadne vode (http://evropa.gov.si/vkljucevanje/porocilo-vlade-03.pdf). 1 Ur.l. RS št.35/96: Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

24

Slika 4: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode se čistijo na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah in greznicah ter ciljni delež za leto 2005

0

20

40

60

80

100

1998 1999 2000 2001 cilj za 2005

dele

ž pr

ebiv

alce

v

terciarnosekundarnoprimarnogreznice

Vir: Vlada RS 2003, 4

4.2 Stanje institucionalne organiziranosti na lokalni ravni Lokalne javne službe varstva okolja zadovoljujejo nekatere temeljne materialne potrebe dela in bivanja v naseljih. Obseg in struktura izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja pa tudi organiziranost dejavnosti je pretežno odvisna od prostorskih in naravnih raznolikosti naselij. Zakon o gospodarskih javnih službah pravno ureja tudi odnose med občino, izvajalcem javne službe v vsaki od možnih organizacijskih oblik, deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in proizvodov javnih služb. Število podjetij in organizacijska oblika izvajalcev se stalno in razmeroma hitro spreminjata. V povprečju izvaja lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja preostankov komunalnih odpadkov 62 izvajalcev. Večina od njih je organizirana kot javno podjetje, katerih lastništvo je v celoti občinsko ali so režijski obrati. Preostali delež so podjetja bodisi v 100-odstotni lasti zasebnega kapitala ali v mešani lastnini v različnih razmerjih (Vlada RS 2003, 22). Če gre za večinski delež zasebnega kapitala, taki izvajalci praviloma nastopajo kot koncesionarji. Primer izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja v javnem zavodu doslej ni poznan. Ugotavlja se, da sedanja organiziranost javnih služb varstva okolja ni ustrezna, kar se kaže zlasti v neracionalni organizaciji in prevelikem številu podjetij, ki se večinoma ukvarjajo z vsemi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, hkrati pa še z dejavnostmi izven sistema

25

javnih služb. Z reformo lokalne samouprave se je stanje poslabšalo, saj so manjše nove občine začele ustanavljati lastna javna podjetja ali režijske obrate za opravljanje vseh javnih služb varstva okolja. Večino problemov je možno vsaj ublažiti oziroma v celoti odpraviti s povezovanjem občin ter z združevanjem finančnih in kadrovskih potencialov (Vlada RS 2003, 22). Pred reformo lokalne samouprave v letu 1994 je v večini slovenskih občin eno podjetje izvajalo vse lokalne javne službe varstva okolja. Že takrat pa so bila ustanovljena nekatera specializirana podjetja za posamezne javne službe predvsem v večjih mestih. Poleg tega so bile v organizacijskem in funkcijskem pomenu v nekaterih občinah še druge posebnosti. Te izhajajo iz tehnologije oskrbe in medsebojne interesne povezanosti nekaterih občin, kar je imelo za posledico izvajanje javnih služb na območju več takratnih občin. Po nastanku novih občin se je uveljavilo dvoje: izvajanje javnih služb z obstoječimi izvajalci in ustanavljanje novih manjših in praviloma nespecializiranih javnih podjetij ali režijskih obratov. Poleg opravljanja lokalnih javnih služb večina izvajalcev v Sloveniji izvaja še druge (profitne) dejavnosti, kar velikokrat pomeni nezadostno preglednost nad izvajanjem javnih služb, oteženo kontrolo nad njimi ter težko ugotavljanje poslovanja, rentabilnosti, ekonomičnosti in stroškov izvajanja javnih služb. Poleg izvajanja javnih služb izvajalci najpogosteje opravljajo še eksploatacijo in prodajo gramoza, različna zemeljska dela, gradnjo različnih objektov in naprav, razna vzdrževalna in inštalaterska dela, projektiranje in inženiring ind. V Sloveniji je za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode registriranih 53 podjetij, od tega 46 javnih podjetij v lasti občin, 6 podjetij je organiziranih kot delniške družbe in so poleg občin v podjetjih še drugi lastniki, eno podjetje pa ima z občino sklenjeno koncesijsko razmerje. Večina teh podjetij opravlja javno službo za več občin. Običajno podjetja opravljajo dejavnost na območju bivših občin (kot so bile organizirane pred letom 1994), vendar pa so se v letu 1996 že ustanavljala nova javna podjetja, zlasti v novonastalih občinah. To se je pojavilo ponovno leta 1998 in leta 2000. V tem obdobju je bilo ustanovljenih več novih javnih podjetij, zlasti v manjših občinah, nekatere občine so ustanovile tudi režijske obrate, ki delujejo v okviru občinske uprave. Večina od navedenih podjetij opravlja tudi druge javne službe, oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadki ind. Sedanja organiziranost javnih služb varstva okolja ni ustrezna. Ta neustreznost se kaže zlasti v neracionalni organizaciji in prevelikem številu podjetij, ki se po večini ukvarjajo z vsemi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, hkrati pa še z dejavnostmi izven sistema javnih služb. Z reformo lokalne samouprave se je stanje še poslabšalo, saj so manjše nove občine pričele ustanavljati lastna javna podjetja ali režijske obrate za opravljanje vseh javnih služb varstva okolja, poslabšala se je infrastruktura za usmerjanje katastrov in evidenc ter možnosti vodenja potrebnih investicij v komunalno infrastrukturo. Hkrati s tem se strokovni potencial slabi z delitvijo med različne zbornične in druge interesne povezave. 2.Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se tudi izvajanje javnih gospodarskih služb varstva okolja podreja osnovnim ekonomskim zakonitostim, vključno z minimalnimi pragi ekonomičnosti. Izkušnje kažejo, da je mogoče učinkovito in racionalno izvajanje le pri razmeroma velikem obsegu bolj specializiranih storitev na tem področju. Zato so glede na

26

prostorske, naravne, poselitvene in druge objektivne danosti slovenskega prostora ter tudi zaradi tehnično-tehnoloških možnosti, strokovnega potenciala, investicijskih zmožnosti, ekonomičnosti in logistike, usmeritve v zaokroževanje funkcionalno prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov na višji ravni edino upravičene in primerne. V prid temu govori tudi dejstvo, da javne službe v sedanjih materialnih, kadrovskih in organizacijskih razmerah v splošnem ne bodo konkurenčne v širšem evropskem prostoru ob vstopu Slovenije v EU (Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/ Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/javne_sluzbe.pdf). Zaradi nastalih razmer in splošnih trendov bo treba vzpostaviti mehanizme za temeljito reorganizacijo obravnavane panoge v Sloveniji.

27

4.3 Predvideni viri financiranja investicij na področju odpadnih vod za obdobje 2001-2006

Kot je razvidno iz spodnje tabele, je od predvidenih virov financiranja na področju odpadnih vod najpomembnejši priliv taksa za obremenjevanje vode, ki je zastopana v skoraj 50% deležu. Tabela 7: Stroški izvajanja in viri financiranja (v MIO EUR) Viri financiranja Odvodnja in čiščenjeTaksa za obremenjevanje vode

320,90

Državni proračun 55,70 Občinski proračuni 96,10 EU donacije 56,00 Drugi viri 149,00 SKUPAJ 677,6,

Vir: Slokar 2002,2

28

4.4 Predvidena dinamika izgradnje čistilnih naprav po območjih Izvajalec javne službe mora za odpadno vodo z območij poselitve s PE (populacijskim ekvivalentom) manj kot 2.000, ki se izvaja po kanalizaciji, zagotoviti pred iztokom v vode ustrezno stopnjo čiščenja do 31.12. 2005. Sanacijski program zbiranja in odvajanja komunalnih odpadnih voda mora biti izveden za odvajanje komunalne odpadne vode po kanalizaciji:

∼ do 31.12.2005 za območja poselitve s PE, večjimi od 100.000 ∼ do 31.12.2008 za območja poselitve s PE, večjimi od 10.000 na občutljivih

območjih ∼ do 31.12.2010 za območja poselitve s PE, večjimi od 15.000 ∼ do 31.12.2015 za območja poselitve s PE med 2.000 in 15.000

