odsevodsev 33

P rasketanje tisočih iskric na nebu,kipenje penine, zven kozarcev,vroči poljubi in milijoni želja za zdravje,srečo, uspehe... Obrnili smo list na kole-darju, spet začeli na začetku, se zavihte-li na čelo Evrope in zarobantili ob po-novnih podražitvah. Če se po prvemdnevu zgleduje celo leto, se bo inflacij-ski ples nadaljeval, a vodilni politikiostajajo optimisti. Prav bi bilo, da bi tu-di tisti z najnižjimi zaslužki lahko takoveselo gledali v svetlo prihodnost. A pu-stimo se presenetiti, pa čeprav mi je pri-jatelj dejal, da je razlika med optimi-stom in pesimistom ta, da je pesimistbolje obveščen. Kakšna pa so pričakovanja Trzincev?Verjetno si že vsi, od privržencev donasprotnikov, močno želimo, da bi kon-čno le začeli graditi dom za starejše, sajse bodo le tako stvari v občini prema-knile z mrtve točke. Niso redki tudi ti-sti, ki upajo, da bo v tem letu varnejeurejena Mengeška cesta in da bodo naKmetičevi le dobili zapornice pri preho-du čez železniško progo.Nekateri vse bolj resno razmišljajo oobljubah o ureditvi Ljubljanske ceste,precej pa je tudi takih, ki upajo, da bocona le dobila še eno vstopno cesto. Še

bi lahko našteval pričakovanja in želje, adajmo času čas. Sam bi predvsem mlajšim privoščil tak-šno zimo, kot smo jih imeli nekoč, kosmo se otroci cele popoldneve sankali,smučali ali drsali in se zvečer z rdečimilici in premraženimi prsti, a polni lepihdoživetij, vračali domov. Takrat semimel zimo rad, zdaj pa hitro pomislimtudi na kidanje snega, plundro, drsalni-ce na cestah in smrkanje ob prehladih.V Domžalah in Kamniku so urediliumetni drsališči in na tamkajšnjem leduje prav živahno, trzinske bajerje pa žekar nekaj časa prekriva led, vendar večali manj samevajo. V zadnjem času se jele našlo par fantov, ki igrajo hokej, intudi nekatere mlade družinice za krajšičas pripeljejo na led svoje nadebudneže,a vseeno se sedanji obisk bajerja ne daprimerjati z živžavom, kakršnega smodoživljali nekoč. Še zdaj se spominjamtrzinskih hokejskih ekip, ki so v gostevabile ekipe iz sosednjih krajev, a so jihv igri skoraj vedno premagovale. Spomi-njam se, kako so mlade začetnike prvihdrsalnih korakov učili izkušenejši drsal-ci z nekdanjo državno prvakinjo Violetona čelu. Še zdaj pa mi je tudi toplo prisrcu, ko se spominjam množic drsalcevin gledalcev, kako so se greli ob kotlu,»brzoparilniku«, ki ga je k bajerju pripe-ljal takratni zagnani predsednik špor-tnega društva Peter, da so potem tamkuhali čaj, vino in celo hrenovke. Nikolitudi ne bom pozabil vriskanja in adre-

ODSEVglasilo Občine Trzin

Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe

Tel.: 564 11 54, gsm: 041 370 206miro.stebe@siol.net

Člani uredništva:Emil Pevec, Meta Železnik, Joži Valenčak,Franci Banko, Tone Ipavec, Zoran Rink,

