KH-32-10-470-SL-C

Odvajanje odpadnih voda in varstvo okolja

© European Union, 2010Reproduction is authorised provided the source is acknowledged.

Printed in Belgium

Printed on recycled paper that has been awarded the EU Ecolabel for graphic paper (http://www.ecolabel.eu/)

Evropska unija ima več kot 500 milijonov prebivalcev. Odpadne vode, ki jih proizvajata to veliko prebivalstvo in industrija, so velik vir onesnaženja. Vplivajo lahko na kakovost pitne in kopalne vode. Lahko tudi pospešijo izgubljanje biotske raznovrstnosti in ovirajo doseganje cilja iz Okvirne direktive o vodah, ki je do leta 2015 doseči dobro ekološko stanje naših voda.

Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode sicer večkrat šteje za drago, vendar te izzive obravnava na način, ki našemu zdravju in okolju prinaša velike koristi.

Direktiva ima, tako kot druga zakonodaja Evropske unije o vodah, jasne in zavezujoče cilje. Je pa pri načinih doseganja takih ciljev povsem prožna. Tako dovoljuje alternativne rešitve in spodbuja inovacije pri zbiranju in čiščenju odpadnih vod.

G e n e r a l n i d i r e k t o r E v r o p s k e k o m i s i j e z a o k o l j e

K a r l F a l k e n b e r g

Zagotavljanje izvrševanja direktive

Ta direktiva je ključnega pomena za okolje in naše dobro počutje, vendar zahteva veliko vlaganja. Ocenjeni stroški za nove države članice znašajo približno 35 milijard EUR. Evropska komisija spremlja prizadevanja držav članic glede izvrševanja direktive. Če je država članica malomarna, lahko Komisija proti njej začne pravi postopek, da bi se težava rešila. Država članica, ki krši predpise, se lahko kaznuje.

Ta postopek se imenuje „kršitev“. Začne se lahko na podlagi pritožbe državljana ali nevladne organizacije. Alternativno pa lahko Komisija proti državi članici, ki svojih dolžnosti ne opravlja, postopek začne tudi na lastno pobudo.

Da do takih nezaželenih primerov ne bi prihajalo, Komisija tesno sodeluje z organi držav članic ter jim pomaga pri izvajanju potrebnih ukrepov. Poročila in informacije za javnost so na voljo široki javnosti, kar samo po sebi lahko deluje kot vzvod za spremembe in spodbuda k napredku.

Direktiva od držav članic zahteva, da poročajo o stanju glede svojih odpadnih voda in sprejetih ukrepih. Najnovejša poročila so na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/water/water- urbanwaste/implementation/implementationreports_en.htm

Dodatne informacije

Spletna stran GD za okolje::

http://ec.europa.eu/environment/water/water-urbanwaste/index_en.html

©H

emer

a

©Co

mst

ock/

Thi

nkst

ock

Imag

es

Direktiva o čiščenju komunale odpadne vodeZaveza Evropske unije k varovanju okolja pred izpusti odpadnih voda

Odpadne vode lahko močno vplivajo na kakovost naših vodnih virov

Voda je bistvenega pomena za našo družbo in naše zdravje. Čisti reke, jezera in obalne vode so pomembni za gospodarstvo in rekreacijo. Pomagajo tudi ustvarjati identiteto območij, na katerih živimo.

Odpadne vode lahko močno škodijo kakovosti vode, če se z njimi ravna napačno. Učinki so lahko različni, od lokalnega povečanja umrljivosti rib do težav na širokih območjih zaradi razširjanja alg, ki nastajajo zaradi čezmernega gnojenja s strani kmetovalcev in ogrožajo celotne ekosisteme.

EU ščiti naše vodne vire

Evropska unija je sprejela celostno zakonodajo, katere namen je preprečiti te težave in zaščititi kakovost naših voda.

Okvirna direktiva o vodah postavlja visoke okoljske standarde kakovosti za reke, jezera, podtalnico in obalne vode.