Sanacijski program čiščenja komunalnih odpadnih voda mora biti izveden za posamezno stopnjo čiščenja in posamezno območje poselitve: Za sekundarno čiščenje odpadne vode1:

∼ do 31.12.2005 za območja poselitve s PE, večjim od 100.000 ∼ do 31.12.2010 za območja poselitve s PE, večjimi od 15.000 ∼ do 31.12.2015 za območja poselitve s PE, med 10.000 in 15.000 ∼ do 31.12.2015 za območja poselitve s PE, med 2.000 in 10.000 ∼ do 31.12.2015 za območja poselitve s PE, med 2.000 in 10.000 na občutljivih

območjih Za terciarno čiščenje odpadne vode2:

∼ do 31.12.2008 za območja poselitve s PE več kot 10.000 na območjih iz prvega odstavka te uredbe

Za ustrezno čiščenje odpadne vode3: ∼ do 31.12.2015 za območja poselitve s PE manj kot 2.000 (Roš 2001, 36-38)

Po NPVO (Nacionalni program varstva okolja- Ul. RS št. 83/99) je opredeljen okvirni program do leta 2008, ki pravi da bo težišče aktivnosti na zmanjšanju emisij industrije na odvodnike oz. vodno okolje ter na sanaciji dotrajanih industrijskih kanalizacijskih sistemov, boljšem vzdrževanju skladiščnih naprav za nevarne snovi in ustreznejšem ravnanju s padavinskimi vodami z onesnaženih površin. Neposreden nadzor bo osredotočen na obvladovanje vplivov na podtalnice ter preprečevanje nekontroliranega skladiščenja in odlaganja odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. 1Postopek čiščenja odpadne vode, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali drug način čiščenja, s katerim se zagotavlja doseganje mejne vrednosti. 2 Postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se dosega eliminacija dušika in fosforja tako, da se zagotavlja doseganje mejnih vrednosti. 3 Postopek čiščenja odpadne vode, ki zagotavlja doseganje ustrezne kakovosti vode recipienta v skladu s predpisi o kakovosti površinskih voda.

29

Sistemi za zbiranje odpadnih voda bodo postopno dosledno povezani z ustreznim načinom njihovega čiščenja. Nujna je izgradnja novih kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami za naselja, ki še nimajo javnega kanalizacijskega omrežja. Pri določanju prednostnih objektov je treba upoštevati kriterije optimalnega celostnega gospodarjenja z vodami ter ločene stopnje čiščenja odpadnih vod, predvsem po imisijskem in ne le emisijskem kriteriju. Na ekološko in gospodarsko specifičnih območjih Slovenije (kraško območje, alpski svet, Pomurje, področja s specifičnimi krajinskimi vrednotami in turističnim pomenom) bo potrebna višja stopnja čiščenja (terciarno čiščenje). Z boljšim obveščanjem, izobraževanjem izvajalcev ter nadzorom nad prometom kemijskih pripravkov bo potrebno zmanjšati vplive kmetijstva na podtalnice z nitrati, fosfati in pesticidi (problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v severovzhodni Sloveniji), z organskimi snovmi, s spojinami dušika z živinorejskih farm, z blati čistilnih naprav, biotehnološkimi odpadki (miceliji) ipd. Okvirne usmeritve in ukrepi do leta 2008 za dosego ciljev na področju vodnega okolja so: – Izdelava strategije gospodarjenja z vodami ter vključitev in uskladitev s strategijami v kmetijstvu, industriji, energetiki, prometu in turizmu. Oblikovanje strategije za doseganje končnih ciljev na posameznih povodjih z upoštevanjem optimalnih ekonomskih in okoljskih rešitev celostnega izkoriščanja vodnega bogastva in načrtno izkoriščanje njegovih komparativnih prednosti je ena od prioritetnih nalog v državi. – Sprejetje zakonodaje s področja voda s pripadajočimi podzakonskimi predpisi, ki bodo dopolnili sedanjo zakonodajo v skladu s smernicami EU. Izdelava ekološko-tehnoloških standardov in kriterijev za uveljavljanje Sloveniji primernih tehnologij čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadnim blatom, preskrbe s pitno vodo ter kriterijev za lociranje teh objektov bo dodaten mehanizem doseganja ciljev na tem področju. – V prvi fazi izvajanja NPVO bo poudarek na izgradnji tistih čistilnih naprav, ki so povezane z izpolnjevanjem zahtev slovenske zakonodaje ter smernic EU. Predvsem v drugi fazi izvajanja NPVO, predvidoma po letu 2003, pa bo po preliminarnih ocenah potekala intenzivna izgradnja čistilnih naprav za naselja, manjša od 2000 ter naselja od 2000 do 15.000 prebivalcev. Njihova izgradnja je v pristojnosti lokalnih skupnosti, zaradi česar ni mogoče oceniti obsega in stroškov teh aktivnosti. – Uveljavitve smotrne, upravičene rabe sladkovodnih virov, predvsem še najkvalitetnejših, npr. z zapiranjem krogov tehnološke vode, uvajanjem suhih tehnologij ipd. – V prakso varstva kakovosti voda vpeljava ekološko in ekonomsko učinkovite metode za zaščito vodnega okolja s tehnologijami, ki so prilagojene specifičnim naravnim razmeram in materialnim zmožnostim Slovenije. – Zagotovitev sistemskih in drugih pogojev za to, da bodo izvajalci javne službe zbiranja in čiščenja odpadnih voda lahko prevzeli s tem programom naložene naloge. Posebno pozornost je potrebno nameniti načinu uresničevanja načela “onesnaževalec plača” (PPP), še posebej zaradi tega, ker so investicijski stroški novih objektov za varstvo okolja za države v tranziciji visoki. – Z ukrepi na institucionalni in organizacijski ravni je potrebno zagotoviti uporabo energetsko in ekološko optimalnih tehnik čiščenja voda. V presoji projektov je potrebno zagotoviti selekcijo predlaganih rešitev in uveljavljanje ekološko primernih in ekonomsko racionalnih načinov dispozicije blata iz čistilnih naprav. Med organizacijske ukrepe, ki so pogoj za doseganje ciljev, sodita: vzpostavitev organizacije po načelu regionalnega

30

povezovanja ter krepitev strokovnih in upravnih inštitucij na državnem nivoju za zagotavljanje načel trajnosti pri gospodarjenju z vodnim bogastvom države. – Sedanje stanje raziskav je potrebno dopolniti z dolgoročno zastavljenim znanstveno-raziskovalnim delom, povezovanjem tehničnih in naravoslovnih strok, uveljavljanjem sodobnih metod in tehnologij zaščite in izkoriščanja voda ter načrtnim vzpodbujanjem in usposabljanjem domačih strokovnih potencialov (Ul. RS št. 83/99 – NPVO). Slika 5: Čiščenje odpadnih voda prebivalstva