Jasna Paladin, Miha Pavšek, Mirjam Štih,Andrej Zupanc, Nuša Matan, Mateja Erčulj

in urednik fotografije Jože Seljak

Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,

Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale

Trženje: Joži Valenčak

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285

Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu

ISSN 1408 - 4902

Uvodnik

!Gradivo za februarsko

številko Odseva oddajte

najkasnejedo

5. februarja

2008

nalina v naših žilah, ko smo se držalidrug drugega, po ledu pa nas je vlekelavto. Kar nekaj korajžnih fantov, ki sotakrat že premogli fičota ali pa celo za-stavo, se je drznilo zapeljati na led inpotem so za avtom vlačili po ledeni plo-skvi dolgo verigo drsalcev. Bilo je noroin veselo! Saj smo se včasih tudi nepro-stovoljno namočili, ampak kaj bi tisto!To je sodilo k zimskim radostim! Zdaj pa gredo mladi Trzinci raje drsat vDomžale, Ljubljano ali pa kar kam zatočilni pult (šank) ali v najboljšem pri-meru za računalnik. Časi in vrednote sespreminjajo. Mogoče pa bi se k bajerju ob hladnihpopoldnevih, ko je led zadosti trden, levrnilo življenje, če bi ga kdo želel inznal spodbuditi? Tudi ob trzinskemsmučišču v sosednji občini se, kadar sougodne razmere, zbere kar dosti Trzin-cev, mladih in starih. Škoda, da imajosmučarji toliko težav z vodo oziromasnegom. Težava pa je z odgovorom na vprašanje,kako pritegniti mlade. Na srečanju čla-nov turističnega društva po novem letuje beseda tekla ravno o tem. Saj se da vrazlične dejavnosti vključiti šolske otro-ke, ko pa zapustijo osnovno šolo, pa sev življenje kraja vključuje le še kakšenposameznik. Drugi imajo druge cilje.Nekaj jih je vključenih v Mladinski cen-ter, nekateri tudi v nekatera druga druš-tva, vendar je njihova dejavnost v Trzi-nu premalo opazna. Težave z vključeva-njem mladih v svoje delo ima večina tr-zinskih društev, ki si tega želijo. Mladihto ne zanima. Precej bolj razburljivo jesedeti za računalnikom in pritiskati natipke, če si želijo druženja, pa je v Trzi-nu kar nekaj lokalov, kjer se družbodrugih mladih hitro najde. Blizu so tudisosednji kraji s še večjo ponudbo zaba-ve, sploh pa velja tudi pravilo, da je »prisosedu vedno boljše«.Kar svet stoji, so bila vedno nasprotjamed izkušenejšo starejšo in revolucio-narno mlajšo generacijo in stari so ve-dno govorili, da bodo mladi zavozilisvet, tisto, kar so prejšnji rodovi s tru-dom dosegli, a razvoj je šel še vedno sprihodom mladih naprej. Upajmo, dabo tako tudi zdaj. Mogoče stari ne razu-memo kvalitetnega preskoka na podro-čju uvajanja računalništva v vsakdanježivljenje. Upajmo, da je res tako in dasvet hiti lepšim, svetlejšim časom na-proti. Vseeno pa mi je žal za nekdanjimizimami in vrvežem na bajerju.

Urednik

Naprej k novim, lepšim časom!

Slika na naslovnici

Zima, zima, nič kaj bela.Foto: Miha Pavšek

odsevodsev44

ŽUPANOV

ŽUPANOV K O T I Č E KK O T I Č E K

Občina Trzin je bila pred nekaj meseci iz-postavljena kot ena tistih občin v Sloveni-ji, ki s svojo javno razsvetljavo zelo velikoprispevajo k t.i. svetlobnemu onesnaževa-nju okolja v Sloveniji in nekaj občanov jev tem času že poočitalo občinskemu vod-stvu, da pretirava z osvetljenostjo naselja,razmetava z denarjem ipd. Zato se mi zdismiselno v zvezi s tem posredovati vsajnekaj pojasnil. Najprej je treba povedati,da se je kampanja proti pretiravanju z jav-no razsvetljavo, če odmislimo občasnaopozorila poklicnih in amaterskih astro-nomov in ljubiteljev ptic, ki so že prej ob-časno opozarjali na to, da zaradi nerazu-mnega osvetljevanja neba prihaja do mo-tenj njihovih dejavnosti in do težav priorientaciji in gibanju ptic, ki so za mnogemed njimi tudi pogubne, zares začela šelev zadnjem času. Po vključitvi Slovenije vEU se je končno zganila tudi država inpred kratkim izdala prvi predpis, ki zahte-va bolj varčno načrtovanje javne razsve-tljave, uporabo ustreznejših svetil (npr.varčnih sijalk) in prepoveduje osvetljeva-nje neba. Bistven je torej poudarek, da je

slovenska država s takšno politiko začelašele sedaj, pravzaprav zaradi spodbud inzahtev EU. Lahko rečemo: končno! Topoudarjam tudi podpisani, ki soglašam stistimi, ki menijo, da je, denimo, naseljeTrzin vsaj v določenih delih po nepotre-bnem pretirano osvetljeno. Očitki Trzinuso namreč v največji meri pogojeni z osve-tljenostjo t.i. štiripasovnice od meje z Ob-čino Domžale do meje z Mestno ObčinoLjubljana, ki je, kot rečeno, tudi po mo-jem prepričanju že ves čas od izgradnje l.1999 pretirano osvetljena. Pri tem je tre-ba pojasniti, da je to javno razsvetljavonačrtovala projektantska ekipa po naroči-lu Državne direkcije za ceste v skladu sstandardi in normativi, ki jih je predpisalaVlada RS, tokovino pa v skladu z zako-nom, čeprav gre za državno cesto, ki pateče skozi naselje, ves čas plačuje ObčinaTrzin, ki je dolžna tudi vzdrževati to jav-no razsvetljavo. Takšna je pač zakonskaureditev. V skladu s stališčem o potratniosvetljenosti te ceste smo Državni direkci-ji za ceste predlagali, da bi nekolikozmanjšali število svetlobnih teles ali jihnadomestili z manj energetsko požrešni-mi, vendar smo vedno znova dobili odgo-vor, da to ni dopustno, ker je pač javnarazsvetljava načrtovana in mora biti vzdr-ževana v skladu z veljavnimi predpisi.Zdaj so se, kot rečeno, predpisi končnospremenili. Res pa je, da tudi za ostale de-le Trzina velja, da ponekod še vedno ponepotrebnem osvetljujemo nebo, ker so

pač v preteklosti bila nameščena takšnasvetila, kakršna so bila.