Ključne vire onesnaževanja, kot so komunalne odpadne vode in onesnaženje z nitrati iz poljedelstva, obravnavajo posebne direktive EU, ki poskušajo obvladovati onesnaženje pri nastanku.

Standardi in osnovna načela za čiščenje odpadne vode

Odpadne vode vključujejo „porabljeno“ vodo, odplake iz gospodinjstev in vodo, ki je bila uporabljena v industriji. Če ne je uspemo očisti, bo prišlo do onesnaženja morij in rek z neizbežnimi škodljivimi posledicami za živali, rastline in naše lastno zdravje.

Namen Direktive 91/271/EGS o čiščenju komunale odpadne vode je postaviti standarde in določiti temeljna načela ter metode za ravnanje z odpadnimi vodami. Glavni elementi direktive so naslednji:

- države članice morajo za vse vasi in mesta z najmanj 2 000 prebivalci zagotoviti zbiranje in čiščenje odpadnih vod;

- določena so načela za načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih naprav;

- čistilne naprave za odpadno vodo morajo dosegati minimalne standarde delovanja, vključno z okoljskimi standardi za očiščeno vodo.

Odpadne vode lahko tudi po čiščenju pridejo na območja, ki štejejo za občutljiva glede vpliva na okolje ali zdravje, lahko pa tudi vplivajo na večje populacije (čez 10 000). V takih primerih se zahteva temeljitejše čiščenje, uporabljajo pa se strožji standardi.

Spoštovanje predpisov EU

Za vsak okoljski cilj iz direktive so bili postavljeni roki. Ti roki so se za 15 „starih“ držav članic že iztekli. Zdaj morajo vse te države predpise spoštovati.

Dvanajstim novejšim državam članicam, ki so pristopile k EU od leta 2004, so bila odobrena prehodna obdobja, ki lahko roke podaljšajo do leta 2018. To zadevnim državam članicam zagotavlja dovolj časa za vzpostavitev potrebne infrastrukture in opreme. Izvajanje te direktive prinaša velike finančne napore, zato kohezijski skladi EU zagotavljajo znatno podporo za sofinanciranje infrastrukture za odpadne vode.

Komisija je zadovoljna z visoko stopnjo prenosa direktive in na splošno vedno boljšimi rezultati glede izvajanja. Poročilo o izvajanju, ki ga je Komisija objavila v letu 2009, je pokazalo, da v EU-15 kanalizacijski sistemi zajamejo 95 % odpadnih voda, zelo visoka pa je bila tudi skladnost glede očiščene odpadne vode, in sicer 85 %. Pri 12 „novih“ članicah EU, predstavlja, kot je navedeno že zgoraj, izvajanje v celoti še vedno izziv, vendar

se pri doseganju podobnih rezultatov dosega dober napredek.

Razumevanje postopka čiščenja vode

• Najprej gre voda skozi postopek predhodnega čiščenja, kar vključuje odstranitev kamenja, peska ter masti/maščobe z mehaničnimi postopki, kot so presejanje, usedanje ali flotacija.

• Potem je tu primarno čiščenje, ki zajema odstranitev posedenih trdnih delcev s pomočjo pretakanja odpadne vode (včasih ob dodajanju določenih kemikalij) skozi usedalnike ali posode za flotacijo.

• Pri sekundarnem biološkem čiščenju gre voda skozi posode, v katerih določeni mikroorganizmi vsa preostala onesnaževala pretvorijo v blato iz čistilnih naprav. Pravilno načrtovana čistilna in upravljana čistilna naprava s sekundarnim čiščenjem lahko zmanjša količino organskega materiala za več kot 90 % in zmanjša prisotnost fekalnih bakterij za do 99 %.

• Naprednejše čiščenje vključuje nadaljnje stopnje, npr odstranitev hranil ali razkuževanje. Hranila, kot so nitrati ali fosfati, se lahko odstranijo z biološkimi postopki (na primer z uporabo dušika) in dodajanjem kemikalij (na primer fosforja). Tehnike razkuževanja lahko vključujejo obsevanje z UV žarki ali čiščenje z ozonom.

©H

emer

a

©Jo

hn F

oxx/

Sto

ckby

te