primarno čiščenje - mehanske ČN

3%

primarno čiščenje - greznice

45%

sekundarno čiščenje15%

brez čiščenja25%

predčiščenje12%

Vir: Ul. RS št. 83/99 - NPVO 4.5 Oblikovanje cen komunalnih storitev v Sloveniji Zakoni, ki opredeljujejo oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev so predvsem Zakon o kontroli cen (Ul. RS 63/99), Zakon o gospodarskih javnih službah (Ul. RS 32/93) in Zakon o varstvu okolja (Ul. RS 32/93). Za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev naj bi bile pristojne občine. Na nivoju Vlade RS in ministrstev pa je pristojnost predvsem v nadzoru izvajanja predpisov in v primerih kršitve teh, ustrezni ukrepi proti kršiteljem. Analize obstoječega stanja in dosedanje izkušnje pa kažejo, da tega cilja vsaj v razmeroma kratkem času ni možno realizirati. Na eni strani se kaže nesposobnost občin, da ustrezno uredijo odnose z izvajalcem javne službe. Na drugi strani odsotnost ustreznih inštitucij oziroma izvajanje njihovih primarnih nalog kot zastopnikov in zagovornikov porabnikov preprečuje vzpostavitev ustrezne kontrole kvalitete komunalne oskrbe in kontrolo cen (Zore 1999,22). Občine in komunalna podjetja imajo zaradi še vedno bolj ali manj administrativnega načina urejanja cen komunalnih proizvodov in storitev precej težav pri razreševanju problematike cen. Kljub povsem realnim potrebam za ustrezne spremembe cen, povezane z novimi ali povečanimi stroški komunalnih podjetij v zvezi s tehnološkimi in drugimi oskrbovalnimi pogoji, standardom komunalne oskrbe ali varstvom okolja, največkrat posameznim občinam ali podjetjem niso bile oziroma niso odobrene ustrezno višje cene. Vlada v svojih obrazložitvah ob sprejemanju ukrepov določitve cen v glavnem navaja, da imajo cene komunalnih proizvodov in storitev pomemben vpliv na življenjske stroške in inflacijo (Fabjančič 2002, 172). V večini slovenskih občin se je doslej uporabljal sistem diferenciranih cen po kategorijah uporabnikov. V preteklem obdobju so bile cene za gospodinjstva praviloma precej nižje od

31

cen za gospodarske dejavnosti, v sedanjem času pa se to razmerje zmanjšuje. Subvencioniranje cen za gospodinjstva preko višjih cen za gospodarstvo ni imelo ustrezne strokovne podlage. Razlike v ceni bi morale načeloma temeljiti na razlikah v stroških, ki jih v sistemu povzroča posamezni uporabnik ali skupine teh vključno z možnostjo sezonskega diferenciranja, kadar gre za pomanjkanje razpoložljivih kapacitet po posameznih obdobjih (Zore 1999,11). Tabela 8: Povprečne cene za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v letih 1997-2000

Leto Vsi uporabniki Gospodinjstva Gospodarstvo 1997 18,18 14,72 23,46 1998 25,67 19,81 33,07 1999 29,03 21,29 39,51 2000 34,66 27,15 45,90

Vir: Fabijančič 2002, 174 Čeprav je bilo pred kratkim tudi v Sloveniji zagovarjano mnenje, da je treba postavljati cene proizvodom in storitvam javnih gospodarskih služb na podlagi referenčnih cen in jih prilagajati na eni strani inflaciji, na drugi strani pa zagotavljati tehnološki napredek in s tem možnost za zniževanje cen, se je pri nas pa tudi v EU izkristaliziralo mnenje, da mora pri oblikovanju cen v gospodarskem javnem sektorju prevladati stroškovni princip (Zore 1999,15). Čim bolj zaostaja cena za komunalno storitev za svojo ekonomsko ravnijo, tem bolj se zaostruje vprašanje tekočega normalnega poslovanja komunalne dejavnosti. Predvsem je prizadeta razširjena reprodukcija, kar vse vodi do siromašenja komunalne storitve tako po kakovosti, kot tudi po količini (Klemenčič 1997, 329). Cene le redko pokrivajo celotne stroške vključno s stroški investicij. Tam kjer cena pokriva tekoče stroške, pa so subvencije potrebne za izgradnjo infrastrukture. Takšne subvencije so najpogostejše (Hrovatin 2002, 25). Pri čiščenju odplak je polna cena v povprečju za 24% višja od stroškov (Hrovatin 2002, 26). Najbolj negativen vpliv na stanje komunalne infrastrukture je imela politika države, ki je kljub proklamirani svobodi pri oblikovanju cen komunalnih storitev vsa leta javni sektor obravnavala kot eno najpomembnejših »sider« pri obvladovanju inflacije. Tako so se cene komunalnih storitev realno zmanjševale in je bilo znotraj njih vse manj prostora za nujna vlaganja v obnavljanje in širjenje infrastrukturnih omrežij (Hrovatin 2002,24-25). Sanacija velikih virov onesnaženja, ki povzročajo glavne okoljske in zdravstvene probleme je tesno povezana s privatizacijo in prehodom na tržno gospodarstvo. Ob klasičnih problemih sanacije starih žarišč bosta aktualna predvsem dva sklopa nalog: – zagotavljanje delovanja javnih služb; – iskanje optimalnih poti za spodbujanje t. i. “win-win” rešitev ter spodbujanje rešitev po načelu dobrega gospodarjenja zaradi manjših izpustov emisij vseh vrst kot posledice težnje gospodarstva k zmanjševanju stroškov.

32

Na podlagi mednarodnih primerjav je Slovenija država z najmanj razvitimi tržnimi inštrumenti na področju varstva okolja ne samo v primerjavi z EU, ampak tudi v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope. Osnovne značilnosti stanja so: – od celotnega nabora možnih ekonomskih inštrumentov sta uvedeni samo taksacija za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami ter taksacija za onesnaževanje zraka z emisijami CO2 (CO2 taksa); za del takse, za katerega je predložen investicijski program za projekte zmanjšanja obremenitev odpadnih voda, je povzročitelj obremenitve oproščen plačila takse; CO2 taksa je v celoti prihodek integralnega proračuna; – nekoliko boljše je tudi stanje na področju prostovoljnih inštrumentov, predvsem pri vodenju podjetij z vidika varovanja okolja . Od drugih problemov kaže poudariti: – cene komunalnih storitev se še vedno ne formirajo na način, ki je uveljavljen v EU, čeprav je z ustreznim odlokom o oblikovanju cen storjen odmik od togega administrativnega določanja cen; – ni zagotovljenega stabilnega sistemskega vira sredstev iz naslova onesnaževanja; – internalizacija eksternih stroškov onesnaževanja je prepočasna; – ekološko računovodstvo še ni operativno; – Ekološko razvojni sklad RS je finančno prešibak. Posledice stanja so naslednje: – prestrukturiranje v sektorjih proizvodnje ter javne in osebne porabe v korist zmanjševanja okoljske obremenitve je prepočasno; - gospodarski sektor nima jasno opredeljenih dolgoročnih pogojev gospodarjenja, kar objektivno onemogoča postopno prilagajanje gospodarstva novim zahtevam; pri tem je približno 70% slovenskega gospodarstva pretežno izvozno usmerjenega in je jasnost pogojev gospodarjenja s stališča varstva okolja za večino podjetij pogoj za preživetje na razvitih trgih, – brez sprostitve cen naravnih dobrin (npr. vode in energije) praktično ni mogoče uporabiti tega v svetovni praksi najmočnejšega vzvoda racionalnejše rabe naravnih virov in energije. NPVO razume uvedbo raznih ekonomskih inštrumentov v dvojni vlogi, kot vir sredstev za izvajanje programov varstva okolja ter kot motivacijo za vse subjekte varstva okolja glede uveljavljanja načela dobrega gospodarja. Na ta način ekonomski inštrumenti nadomeščajo toge vzvode direktivnega varstva okolja, ki je sicer uspešnejše, vendar bistveno manj učinkovito, predvsem pa ne zagotavlja trajnostnega razvoja (Ul. RS št. 83/99 - NPVO).