Zaradi vseh teh razlogov smo v Občini Tr-zin pred kratkim sprejeli nov odlok, kiureja javno službo javne razsvetljave vskladu z novimi državnimi predpisi inobenem omogoča, da bomo ob izboruupravljavca javne razsvetljave za nasle-dnja štiri leta, ki smo ga dolžni opraviti vnajkrajšem času, ker se je pogodba z do-sedanjim upravljavcem iztekla, lahko po-stavili ustrezne pogoje in zahteve po po-stopni uskladitve celotnega sistema z zah-tevami po bolj varčni in okolju manj ne-prijazni javni razsvetljavi. V skladu s to te-žnjo smo že raziskali tudi možnosti, dapridemo do novih svetil, ki bodo po enistrani energetsko varčna in po drugi stra-ni skladna z zahtevo, da morajo osvetlje-vati samo prostor pod seboj in ne tudiprostor nad seboj (nebo), hkrati pa bodoimela še daljšo dobo delovanja. Informa-cije o tem smo pridobili in trdno smoodločeni, da bomo postopoma nadome-stili vse sijalke v Trzinu z energetsko var-čnimi; seveda ne kampanjsko, ker bi biloto predrago, po drugi strani pa bomo za-čeli zamenjevati tudi svetila, ki omogoča-jo neovirano osvetljevanje neba. Tako bo-mo v nekaj letih v celoti prešli na energet-sko varčnejšo, torej tudi cenejšo in pred-vsem okolju primernejšo javno razsvetlja-vo in se tako otresli slovesa potratne obči-ne, ki svetlobno onesnažuje okolje. Pro-jekta se lotevamo premišljeno in ne zale-tavo; vsekakor pa bodo prvi učinki teodločitve opazni že spomladi.

Tone Peršak

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: info@trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču

na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki

01/564 47 30.

Vabilo za vpis otrok v šolo

STARŠI

PRIJAVA ZA VPIS V 1. RAZRED 9- LETNE

OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO

2008/2009

Vpis šolskih novincev bo:

V PETEK, 1. FEBRUARJA, OD 8.00 DO 12. URE

IN V SOBOTO, 2. FEBRUARJA,OD 9.00 DO 12. URE

NA OŠ TRZIN v pisarni šolske svetovalne službe.

OBVEZNO prijavite otroke,rojene v času

od 1.1.2002 do 31.12.2002.

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

Vabilo

Želite bolje spoznati Trzin in Trzin-ce? Dobro pišete, vas mika novinar-stvo, že imate izkušnje na tem po-dročju? Pridružite se nam in skupajbomo poskusili ustvarjati še boljšiOdsev! Uredništvo Odseva vabi vsvoje vrste vse, ki si želijo tovrstnihizzivov. Pokličite glavnega in odgo-vornega urednika Odseva Mira Šte-beta (041/370 206) ali se obrnite nakaterega od članov uredništva inprav gotovo bomo našli skupni jezikin možnost za sodelovanje. Še zlastivabimo mlade in tiste, ki se odločajoza študij novinarstva. Iz prve rokelahko naberete koristne izkušnje intudi malenkost zaslužite!Vabimo pa tudi vse, ki bi imajo radistik s poslovnimi ljudmi in oglaševa-njem, da se nam pridružijo na po-dročju trženja oglasnega prostora vOdsevu. Za vse, ki se ne bojijo izzi-vov je to pravi posel! Pridite, Veselivas bomo!

