MERITVE PRETOKA V OKVIRU

MONITORINGA ODPADNIH VOD

29. Goljevščkov spominski dan1. april 2010

Inštitut za hidravlične raziskave

Sabina Mišigoj, Primož Rodič, Jure Mlačnik, Gorazd Novak

Zakonske osnove

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih

za njegovo izvajanje (Ur.l. RS 35/96, 29/00, 106/01, 74/07) – Emisijski monitoring

• Akreditacija za meritve pretoka (SA; SIST EN ISO/IEC 17025:2005) → pooblastilo

ministrstva

Pogoji za pridobitev pooblastila:

• izvajalec je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik

• registriran za izvajanje dejavnosti v RS

• akreditacija Slovenske akreditacije

Merilna oprema kalibrirana (akreditirani kalibracijski laboratoriji)

Pooblaščenci za izvajanje monitoringa pretoka:

• 19 pooblaščencev

• majhen delež pooblaščencev

s strokovnjaki

• majhen delež pooblaščencev

zaposluje strokovnjake s področja

hidrotehnike oz. vsaj komunale

brez

strokovnjakov

Emisijski monitoring:- merjenje količine odpadne vode

- vzorčenje odpadne vode

- merjenje fizikalnih in kemijskih parametrov in analiza

vzorca

- vrednotenje emisije snovi in izračun letne količine

odpadne vode in količine nevarnih snovi

- izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja (mejna vrednost)

- izdelava poročila o opravljenih meritvah

Postopek izvedbe meritev pretoka:- načrtovanje meritev

- izbor merilne metode

- izbor merilne opreme

- izbor in ureditev merilnega mesta

- verifikacija m.m., ocena merilne negotovosti

Seznam merilnih metod

Kriteriji za pravilno izbiro merilne opreme (A Teledyn Technologies Company)

meritve pretoka v odprtih kanalih (vodotokih)

in ceveh s prosto gladino

Meritve pretoka

meritve pretoka v zaprtih segmentih

(pod tlakom, v ceveh)

karakteristična prosta gladina

ISO standardi, ki urejajo meritve pretokovISO standardi, ki urejajo meritve pretokov

• Splošni ISO/TR7066-1:1997

• Standardi za meritve pretoka v zaprtih segmentih (Flow in closed conduits)

• Standardi za meritve pretoka v odprtih kanalih (Flow in open channels)

• Mednarodni slovar osnovnih in splošnih izrazov s področja meroslovja (USM,1999), SIST

EN ISO 772:2002 -Hidrometrične določbe- Slovar in simboli (ISO 772:1996)

ISO standardi, ki urejajo meritve pretokov (seznam):

Kontrole točnosti več tipov merilnikov pretoka

• Buhler Montec 3010-1000 surveylogger Detec 3510

• ISCO 4230

• ISCO 4250

• ISCO 2150

• ISCO 2150

• SIGMA 900 MAX Portable sampler

• ISCO 750

• Nivus PCM3

Naše merilno mesto

• Okrogla PVC cev Φ300mm

• Pravokotni žleb širine 50 cm• Pravokotni žleb širine 50 cm

• Določitev dejanskega Q → trikotni preliv,

• Določitev dejanske h → v mirni vodi, v toku; izmerimo z ostnim merilom

(vnesti izmerjeno višino v program merilnika)

Primer: Kontrola točnosti UZ merilnika pretoka ISCO 2150

• ISO/TS 15769:2000 Hidromertrične določitve-tok tekočin v odprtih kanalih in delno polnjenih-Smernice pri merjenju pretoka na osnovi Dopplerjevega efekta (tehnično navodilo)

• Ultrazvočna sonda (fiksirana na dno, gorvodno usmerjen UZ žarek)

• Karakteristike instrumenta (območje meritev - h, v; UZ žarek v obliki stožca)

• Lastnosti tekočine (razporeditev hitrosti, delcev; usedline, alge; temperatura, slanost, raztopljene kemikalije) in kanala (oblika, velikost, min dolžina)

• Za UZ merilnike je 10% merilna negotovost sprejemljiva• Za UZ merilnike je 10% merilna negotovost sprejemljiva

• Na določenih merilnih mestih je mogoče meriti samo z UZ merilniki

• UZ sonda (AV senzor - metoda površina-hitrost → pretok;vnos trenutne višine v programFlowlink)

-2.0

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

0 50 100 150 200 250

h (mm)

de

lta

h (

mm

)

-1.0

-0.8

-0.6

-0.4

-0.2

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

εh

(%

)

Analiza izmerjenih višin, hitrosti vodnega toka in izračunanih pretokov

z merilnikom ISCO 2150

-1.0

-0.8

-0.6

-0.4

-0.2

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0

v (m/s)

de

lta

v (

m/s

)

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

εv (

%)

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

0 10 20 30 40 50 60 70

Q (l/s)

de

lta

Q (

l/s

)

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

εQ

(%

)

Prikaz odstopanja in merilne negotovosti pri izmerjenih višinah, hitrostih

-2.0

-1.0

0.0

1.0

2.0

0 50 100 150 200 250

h (mm)

Od

sto

pa

nje

(%

)

Mer. točka

Mer. negot.

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0

v (m/s)

Od

sto

pa

nje

(%

)

Mer. točka

Mer. negot.

0

5

10

15

0 10 20 30 40 50 60 70

Q (l/s)

Od

sto

pa

nje

(%

)

Mer. točka

Mer. negot.

Prikaz odstopanja in merilne negotovosti pri izmerjenih višinah, hitrostih

vodnega toka in izračunanih pretokih z merilnikom ISCO 2150

Pogoste napake na merilnih objektih v naravi:

• napaka pri projektiranju geometrije in umestitve merilnega objekta,

• napaka zaradi neustrezne nastavitve merilne opreme,

• napaka neustrezne izvedbe merilnega mesta,

• vpliv dolvodne zajezitve na merilno mesto,

• vpliv neustreznih dotočnih razmer (deroči tok, neenakomeren tok v profilu,

povratni tokovi),povratni tokovi),

• prevelika nihanja pretokov za vzpostavljeno merilno mesto (izven merilnega

območja),

• motnje zaradi spreminjajoče se vsebine odpadnih snovi v vodi (umazanija,

odlaganje, zamašitve),

• agresivnost okolja (temperatura, kemizem),

• motnje v merilnem profilu (vzorčevalniki, odvzemi,…).

• Kvalitetno izvedene meritve pretoka

• Specifična strokovna znanja

• Načrtovanje merilnih objektov, ocena izvedenega stanja, izvajanje

meritev (standardi)

• Merilno mesto

• Metoda merjenja

Zaključek

• Metoda merjenja

• Merilna oprema

• Verifikacija merilnega mesta

• Merilna negotovost rezultata