33

5 RAZPOLOŽLJIVI FINANČNI VIRI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV ČIŠČENJA ODPADNIH VOD

5.1 Domači viri financiranja

5.1.1 Sredstva državnega proračuna Sredstva zbrana iz naslova takse za obremenjevanje vode in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov kot namenska sredstva državnega proračuna za izgradnjo investicijskih projektov za zmanjševanje onesnaževanja vodnih virov, predstavljajo najpomembnejši vir financiranja v izgradnjo komunalne infrastrukture. Ta sredstva so v strukturi virov financiranja predvidena v deležu 33%. V skladu z zakonskimi predpisi je davčni zavezanec iz naslova takse za obremenjevanje vode opravičen plačila omenjene takse, če predloži sredstva investira v projekte (Hrovatin 2002, 16). Taksa za obremenjevanje voda je bila kot prva okoljska dajatev v Sloveniji uvedena v letu 1996 in spodbuja pospešeno iskanje rešitev, s tem, da sili onesnaževalce k iskanju ustreznih ekonomskih mehanizmov ( na podlagi načela onesnaževalec plača). Taksa za onesnaževanje predstavlja pomemben finančni vir za izgradnjo komunalne infrastrukture. Od njene uvedbe do leta 2000 je bilo s takso zbranih okoli 90 milijonov EUR in investiranih v več kot 700 projektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod (Vlada RS 2003a, 56). Tabela 9:Proračunski prihodki iz naslova takse za obremenjevanje voda (v 1000 SIT)

1998 (priliv 1999)

1999 (priliv 2000)

2000 (priliv 2001)

2001 (priliv 2002)

2002 (priliv 2003)

komunalna odpadna voda odmerjena/obračunana taksa 3.665.642 5.031.247 6.400.000 8.200.000 10.750.000

proračunski prihodki 21.000 210 tehnološka odpadna voda

odmerjena/obračunana taksa 1.946.645 2.440.320 3.100.000 4.024.000 5.200.000 proračunski prihodki 719.022 915.559 1.200.000 1.500.000 2.000.000

SKUPAJ odmerjena/obračunana taksa 5.612.287 7.471.567 9.500.000 12.224.000 15.750.000

proračunski prihodki 740.022 915.769 1.200.000 1.500.000 2.000.000 Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf Tabela 10:Prihodki proračuna RS iz naslova vodnih povračil (v 000 SIT)

1998 1999 2000 2001 2002 1.220.080 1.009.729 1.710.126 1.951.867 2.900.000

Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf Slika 6:Struktura prilivov vodnih povračil (2001)

34

izkoriščenost naplavin gramoza

izkoriščenost naplavin mivke

raba površinskih voda za hlajenje

raba vode iz javnih vodovodnihsistemov za oskrbo s pitno vodo

raba vode za proizvajanje električneenergije

Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf 5.1.2 Sredstva občinskih proračunov Sredstva občinskih proračunov so v strukturi virov financiranja predvidena v deležu 18%, lahko pa v predvidenem časovnem obdobju zaostanejo za realno alociranimi sredstvi. Med sredstva občinskih proračunov uvrščamo tudi dodatna namenska sredstva občinskih proračunov, ki se v občinah zberejo ob ceni komunalnih storitev. To so občinske takse za onesnaževanje vode, prispevek za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja voda ter pristojbine priključitev na kanalizacijo in kanalščina (Hrovatin 2002, 17). Odhodki občin iz občinskih proračunov za varstvo okolja so se z 8,9 milijarde v letu 2000 povečali na 13,9 milijarde leta 2001. Delež realiziranih sredstev za varstvo okolja v skupnih odhodkih občin se je povečal s 4,19% v letu 2000 na 5,76% v letu 2001. V strukturi realiziranih sredstev za varstvo okolja so se najbolj povečali investicijski transferi na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so se v omenjenem obdobju podvojili (http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/ financiranje.pdf). Tabela 11: Realizirana sredstva po funkcionalnih namenih iz naslova varstva okolja in skupnih odhodkov po občinah RS v letih 2001 in 2001 (v 1000 SIT) 2000 2001 ravnanje z odpadki 2.534.644 2.539.686 odvajanje in čiščenje odpadnih voda 5.036.122 9.430.315 druge dejavnosti 1.406.092 1.994.599 varstvo okolja skupaj 8.976.858 13.964.600 Vir:http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf 5.1.3 Vlaganja privatnega sektorja (B.O.T.modeli) BOT projekti so posebna oblika koncesije, pri kateri gre praviloma za izgrajevanje novih objektov s sodelovanjem privatnega kapitala. Od klasičnega financiranja se ločijo predvsem v tem, da gre za projektno financiranje. Garancija za vlagatelje je bodoči finančni tok investicije, ki mora prinesti takšne prihodke, da se v celoti pokrijejo tekoči stroški in investicijski stroški ter zagotovi normalen donos na kapital (Hrovatin 2002, 63).

35

BOT ( build-operate-transfer) oblika projektnega financiranje se izpostavlja kot posebej primerna za financiranje komunalne infrastrukture. BOT oblika projektnega financiranja je primerna za tiste vrste projektov, ki so običajno v lasti države oziroma katerih cene storitev so običajno v pristojnosti države. V njih se angažira privatni kapital, kredite za izgradnjo objekta najame koncesionar in ne javni sektor, zanje pa se ne izda garancija. Osnovo za servisiranje kreditov predstavljajo prihodki projekta, temeljna oblika zavarovanja za kredite pa je pogodbena pravica koncesionarja do prihodkov projekta. BOT oblika projektnega financiranja je bila uporabljena v primeru izgradnje čistilne naprave mesta Maribor. Na osnovi medsebojne pogodbe med koncendentom(občino) in koncesionarjem (koncesijskim podjetjem) so se določile medsebojne pravice in obveznosti. Potrebna finančna sredstva (vrednost projekta je okoli 30mio EUR) partnerji zagotavljajo iz naslednjih virov:

- Lastna sredstva partnerjev v sorazmernem deležu v koncesijskem podjetju v vrednosti 10-15% projekta. Ta sredstva zagotavljajo v obdobju 3-4 let od ustanovitve koncesijskega podjetja oziroma podpisa medsebojne pogodbe. Udeležba v financiranju projekta s povečanjem lastnega kapitala partnerjev je lahko tudi večja in je odvisna od finančnih tokov pri izgradnji ter medsebojnega dogovora.

- Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je financirala že del pripravljalnih aktivnosti, je ponudila možnost kreditiranja do 35% vrednosti izgradnje projekta.

- Preostala potrebna finančna sredstva partnerji zagotavljajo z najetjem kreditov pri komercialnih bankah ali drugih finančnih institucijah (Hrovatin 2002, 28-29).

- Pri BOT pogodbah je koncesionar odgovoren za načrtovanje novega projekta, za njegovo izgradnjo ter nato za obratovanje in vzdrževanje za časa koncesijske pogodbe, to je običajno 25 do 30 let. Ob izteku koncesijske pogodbe objekt oziroma sredstva vrnejo lastniku (državi ali lokalni skupnosti). Skoraj izključno se pojavljajo pri izgradnji novih črpalk ali čistilnih naprav. Stroški BOT projektov so praviloma višji kot stroški izgradnje preko mednarodnih razvojnih agencij, saj je tveganje privatnega sektorja večje, za kar le-ta zahteva tudi večjo nagrado, poleg tega pa so tudi stroški izvedbe razpisa in pogajanj visoki (Hrovatin 2002, 87).

36

5.2 Tuji viri financiranja

5.2.1 Program PHARE Cross Border Cooperation (CBC)

Program Phare CBC je bil prvič predstavljen leta 1994. Oblikovan je bil na podlagi specifičnih problemov obmejnih regij. Pri tem je bil cilj pospeševanje sodelovanja med obmejnimi regijami osrednje in vzhodne Evrope ter regijami UE, ki mejijo na pristopne članice. V letu 1999 je znašal proračun programa Phare CBC 180 milijonov evrov, v letu 2000 pa 163 milijonov evrov, kar znaša dobrih 10% celotnega operativnega proračuna Phare programov. Prvotno je bil ta program osredotočen na tista mejna območja, ki so bila manj razvita in pa na tista, kjer so nastajale konfliktne situacije.