Uredništvo Odseva

odsevodsev 55

Po veselem in bučnem poslavljanju odstarega in razigranem pričakovanjunovega leta v decembru je tudi letos v janu-arju nastopilo nekakšno zatišje. To je opa-zno skoraj na vseh področjih. Ko smo naObčini povprašali, kaj se tam dogaja, sonam zatrdili, da delo sicer ni zastalo, da paje še čutiti popraznično vzdušje. Še največpozornosti namenjajo pripravam na janu-arsko sejo Občinskega sveta, ki bo v sredo,23. t.m. Seja ne bo posebej obsežna, nanjej pa bodo med drugim govorili o letnemprogramu dela Občinskega sveta, letnemprogramu športa v naši občini ter tudi onašem glasilu Odsev.Župan Anton Peršak je ob tem poudaril,da se mu zdi še najbolj pomembno, da jeuspelo občinskemu svetu še lani, pred za-ključkom leta, sprejeti vse proračunske ak-te, in sicer rebalans proračuna za leto2007, spremembe proračuna za leto 2008in proračun za naslednje leto. Glede naspremembe pogojev v gospodarstvu in jav-nih financah ter napovedane spremembedavčne zakonodaje sicer pričakuje, da botreba proračuna za to in naslednje letomed letom še popravljati, vendar so reba-lansi proračunov že kar nekaj utečenega.Ob tem je izrazil upanje, da bo Državnizbor kar najhitreje sprejel spremembe za-kona o financiranju občin, ki naj bi tudipozitivno vplivale na občinsko blagajno.Ne glede na to pa je dobro, da je občina ta-koj po novem letu lahko začela normalnofinančno delovati, brez dvanajstin pri fi-nanciranju. Ob tem je poudaril, da so, vsajkar se tiče Trzina, prednostne naloge obči-ne znane, saj so zapisane v strategiji njene-ga razvoja.

Še vedno neznanke pri ravnanju z odpadkiŽupan je ocenil, da se v zvezi z vpraša-njem kam s smetmi, ponavlja že znani sce-narij. Vlada sprejema predpise, določa po-goje, zelo malo pa naredi, da bi bilo mogo-če te predpise uresničevati. S 1. januarjembi tako morali začeti ločeno zbirati biolo-ške odpadke, pa vlada še ni določila ceneza to, ni pa tudi zadosti podjetij, ki bi seukvarjala s predelavo bioloških odpadkov.Prav tako bi morali začeti odvažati drugeodpadke na katero od možnih odlagališč,saj je deponija na Dobu polna, a ker novacena ni določena, tega ne morejo. Seja, nakateri bodo mogoče določili ceno, naj bibila ravno po zaključku redakcije Odseva,zato ne moremo vedeti, ali so našli rešitev.Vsekakor jo bodo morali najti, saj na depo-niji Dob ne bodo smeli več odlagati odpad-kov, brez ustrezne rešitve pa bo to krepko»udarilo« po občinskih blagajnah. V Dom-žalah celo grozijo, da bodo odpadke prote-

stno odpeljali pred vladno poslopje. Trzin-ski župan je ob tem izrazil tudi upanje, dabo država le sprejela razumno rešitev, čepa bo popustila različnim pritiskom in do-gajanjem na finančnem področju, pa pra-vi, da ne ve, kako bodo težave reševali.

Pa je občina že pripravljena na ločeno zbi-ranje odpadkov, ali ima nove posode za to inali bo v Trzinu več ekoloških otokov?Župan je povedal, da kolikor je njemu zna-no, naj bi nove posode že imeli, vendar tourejajo v sodelovanju z drugimi občinamiv podjetju Prodnik. Dejal je tudi, da naj bipo njegovih informacijah Prodniku le us-pelo najti koncesionarja, ki bi lahko obde-loval biološke odpadke. Zatrdil je tudi, daobčina namerava urediti še nekaj novihekoloških otokov. »Seveda še vedno išče-mo lokacije za nove ekološke otoke, kotvsako leto doslej. Težav z lokacijami nima-mo samo v obrtni coni, saj ima tam občinadovolj zemljišč. Največ težav je v staremdelu, kjer občina nima zemljišč, precej te-žav pa je tudi v Mlakah, kjer so edine mo-žnosti na sedanjih zelenicah. Vseeno paupam, da bomo letos uredili dva ali tri no-ve otoke.«

Nekateri ekološki otoki so že zdaj, vsaj obkoncih tednov, povsem zapolnjeni. Ali bosteposkrbeli za sprotnejše odvažanje odpad-kov?Zdaj imamo urejeno tako, da delavci ko-munalnega podjetja pregledujejo mesta,kjer se zbirajo odpadki, ki jih potem odva-žajo, pogosto pa se zgodi, da na nekatereekološke otoke posamezniki, ne samo izTrzina, ampak tudi od drugod, pripeljejovelike količine odpadkov, tako da so otoki

�

Kaj se dogaja

čez noč polni, komunalci pa jih pregleduje-jo na nekaj dni, in tako se odpadki na za-polnjenih odlagališčih zadržujejo dlje, kotbi si želeli. Še zlasti pogosto se to dogajana tistih mestih, ki so blizu glavnim pro-metnicam, saj imajo tisti, ki tako vozijo od-padke, do njih lahek dostop. Drug pro-blem pri tem pa je, da pogosto pripeljejotudi odpadke, ki ne sodijo v zabojnike naekološkem otoku. Take odpadke tlačijo tja,kamor ne sodijo, ali pa jih puščajo ob za-bojnikih, da jih raznašajo živali in veter.Nekateri ljudje imajo še vedno nekakšenvzvišen odnos do »smetarjev«, kot jim re-čejo. Enostavno mislijo, da so komunalcidolžni poskrbeti za vse odpadke, kjer kolijim jih nastavijo. Naj pa ob tem povem, dabo na Dobu še vedno ostala možnost, daobčani tja odvažajo različne gradbene indruge odpadke, ki ne sodijo na ekološkeotoke ali v večje kontejnerje.

Zaradi narave bioloških odpadkov bodo mo-rali delavci komunale vsake toliko časaoprati posode, v katere bodo uporabnikiodlagali te odpadke. Ali bo to pranje vpliva-lo tudi na novo ceno ravnanja z odpadki?Seveda. To bo pač treba plačati, bi pa obtem rekel, da se ljudje mogoče kar prevečbojijo prehoda na ločeno zbiranje biolo-ških odpadkov. To ne bo nič kaj bolj zah-tevnega. Treba bo le odlagati biološke od-padke v eno posodo, druge pa v drugo. Se-veda pa bodo vsaj pri posodah in kontej-nerjih za biološke odpadke morali bolj pa-ziti, da bodo te posode zaprte. Že zdaj soponekod težave, ker nezaprte posode z od-padki privabljajo razne živali, od različnegolazni, tudi podgan, do mačk in psov. Topa je seveda lahko neprijetno.

odsevodsev66

morajo skrbeti oni. Podobni problemi sotudi v coni, saj je tam tudi nekaj površin,ki delujejo kot ulice, so pa v zasebni lasti.

Kako pa je s kabelsko televizijo? V vseh de-lih Trzina je še nimajo ali pa ne morejo gle-dati programa ATV, ki predvaja vsebine izTrzina?Tudi to je dolga zgodba. Kot verjetno ve-ste, je Trzin pred davnimi leti zamudil valuvajanja kabelskih sistemov. Imeli so sicerdobro idejo, da bi krajevna skupnost samauvedla kabelsko televizijo, ko so se tega lo-tili, pa je bilo premalo prijav, zato je stvarzastala. Ko je Trzin postal občina, smospet začeli urejati to vprašanje, vendar ta-krat že ni bilo več mogoče narediti zgoljpogodbe z enim od operaterjev, ki je potem po Telekomovih vodih napeljal še ka-belsko omrežje in zagotovil kabelsko televi-zijo. S Telemahom smo o tem celo že pod-pisali pogodbo, vendar je Telekom vse sku-paj zaustavil in dosegel, da je lahko samuvedel svojo kabelsko televizijo. V tem ča-su so začeli graditi center T-3 in investitorse je dogovoril s Telemahom, ne da biupošteval občinska pogajanja. Tako je zdajv T-3 kabelska, ki jo upravlja Telemah, dru-god pa nad kabelsko televizijo bdi Tele-kom. Treba pa je povedati, da tudi Tele-kom ni povsod napeljal vodov, ker pone-kod ni bilo takrat zadosti zanimanja za to.Nekaj zapletov je tudi, ker je Telekom, koje postal koncesionar za kabelsko televizijov občini, takoj začel pridobivati ljudi, da sose odločali za druge, dodatne Telekomovestoritve in sisteme na področju telefonijein interneta, kot so ADSL, ISDN itn. V ob-čini je tudi nekaj drugih operaterjev, kipreko telefonije uvajajo svoje sisteme, naprimer T2 in druge. Mi smo se s Teleko-mom dogovorili, da nam je zagotovil enkanal za lokalni TV program. Preko tegazdaj oddaja ATV, drugi pa tega niso storili,tako da zdaj eni lahko sledijo trzinskemutelevizijskemu programu, drugi pa ne. Lju-di ne moremo prepričati, da zamenjajooperaterja.

Miro Štebe

ki bi zdaj zamrzovala. Res je, da fontana nitista, ki je bila izbrana na razpisu. O tem jebil pred letom obveščen tudi občinski svet,ki je zamenjavo podprl. Šlo je za to, da bibila izbrana rešitev dražja in neprimernobolj zapletena. Z zamenjavo se je strinjaltudi avtor izbrane fontane Metod Frlec, sajje tudi avtor sedanje, ki nosi naslov Pom-lad. Vsi, ki so sodelovali s predlogi na raz-pisu za fontano, so dobili minimalno povr-nitev stroškov, izbrani umetnik pa je dobilavtorski honorar v skladu z razpisom. Do-bil je tudi plačilo za sodelovanje z izvajalcidel, saj je bilo postavljanje fontane zahte-ven projekt, zraven pa je na določen načinposkrbel tudi za preobrazbo tamkajšnjegatrga. Sporočilnost fontane je enaka, kot jebila pri prvem predlogu.