Program prekomejnega sodelovanje PHARE - PHARE CBC Zagotovo lahko uvrstimo 50% Slovenije v območje čezmejnih vplivov. Ta položaj narekuje Sloveniji večjo orientiranost v čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami. Sodelovanje Slovenije s čezmejnimi regijami v Avstriji, Italiji in na Madžarskem omogoča obmejnim regijam v Sloveniji učinkovitejše odpravljanje razvojnih ovir, ki so posledica obstoja mej in izkoriščanje prednosti, ki jih takšno sodelovanje prinaša. Program Phare CBC se je začel izvajati leta 1994 z Italijo. Leta 1995 se je program razširil na Avstrijo in Madžarsko. V tem obdobju je bilo odobrenih več kot 150 projektov, od tega jih je trenutno 77 v izvajanju. Leta 1995 so bili izdelani trije večletni programski dokumenti (Multi-Annual Indicative Programmes) za programe z Avstrijo, Madžarsko in Italijo za obdobje 1995-1999. Dokumenti so predstavljali strateško osnovo za implementacijo Phare CBC v tem obdobju. Za obdobje 2000-2006 je Slovenija skupaj s čezmejnimi partnerji pripravila Skupni programski dokument (Joint Programing Document) za program CBC z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Dokument predvideva skupne bilateralne organe, postopno skupno izvajanje Phare CBC/INTERREG (Pobuda skupnosti v okviru strukturnih skladov) programov in prehod na sistem, ki velja za članice EU v programu INTERREG (http://www.sigov.si/arr/4eu-p/1p.html). PHARE CBC 1995-1999 PHARE CBC 2000-2002/6

• Letna alokacija sredstev 3 milijone evrov • Odobrenih približno 70 projektov

(povprečna vrednost približno od 200.000 do 300.000 evrov)

• Upravičena območja: občine ob meji približno 10 km v notranjost ozemlja

• Ločeno programiranje Phare/Interreg (strateški dokument v Phare CBC je Večletni indikativni program)

• Programiranje "od zgoraj navzdol" v obdobju 1995-1997 in "od spodaj navzgor" v letih 1997-1999

• Nezadostno prepoznavni čezmejni učinki • Pasivno sodelovanje institucij z obeh strani

• Alokacija sredstev vsako drugo leto v višini 5 milijonov evrov (koncentracija sredstev)

• Odobreni 2 ali 3 projekti na leto • Razlikovanje med malimi (manj kot 300.000

evrov) in velikimi projekti (1 do 2 milijona evrov)

• 70 odstotkov naložb v infrastrukturo, 30 za graditev institucij

• Območja, upravičena do pomoči: statistične regije - SKET III raven (Gorenjska, Savinjska, Koroška, Podravje, Pomurje)

• Strateški dokument: skupni programski dokument SLO/A, SLO/H 2000-2002/6

• Programiranje "od zgoraj navzdol in od

37

meje na projektni ravni • Relativno visok odstotek pogodbeno

vezanih sredstev - 95 odstotkov • Odsotnost regionalne razvojne politike • Povečanje števila skupnih projektnih idej • Povečanje števila novih partnerstev čez

mejo • Spodbuda za ustanavljanje regionalnih

institucij in začetek priprav regionalnih in sektorskih razvojnih strategij ter programov

• Pomanjkanje izkušenj in znanj pri izvajanju postopkov EU

• Postopno uvajanje preglednih postopkov skozi decentraliziran sistem izvajanja

spodaj navzgor" (partnerski pristop) • Projekti morajo imeti dokazan čezmejni

učinek in morajo biti pripravljeni skupaj s partnerskimi institucijami čez mejo

• Postopno prilagajanje pravilom Interreg do 2003 bi lahko Slovenijo vodilo k izvajanju programa Interreg

• Programiranje temelji na sektorskih, regionalnih in nacionalnih razvojnih strategijah

• Potreba po skupnih čezmejnih strukturah bi lahko ustvarila skupno evroregijo in druge skupne institucije

• Izvaja se regionalna razvojna politika • Rast zanimanja podjetij za izvajanje projektov • Institucije in podjetja bolje poznajo izvedbene

postopke in zahteve EU • Dopolnitve, nadgrajevanje decentraliziranega

sistema izvajanja

To je že drugi večletni čezmejni program, ki ga ima Slovenija z Avstrijo. Prvi je bil narejen za obdobje 1995-1999 in je opredeljeval čezmejno sodelovanje na obeh straneh meje. Skupni programski dokument čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo za obdobje 2000-2006 pa je bistveno drugačen, saj gre, kot že ime pove, za skupen programski dokument, ki opredeljuje skupen okvir, skupne cilje in prioritete, ki so vezane na skupni življenjski prostor, katerega cilj je skupen razvoj oziroma težnja po uravnoteženem razvoju obmejnega območja, ki ga sedaj še loči meja, vendar ta počasi izginja. Zato bo tudi izvajanje programa temeljilo na skupni strukturi, skupnem spremljanju in vrednotenju programa.

Osnovni elementi Skupnega programskega dokumenta so:

• S slovenske strani bo v program vključenih pet statističnih regij: Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravje in Pomurje, z avstrijske pa Koroška in Štajerska.

• Glavni okvir dokumenta temelji na treh temeljnih prioritetah: • na ekonomski koheziji, ki vključuje poslovno sodelovanje, sodelovanje na področju

turizma in ruralni razvoj; • na človeških virih in regionalnem sodelovanju, ki temeljijo na razvoju človeških

virov in trgu delovne sile, na regionalnem sodelovanju in sodelovanju na področju izobraževanja in kulture;

• na trajnostnem prostorskem razvoju, ki bo vključeval prostorski razvoj, razvoj naravnih danosti in sodelovanje na področju okolja in upravljanja energetskih virov.

• V prihodnjih treh letih bo Sloveniji za čezmejno sodelovanje z Avstrijo v okviru sredstev Evropske unije na voljo 7,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov na leto.

Celotna vrednost programa za leto 2000 je bila 7,32 milijona evrov. Od tega je Evropska unija prispevala pet milijonov evrov, Slovenija pa 2,32 milijona evrov oziroma 32

38

odstotkov. V okviru tega je bilo 3,34 milijona evrov namenjenih naložbam, 3,98 milijona evrov pa institucionalni graditvi in krepitvi.

Slovenija in Madžarska sta že v programskem obdobju 1995-1999 zelo dobro sodelovali pri programu čezmejnega sodelovanja, ki je potekal v okviru programa Phare. Dosedanje sodelovanje je temeljilo predvsem na projektnem pristopu, ko so se oblikovali projekti na obeh straneh meje.

Novi pristop k sodelovanju je bistveno drugačen in temelji na skupnem dolgoročnem načrtovanju razvoja. Skupni programski dokument čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko za obdobje 2000-2006 opredeljuje skupen okvir, skupne cilje in prednostne naloge, ki so vezane na skupen življenjski prostor. Cilj tega programskega dokumenta je skupen razvoj oziroma težnja po uravnoteženem razvoju obmejnega območja, ki ga sedaj še loči meja, vendar ta počasi izginja. Zato bo tudi izvajanje programa temeljilo na skupni strukturi, skupnem spremljanju in vrednotenju programa.

Na podlagi skupnega programskega dokumenta je s slovenske strani v program vključena statistična regija Pomurje, z Madžarske pa na regionalni ravni sodelujeta Zala in Vas. Vse aktivnosti potekajo tudi v povezavi z avstrijsko deželo Gradiščansko.

Glavni okvir dokumenta temelji na treh osnovnih prioritetah: na trajnostnem prostorskem razvoju, ki vključuje skupen krajinski park in razvoj podeželja, dolgoročno upravljanje in obnavljanje energetskih virov, naložbe v varovanje okolja ter naložbe v dolgoročni razvoj skupnega upravljanja tega prostora; na razvoju človeških virov, ki vključevanje sodelovanje na poklicnem in drugih oblikah dolgoročnega izobraževanja ter skupnega priznavanja izobraževalnih procesov, sodelovanje na področju kulture in konzervatorstva ter razvoja lokalnih skupnosti; na regionalni ekonomski koheziji, ki zajema oblikovanje skupnega ekonomskega prostora, razvoj regionalnih komunikacijskih mrež in informacijskih sistemov ter razne mikrokreditne sheme za podporo lokalnemu gospodarstvu. V prihodnjih treh letih (2004-2006) bo Sloveniji za čezmejno sodelovanje z Madžarsko v okviru sredstev Evropske unije na voljo šest milijonov evrov ali po dva milijona evrov na leto. V okviru programa Phare za čezmejno sodelovanje je bilo v obmejnem območju z Italijo v obdobju 1994-1999 angažiranih 18.000.000 evrov, največji deleži so bili porabljeni za področje izboljšanja infrastrukture in okolja, povprečno po 10 projektov letno. Razpoložljiva sredstva so bila izkoriščena cca 98%.