Občani nas večkrat opozarjajo, da v posa-meznem delu naselja ne gori javna razsve-tljava. Pred kratkim se je to zgodilo v cen-tru T-3. Kam morajo ljudje sporočiti takšneokvare?Če ne gre le za eno luč, ki pregori, ampakv nekem delu naselja odpove niz luči, po-tem je razlog za to skoraj gotovo mehani-čne narave. Nekdo je kaj poškodoval. Tak-šne okvare ljudje lahko enostavno prijavijopristojnim na Občini, ki bodo poskrbeli zaureditev razsvetljave. V primeru T-3 pa jestvar nekoliko drugačna, kajti tam še ni bi-lo primopredaje, in Občina še nima besedenad javno razsvetljavo. Predstavniki Obči-ne so tam sicer že začeli zamenjevati pre-gorele žarnice, čeprav tiste javne površineše niso predane občini. Gre za to, da bimorali investitorji pred predajo urediti ševeč stvari na površinah, ki bodo javna last.Tam so tudi površine, ki so, kot funkcional-na zemljišča, v lasti tamkajšnjih stanoval-cev in lastnikov lokalov. Za tiste površine

V nekaterih delih Trzina se ljudje pritožuje-jo zaradi podgan. Ali občina pri tem kajukrepa?Ja, podgane so, kot včasih ironično rečejo,največji človekovi prijatelji, saj nam dosle-dno sledijo. V glavnem imajo tri okolja, vkaterih prebivajo. Največ jih je v kanaliza-ciji. Tam bi jih bilo manj, če ne bi našlesvoje hrane. Drugo okolje, kjer se zadržuje-jo, so različna odlagališča odpadkov, tretjenjihovo življenjsko okolje pa so človekovabivališča, predvsem starejše hiše, kleti,podstrešja in gospodarska poslopja. V Tr-zinu se od časa do časa res pojavijo žari-šča, kjer jih pogosteje opažajo, in to ne le vstarem delu kraja. Tudi v novem Trzinu stadve ali mogoče celo tri takšne lokacije. Nevem, ali je to mogoče zaradi oblikovanostikanalizacije ali pa česa drugega, mogočetudi zaradi določenih navad tamkajšnjihprebivalcev, kot je odlaganje hrane in po-dobno. V občini imamo vsa leta redno de-ratizacije, če se pa kje podgane pojavijo vvečjem številu, pa služba, ki je za to zadol-žena, tam posreduje najkasneje v nekajdneh. Je pa zanimivo, kako zgostitev prebi-valstva na nekem območju privabi tudipodgane.

Pred kratkim so pred centrom Ivana Hri-barja postavili že dolgo napovedovano fonta-no. Zdaj je zaradi mraza zaščitena. Ali bo-ste pripravili slavnostno odkritje oz. njenzagon? Fontana pa ni enaka tisti, ki je bilaizbrana na javnem razpisu pred časom? Ka-ko to in ali so zaradi zamenjave dodatnistroški?Fontana je zdaj res na svojem mestu. Ki-parsko delo je dokončano, manjka le še na-pis, ki bo povedal, kaj predstavlja in komuje pravzaprav posvečena. Odprli jo bomospomladi, kar je logično tudi zaradi vode,

Razstava

V avli dr. Tineta Zajca (v predprosto-rih knjižnice) v Trzinu bo 30. 1. ob17.00 otvoritev razstave otroških prazničnih izdelkov in fotografij otroških portretov skupine Čebeleiz Enote vrtca Žabica. Razstava boodprta od 30. 1. do 6. 2. 2008.

Vabljeni!Ana Gerčar, vzgojiteljica

odsevodsev 77

Grad Jablje, na katerega smo Trzinci ta-ko navezani, da pravimo, da leži v na-ši občini, postaja vedno bolj pomembenobjekt. Lahko bi rekli, da si zadnje časekljuko grajskih vrat, v katerem ima sedežCenter Evropske prihodnosti, podajajo ta-ko slovenski kot tuji politiki.Nazadnje je ena izmed pomembnejših po-litičnih delegacij prestopila njegov prag vponedeljek, 7. januarja. Poslanska skupinaSDS je imela namreč novinarsko konferen-co, na kateri je Jože Tanko, vodja poslan-ske skupine, povedal, da bo poslanska sku-pina v prihodnjih dneh obiskala vseh 14novo nastajajočih pokrajin. Skupina se jeodločila, da se bo na terenu pogovorila z

lokalnimi političnimi veljaki, podjetniki indrugimi sooblikovalci javnega mnenja. Znovinarsko konferenco v Jabljah so se za-čeli obiski najprej po kamniško-zasavskipokrajini, sledile pa ji bodo še vse ostale.Poslanci ocenjujejo, da bodo na osnovi po-govorov s predstavniki lokalne oblasti izlu-ščili teme, ki bodo usklajene s skupnim po-gledom o pokrajinah, saj v posameznih po-krajinah še vedno ni popolne enotnostiglede njihovega obsega in glede števila le-teh. Po besedah Jožeta Tanka naj bi za po-slance bili še posebej dragoceni pogovori zgospodarstveniki, ki pomagajo sooblikova-ti nacionalne in področne politike. V okvi-ru obiskov pokrajin pa se želijo poslanci

neformalno srečati tudi z lokalnimi stran-karskimi odbori ter njihovimi predstavniki,saj si želijo več neposrednih stikov s članistranke. Po novinarski konferenci, na kate-ri so bili prisotni pravzaprav vsi poslanciskupine SDS, so se poslanci razdelili vskupine in glede na to, v katerih odborihsodelujejo v parlamentu, odšli na pogovoreo določenih temah z občinskimi veljaki vposameznih občinah kamniško-zasavskeregije. Poslanci so se že vnaprej dogovorili,o katerih temah bodo govorili na sestankihs predstavniki občin, in tako so se v Trzinunajveč ukvarjali s prometno ureditvijo incestnimi povezavami.

Mateja Erčulj

Novoletni koncert - zapojmo in zaigrajmo skupaj

Praznično decembrsko srečanje ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO SKUPAJ je bilo letos že tretjič, tako kot tudi lansko leto - v avli Osnovne šole Trzin. Prostor je na-ravnost »pokal po šivih«, toliko je bilo obiskovalcev. Vsekakor razveseljivo dejstvo.Prireditev je zanimiva, prijetna oblika medgeneracijskega sodelovanja. Sodelovaloje namreč kar 150 nastopajočih.

S pomočjo svojih vzgojiteljic so nastopile štiri skupine iz vrtca: Žabice, Čmrlji, Ptički in Stonoge. V programu so sodelovali Otroški pevski zbor in CICI zbor terMladinski pevski zbor Osnovne šole Trzin. Tri pesmi pa je zapel tudi Mešani pevskizbor DU Žerjavčki Trzin. Nastopili so mladi pevci in instrumentalisti, nekateri prvič, drugi drugič, pa tudi tretjič. Program sta poživila plesalka z River dancem inrapar z Božičkom in dedkom. Vabilu se je odzvala tudi flavtistka, ki obiskuje Glasbeno šolo L’artko v Trzinu. Za zaključek prireditve so zapeli pevci vseh treh generacij nežno pesmico Bele snežinke, ki nas je spomnila na prijetno prazničnovzdušje. Seveda pa je za tisto »ta pravo« vzdušje poskrbel naš vsakoletni gost in povezovalec programa Jure Sešek.

Meta Železnik

Šolarji, pozor!Društvo prijateljev mladine Trzin botudi letos organiziralo v času zimskihpočitnic, to je od 18. do 22. februarja2008, od 9.00 do 12.00, ustvarjalne,izobraževalne in rekreativne delavni-ce: slaščičarsko, likovno- oblikovalno,računalniško in športno.Zloženko s prijavnico boste dobili prisvojih razrednih učiteljih v prvi polo-vici februarja. Posamezne delavnice bodo izvajanele v primeru, da bo zanjo prijavljenihnajmanj 7 učencev.

Vabljeni vsi, ki radi ustvarjalno in vdružbi vrstnikov preživljate prosti čas!Trzin, januar 2008

Društvo prijateljev mladine Trzin

Obisk poslanske skupine SDS v kamniško-zasavski pokrajini

Prednovoletno srečanje borcev

Upravni odbor članov Združenja borcev za vrednote NOB Trzin je vpredprazničnem času, 18. decembra 2007, povabil na srečanje Pr’Jakov’ Met’ deset novo sprejetih članov.Namen srečanja je bil medsebojno spoznavanje. Vsi so si bili enotni,da je potrebno negovati izročila narodnoosvobodilnega boja, to jeohranjanje splošnih civilizacijskih vrednot moderne evropske druž-be. Ime borčevske organizacije je bilo spremenjeno v letu 20007 inprilagojeno novemu zakonu o društvih. Tako ni več ovir, da se v todruštvo ne bi vključil vsak, ki spoštuje zgodovinski spomin in ki muni vseeno, da se s človeškimi žrtvami doseženi rezultati NOB razvre-dnotijo oziroma potvarjajo. Vedno pogosteje se namreč pojavljajopodcenjevalna podtikanja, češ, »borcev ne more biti vedno več«. Prav preimenovanje organizacije omogoča somišljenikom in simpati-zerjem, ki te vrednote spoštujejo, da se včlanijo v to organizacijo.