Sanacija Centralne čistilne naprave v Ajdovščini je vključena v Phare program v okviru programa prekomejnega sodelovanja CBC Eco Adria. Program je večleten in je bil odobren na osnovi izdelanega investicijskega programa za izboljšanje kvalitete voda rek Vipave in Soče. Investicije se izvajajo po sprejetih letnih programih, v katerih je prikazan finančni razrez investicije, ki določa kolikšen del obveznosti se pokriva iz Pharovih sredstev in kolikšen del iz drugih virov, to je občinskih in državnih sredstev (Čibej 1999, 63).

39

5.2.2 Program PHARE Large Scale Infrastructure Facility (LSIF) Program PHARE LISF je bil uveden leta 1998, kot dodaten program, katerega nepovratna sredstva so namenjena izvajanju evropske okoljevarstvene zakonodaje z izgradnjo finančno zahtevnejših investicijskih projektov.(Vir: http://evropa.gov.si/vkljucevanje/strategija-vkljucevanja) Finančna pomoč iz programa PHARE v kombinaciji z mednarodnimi finančnimi ustanovami je namenjena predvsem "investicijskim projektom z ekonomsko koristjo, ki prinašajo le omejen dohodek". Kombinacija pomoči in posojil je omejena. Nepovratna finančna pomoč EU ne sme preseči 25 odstotkov celotnega predračuna infrastrukturnih projektov velikega obsega.

Pomoč programa PHARE v te namene, se črpa iz finančne linije, ki je bila odprta prav v ta namen, znotraj več-državnega programa in sicer iz programa Infrastrukturni projekti velikega obsega (Large scale infrastructure facility ali LSIF). Nepovratna finančna pomoč programa PHARE lahko, na primer, državam kandidatkam omogoči izpeljati obsežne infrastrukturne projekte, kot so na primer čistilne naprave odpadnih voda. Finančna pomoč PHARE naj bi pomagala zmanjšati stroške servisiranja dolga, pa tudi olajšala finančno breme lokalnih oblasti in vlad, ki so v stiski z denarjem.

5.2.3 Program PHARE National programme Od leta 1995 Evropska komisija s programom PHARE sofinancira investicijske projekte okoljske komunalne infrastrukture. Z vstopom v Evropsko Unijo pa so na razpolago sredstva iz različnih programov Skupnosti (Vir: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/pred_po_siritvi.html).

Tabela 12: Investicijski projekti čiščenja odpadnih voda sofinancirani s sredstvi programa PHARE

naziv projekta namen projekta vrednost projekta (EUR)

sofinanciranje Phare

zaključek projekta

dokapitalizacija Eko sklada

dodelitev kreditov 14 investicijskim projektom

6.740.000 3.370.000 2001

vzpostavitev monitoring sistema za vode

nakup opreme za meritve kakovosti

668.826 605.000 2002

dogradnja CČN Ajdovščina

dogradnja sekundarnega čiščenja

401.604 300.000 2000

dogradnja kanalskega omrežja v Ilirski Bistrici

dogradnja kanalskega omrežja in zadrževalnikov

657.470 487.000 2001

40

izgradnja kanalizacije Sežana, ČN Ilirska Bistrica in dogradnja CČN Ajdovščina

izgradnja kanalizacije Sežana, ČN Ilirska Bistrica in dogradnja terciarnega čiščenja na CČN Ajdovščina

4.802.058 3.000.000 2002

izgradnja kanalizacije in ČN Solčava

izgradnja kanalskega sistema in ČN

462.272 125.000 2001

izgradnja kanalizacije in ČN v povodju Soče

izgradnja kanalskega sistema in ČN Bovec, Kobarid, Most na Soči

4.988.459 3.900.000 2002

izgradnja kanalizacije in ČN Kranjska Gora

izgradnja ČN (izgradnja kanalizacije – financira koncesionar)

3.218.667 2.500.000 2001

izgradnja glavnih kolektorjev in CČN Maribor

izgradnja glavnih kolektorjev (Maribor-CČN in Miklavž – CČN)

8.203.788 6.500.000 2002 (CČN 2003)

izgradnja kanalskega omrežja in ČN Slovenska Bistrica

izgradnja kanalskega omrežja in ČN

5.200.000 2.600.000 2003

SKUPAJ 35.343.144 23.387.000 Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/mednarodno_sodelovanje.pdf

5.2.4 Sklad ISPA Glavna pozornost programa ISPA za sektor okolje je namenjena ukrepom, ki ga državam prejemnicam pomoči, tudi Sloveniji, omogoča izpolnjevati cilje pristopnega partnerstva kot tudi prednostne naloge, navedene v Državnem programu za prevzem pravnega reda EU, za izvajanje direktiv na področju vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki, ki so finančno najzahtevnejše oziroma so naložbeno intenzivne. V Sloveniji so naložbe, ki naj bi privedle do postopnega doseganja okoljskih standardov, določenih z direktivami EU, v glavnem v pristojnosti javnega sektorja in bodo za javne finance pomenile veliko breme. Večina sredstev tujih donacij je bila odobrena in porabljena za sofinanciranje komunalne infrastrukture, predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in sicer; čistilne naprave in kanalizacija: Gornja Radgona, Libeliče, Solčava, Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Sežana, Bovec, Tolmin, Kobarid, Kranjska Gora, Maribor. Merila za izbiro prednostnih projektov za sofinanciranje so: Projekti, ki izpolnjujejo cilje okoljevarstvene politike EU

- ohranjanje, varovanje in izboljšanje kakovosti okolja; - varovanje človekovega zdravja; - racionalna raba naravnih virov;

41

projekti, ki izpolnjujejo okoljevarstvena načela EU - načelo povezano z odgovornostjo povzročitelja onesnaževanja; - sprejeta merila za spodbujanje okoljsko prijazne proizvodnje, uporabe in odlaganja/odstranjevanja odpadkov; - celovitosti ukrepov – povezovanje okoljevarstvenih ukrepov z ukrepi na področju energetike, prometa, industrije in kmetijstva; - sodelovanje pri razvojni politiki in njena odprtost ter - zagotavljanje, da bodo cilji glede okoljevarstvene politike doseženi; projekti, ki imajo prednost v Državnem programu za prevzem pravnega reda EU

(DP) in bodo državi pomagali, da bo ravnala v skladu z direktivami; projekti, ki upoštevajo tehnične specifikacije in standarde kakovosti EU; projekti, ki lahko dokažejo količinsko zmanjševanje onesnaženja za kar največje

število ljudi; projekti, ki bodo podpirali uresničevanje nove državne okoljevarstvene politike na

področjih, na katerih je ta združljiva z akcijskim programom, DP in določbami uredbe o programu ISPA; projekti, ki imajo možnosti za močno spodbujanje sodelovanja med vlado in

regionalnimi/lokalnimi skupnostmi; projekti, ki so na okoljsko občutljivih območjih in podpirajo varstvo ekosistemov

izredne vrednosti, kar zadeva varstvo narave in biotsko raznovrstnost; projekti, ki imajo najboljše možnosti, da prispevajo k postopnemu dosegu

gospodarske in socialne povezanosti z EU ( ki izkazujejo najvišje čiste gospodarske in socialne koristi). Predvideni letni proračun sredstev ISPA za vse države kandidatke, ki so se nazadnje priključile EU, je 1 bilijon EUR in bo trajal do leta 2006. Prednostne naložbe v sektorjih voodoskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda so projekti, - ki se izvajajo v naseljih, ki imajo od 10.000 do 70.000 prebivalcev, - ki varujejo vodovarstvena območja površinskih vod in podtalnice, ki so vir pitne vode, - ki varujejo vode, občutljive predvsem na evtrofikacijo, - ki omejujejo odvode odpadnih voda neposredno v naravna jezera, močvirja in drugo naravno in biotsko raznoliko vodno okolje, - ki varujejo kopalne vode, - ki varujejo vode z ribjim življem in lupinarji, - ki varujejo čezmejne vode. Tabela 13: Investicijski projekti čiščenja odpadnih voda, sofinancirani s sredstvi programa ISPA v izvajanju

projekt datum podpisa

finančnega memoranduma

vrednost (EUR)

sofinanciranjeISPA(EUR)

delež ISPA

zaključek del prejemnik

Dogradnja kanalskega

omrežja CČN Celje

18.12.2000

14.740.679

8.844.407

60%

31.12.2004

Mestna

občina Celje

Izdelava investicijsko-

projektne

10.11.2000

300.000

225.000

75%

31.12.2002

Občine Litija,

42

dokumentacije za sistem odvodnje in čiščenja v povodju

srednje Save

Zagorje, Trbovlje, Hrastnik

izgradnja kanalskega

omrežja (CČN: investitor LEK-

PPP)

13.02.2001

11.647.014

5.124.686

44%

31.12.2004

Občina

Lendava

Sistem odvodnje in čiščenja v

povodju Mislinje-ČN in glavni

kolektor Slovenj Gradec

30.03.2001

9.018.016

4.509.008

50%

31.12.2005

Mestna občina Slovenj Gradec

Dogradnja sistema vodooskrbe in

CČN v povodju Pake – CČN

Velenje

26.2.2002

9.017.272

4.507.136

50%

31.12.2004

Občini

Velenje in Šoštanj

Celovita vodooskrba in zaščita vodnih

virov Trnovsko –Banjške planote –

Gora

26.2.2002

5.122.169

2.561.085

50%

31.12.2004

Občina

Ajdovščina

SKUPAJ 49.845.150 25.771.322 Vir: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/mednarodno_sodelovanje.pdf V letu 2000 je bilo v okviru pristopnih podpor ISPA predloženih Evropski komisiji sedem projektov za varovanje okolja, za zagotavljanje preskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter za ravnanje z odpadki. Februarja 2001 so bili pri upravnem odboru ISPA podpisi finančnih memorandumov za naslednje projekte:

∼ komunalno-čistilna naprava Celje, ∼ kanalizacija Lendava, ∼ čistilna naprava Slovenj Gradec, ∼ priprava tehnične dokumentacije za celovito odvodnjo in čiščenje odpadnih voda v

povodju Zasavje – ČN Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik (Vršaj 2002, 59). 5.2.5 EBRD

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) preučuje možnosti za sofinanciranje, še posebno na področju občinske infrastrukture, prometa, energetike, okolja, kmetijskih podjetij, finančnega sektorja, podpore majhnim in srednjim podjetjem ter prestrukturiranja velikih podjetij.

Eden izmed večjih projektov v Sloveniji, v katerem sodeluje Evropska banka za obnovo in razvoj, je bil projekt izgradnje čistilne naprave za mesto Maribor. Evropska banka za obnovo in razvoj ima v tem projektu vlogo sofinancerja, gre za projekt financiran z B.O.T. modelom. In sicer je bi bil projekt financiran z t.i. A/B strukturo. Višina sredstev, ki jih je

43

prispevala EBRD je 28,1 milijona EUR – A-kredit. B-kredit pa so prispevale komercialne banke v višini 13,3 milijona EUR. Znesek celotnega projekta pa znaša 35,2 milijona EUR. Projekt ima dva cilja:

∼ ravnanje z odpadno vodo v mestu Maribor po evropskih standardih, ∼ optimizacija sodelovanja privatnega sektorja pri financiranju in zagotavljanju

storitev mestnih služb.

( http://www.ebrd.com/enviro/index.htm)

5.2.6 Svetovna banka

Od Svetovne banke (WB) pričakujejo, da bo tudi igrala pomembno vlogo tudi pri operativnem izvajanju sprejete okoljske zakonodaje s svojim analitičnim delom in določeno stopnjo sofinanciranja velikih infrastrukturnih projektov ter tehnično pomočjo pri reformi lokalnih in nacionalnih ustanov.

44

6 SKLEP V pregledu dosedanjih aktivnosti na področju ravnanja z odpadnimi vodami lahko ugotovimo, da gre za razmeroma strokovno zahtevne in finančno obsežne projekte. To potrjujejo tudi podatki, iz katerih lahko ugotovimo, da je v Sloveniji le dobra polovica naselij kanalizacijsko urejena in od te polovice ima le tretjina kanalizacij urejeno čiščenje- kanalizacija se zaključi s čistilno napravo. Država je z zakoni dodelila odgovornost za varstvo voda Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, samo izvajanje pa je v pristojnosti občin, ki imajo v okviru zakonskih predpisov različne pravne možnosti organiziranja javnih služb za izvajanje teh dejavnosti. Zakonodaja na področju čiščenja odpadnih vod je z zakonodajo EU usklajena, z dogovorom o prehodnih obdobjih za samo izvedbo izgradnje čistilnih naprav, pa je operativna faza premaknjena vse do leta 2015. Področje oblikovanja cen komunalnih storitev je v pristojnosti občin, ki cene še vedno oblikujejo na administrativni ravni. Vlada pa z nadzorom cen komunalnih storitev onemogoča postavljanje realnih- višjih cen teh storitev. S tem je onemogočeno zagotavljanje sredstev za vlaganja v komunalno infrastrukturo ampak so zbrana sredstva namenjena zgolj tekočemu delovanju služb s tega področja. Za investicije na področju čiščenja odpadnih vod se v okviru državnega proračuna sredstva zbirajo z takso za obremenjevanje voda in takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Pomemben vir financiranja omogočajo tudi na lokalni ravni zbrana sredstva, kot so občinske takse za obremenjevanje voda, prispevek za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, pristojbine priključitev na kanalizacijo in kanalščina. Med manj uporabljanje oblike financiranja pa spadajo vlaganja privatnega sektorja v obliki B.O.T. modelov. Z pristopnimi aktivnostmi vključevanja Slovenije v Evropsko Unijo pa je Slovenija pridobila tudi pravico črpanja nepovratnih sredstev za investicije v komunalno infrastrukturo v okviru različnih programov, kot so Phare, ISPA, kar je omogočilo pospešeno izvajanje investicij s področja čiščenja odpadnih vod. Prav tako pa so možnosti pridobivanja ugodnih namenskih kreditov za to področje v okviru Evropske banke za obnovo in razvoj in pa Svetovne banke.

45

7 POVZETEK Čiščenje odpadnih vod lahko uvrstimo med eno izmed pomembnejših področij varstva okolja. V Sloveniji je bilo na tem področju precej narejenega zlasti v zadnjem desetletju. Z ustanavljanjem velikega števila občin pa je to na sami institucionalni ravni pomenilo tudi razdrobljenost samih javnih služb. Posledično je ta razdrobljenost pomenila tudi manjšo specializiranost posameznih javnih služb in s tem tudi manjšo racionalnost. Sposobnost posameznih institucij in sposobnost povezovanja med njimi pa se kaže v dinamiki uresničevanja Nacionalnega programa varstva okolja izgradnje komunalne infrastrukture. Cene komunalnih storitev ne zagotavljajo zadostnih finančnih sredstev, ki bi omogočala razvoj področja čiščenja odpadnih vod. Za investicije na področju čiščenja odpadnih vod se sredstva črpajo iz državnega proračuna, občinskih proračunov, vlaganja privatnega sektorja in pa v veliki meri iz različnih programov Evropske Unije. Ključne besede: odpadne vode, financiranje, čistilne naprave, občine, B.O.T. modeli, komunalne storitve, Evropska unija .

46

ABSTRACT Waste water treatment can be classified as one of the most important fields of environmental protection. A lot has been done in this field in Slovenia particularly in the last decade. However, the establishment of several new municipalities at the same time meant fragmentation of public services at the institutional level. Consequently this fragmentation also meant a lower level of specialisation of individual public services, thus also a lower level of rationality. The capacities of individual institutions and their integration can be observed through the dynamics of realising the National Environmental Action Programme for setting up public utility infrastructure. The prices of public utility services do not ensure sufficient funds that would enable the field of waste water treatment to develop. Investments in waste water treatment are mostly financed by the state budget, municipal budgets, contributions of the private sector and, to a large extent, various programmes of the European Union. Key words: waste waters, financing, treatment plants, municipalities, BOT models, public utility services, European Union.

47

8 LITERATURA 1.Alf-Jansen, Inge, Oddigeir Osland, and Kenneth Hanf. 1998. Enviromental challanges and institutional changes. In Governance and enviroment in Western Europe. New York: Longman. 2.Brcko-Kogoj, Irena. 1999. Pridobivanje in vodenje investicij v infrastrukturo, financiranih s sredstvi Phare, Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov: LM Veritas. 3.Čehovin, Igor. 2002. Kreditiranje izgradnje lokalne infrastructure. Laško: Svetovalni center. 4.Čibej, Zlata. 1999. Način in postopek vodenja investicij v infrastrukturo, financiranih s sredstvi Phare. Zbornik referatov: LM Veritas. 5.Gioda, Alain. 1999. A short history of water. Nature&Resources 1:42-48. 6.Glažer, Tea, Pichler Dušan. 2002. Poslovni vodnik po evropskem pravu. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.6. pog. 7.Fabjančič, Zarjan. 2002. Stanje na področju cen komunalnih proizvodov in storitev v Sloveniji. Laško: Svetovalni center. 8.Hrovatin, Nevenka. 2002 Strategija razvoja lokalnih gospodarskih javnih služb v Sloveniji. Ljubljana: Svetovalni center. 9.Jacobsen, B.N., and T. Warn. 1999. Overview and comparison of effluent standards of urban waste water treatment plants in European countries. European Water Management 6: 25-39. 10.Jerovšek, Tone. 2002. Postopek določanja in kontrole cen komunalnih proizvodov in storitev. Laško: Svetovalni center. 11.Keuc, Albin. 2002a. Waste management in Slovenia. Ljubljana: Umanotera. 12.Keuc, Albin. 2002b. Kako ravnati z odpadki – Vodič po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU. Ljubljana: Umanotera. 13.Klemenčič, Tone. 1997. Komunalno gospodarstvo. Ljubljana: Svetovalni center d.o.o. 14.Kralj, Janko. 1994. Financiranje posebnih projektov in programov v podjetju in okolju. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 15.Lužnik-Pregl, Rajka, in Geraldina Križaj Bonač. 1991. Priročnik za izdelavo investicijskega programa. Ljubljana: Ljubljanska banka. 16.Mandell, Lewis, and O`Brien, Thomas J. 1992. Investments. New York: Macmillan Publishing Company. 17.Milunovič, Vilma. 2000. Zagotavljanje lokalnih javnih služb z vidika projektnega financiranja. Naše gospodarstvo, Revija za aktualna gospodarska vprašanja. Letnik 46, št. 2-3. EPF in Društvo ekonomistov Maribor. 18.Ministrstvo za okolje in prostor. 2001. Smernice za pridobitev sredstev Republike Slovenije za področje varstva okolja. 19.Mott, Graham. 1993. Investment Appraisal. London: Pitman Publishing. 20.Naqvi, Amir. 1999. Pomoč unije državam kandidatkam za obdobje 2000-2006: poudarek na pripravah za članstvo. EU Novice 30: 1-3. 21.Newsletter from the European Commission on Enviromental Approximation. 1999. New EU instrument to attract fresh funds for environmental investment. Issue no.15.(http://www.europa.eu.int/comm/dg11/news/enlarg/index.htm) 22.Roš, Milenko. 2001. Biološko čiščenje odpadne vode. Ljubljana: GV Založba.

48

23.Simoneti, Marko, Mrak Mojmir in Jašovič Božo. 1998. Investicije in dolgoročno financiranje v Sloveniji. Ljubljana: CEEPN. 24.Slokar, Marko. 1999. Harmonizacija zakonodaje RS na področju varstva okolja. Celje, 5. sejem EKO. 25.Slokar, Marko. 2002. Izvajanje evropske zakonodaje s poudarkom na investicijah v komunalni sektor. Laško:Svetovalni center 26.Vlada RS. 1993. Zakon o varstvu okolja. Ur. list RS 32. 27.Vlada RS. 1994. Odlok o operativnem programu odvodnje in čiščenja odpadnih voda s projektov vodooskrbe Ur. list RS 94. 28.Vlada RS. 1995. Uredba o taksi za obremenjevanje voda. Ur. list RS 41. 29.Vlada RS. 1996. Pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje. Ur. list RS 35. 30.Vlada RS. 1996a. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. Ur. list RS 35. 31.Vlada RS. 1998. Pravilnik o ravnanju z odpadki. Ur. list RS 84. 32.Vlada RS. 1999. Nacionalni program varstva okolja. Ur. list RS 83. 33.Vlada RS. 2001. Odlok o operativnem programu odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda območij poselitve velikosti med 2000 in 15000 PE in pod 2000 PE. Ur. list RS 109. 34.Vlada RS. 2002. Zakon o vodah.Ur. list RS 67. 35.Vlada RS. 2003. Predlog poročila o stanju okolja 2002. Ljubljana 36.Vlada RS. 2003a Enotni programski dokument 2004-2006. Ljubljana 37.Vršaj, Egidij. 2002. Slovenija v Evropski uniji. Ljubljana: Mladinska knjiga. 38.Zupan, Martina. 1999. Kakovost vode v Sloveniji. Celje, 5. sejem EKO 39.Zore, Jani. 1999. Cenovna politika in metodologija cen v komunalni dejavnosti. Zbornik referatov: LM Veritas. 40.Weale, Albert. 2000. Environmental Governance in Europe. Oxford Univesity Press.

49

9 VIRI

3.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/program-phare/ 4.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/program-phare/predstrukturna-pomoc/ 5.http://www.eib.org/environment/index.htm 6.http://themes.eea.eu.int/Specific_media/water 7.http://europa.eu.int/institutions/ecb/index_en.htm 8.http://www.ebrd.com/enviro/index.htm 9.http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/procedures.htm#6. 10.http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/focus.htm 11.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/porocilo-vlade-03.pdf 12.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/redno-porocilo-03.pdf 13.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/strategija-vkljucevanja/ 14.http://www.europa.eu.int/comm/enlargement/report2002 15.http://www.stat.si/doc/statinf/2003/si-311.pdf 16.http://www.stat.si/doc/statinf/2003/si-280.pdf 17.http://www.podrocja/uradzaevropskezadeve_sektorpvp/projekti/svpwww/manual_porocilo_rev02.doc 18.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/vode.pdf 19.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/javne_sluzbe.pdf 20.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/financiranje.pdf 21.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/mednarodno_sodelovanje.pdf 22.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/npvo.pdf 23.http://www.arso.gov.si/podro~cja/industrijsko_onesna~zevanje/podatki/Podatki_CN_2002.xls 24.http://www.arso.gov.si/podro~cja/industrijsko_onesna~zevanje/podatki/EmisijeVode2002.xls 25.http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/007f.pdf 26.http://www.arso.gov.si/aktualno/informacije/taksa_vode.doc 27.http://evropa.gov.si/vkljucevanje/usklajevanje-zakonodaje-kaj/ 28.http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/strategije/pristopna_strategija.pdf 29.http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/pred_po_siritvi.html