Poročilo z 11. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin odsevodsev88

Svetniki v zagati

Zadnja seja Občinskega sveta občine Tr-zin v lanskem letu oz. 11. redna seja te-ga sklica Občinskega sveta je bila 19. de-cembra, tokrat prvič pa se je začela že po-poldne ob 16. uri, kar je na prejšnji sejipredlagal župan Anton Peršak. Najprej sodnevni red s predvidenih 12 točk razširiliza dodatno točko, nato pa so dali prednostobravnavi tistih točk, pri katerih so za po-jasnila prosili nekatere goste, ki so se ude-ležili seje.Ker je bila prisotna direktorica Centralnečistilne naprave Domžale-Kamnik OlgaBurica, so najprej odločali o odloku o či-ščenju komunalnih odpadnih in padavin-skih voda . To čiščenje na območju občinDomžale, Kamnik, Mengeš in Trzin že večdesetletij opravlja čistilna naprava v Študi,vendar tega vprašanja občine doslej še nisoopredelile z nobenim aktom. Novi odloktako celovito ureja razmerja med lastnikiinfrastrukturnih objektov, izvajalcem obve-zne gospodarske javne službe ter uporabni-ki oz. imetniki virov onesnaženja komunal-ne odpadne in padavinske vode. Imetnikivirov tovrstnega onesnaževanja vode sodolžni tako odpadno vodo pred izpustomv okolje očistiti na centralni čistilni napra-vi. Takšno vodo morajo pošiljati v čistilnonapravo preko kanalizacije ali pa jo, če sezbira v greznicah, prepeljati do čistilne na-prave. Ker je šlo za drugo obravnavo pre-dloga odloka, so člani občinskega svetaodlok soglasno potrdili.

Višje cene vrtcaZaradi prisotnosti predstavnikov osnovnešole in vrtca so nato člani občinskega svetaprešli na obravnavo sklepa o določitvi no-vih cen programov predšolske vzgoje v Tr-

zinu. Zaradi povišanja stroškov dela, mate-rialnih in nematerialnih stroškov ter zaradipovišanja stroškov živil je občinski svet pri-sluhnil predlogu Osnovne šole Trzin in po-višal cene predšolske vzgoje otrok. Od pr-vega januarja letos je tako mesečna cenapredšolske vzgoje za prvo starostno obdo-bje otrok povišana na 412,25 €, za drugostarostno skupino pa na 300,19 €. Stroškiživil v ceni za otroke prve starostne skupi-ne znašajo 33,93 €, za otroke drugega sta-rostnega obdobja pa 34,42 €. Hkrati je ob-činski svet potrdil tudi sklep članov svetašole, da se podaljša obratovalni čas vrtcaŽabica od 6. do 17. ure. V vrtcu so namrečanketirali starše in ugotovili, da jih večinazaradi poznega prihajanja iz služb želi po-daljšanje obratovalnega časa vrtca. Zani-mivo pa je, da nekateri starši tudi ne upoš-tevajo določila, da je otrok v vrtcu lahkonajveč 9 ur. Posledice podaljšanja obrato-valnega časa vrtca bodo plačevali tako

starši kot občina. Sklep o novi ceni so čla-nice in člani Občinskega sveta gladko potr-dili z večino, ravnatelj Osnovne šole TrzinFranc Brečko pa jih je ob slovesu, ko jim jevoščil za novo leto, tudi opozoril, naj za-čnejo razmišljati tudi o gradnji novega vrt-ca Žabica, saj je njegova gradnja v občin-skih načrtih predvidena za leto 2010.Občinski svet je nato prešel na sklepanje osvežnju proračunskih aktov, s katerim sopotrdili občinski proračun za leto 2009.Ker je šlo za drugo obravnavo, posebnihpomislekov ni bilo. Župan jim je pojasniltudi načrt občinskih razvojnih programovin pri tem opozoril, da bo treba poskrbetiza posodobitev vodovoda, kar ne bo takozanemarljiv strošek. Občina bo za ta pro-jekt poskušala pridobiti evropska sredstvaiz kohezijskih skladov, če pa ji to ne bo us-pelo, bo seveda treba bolj odpreti občinskimošnjiček.

Nepričakovan zapletZapletlo pa se je pri obravnavi načrta pri-dobivanja in razpolaganja z nepremičnimpremoženjem občine v tem in prihodnjemletu. Občinski svetnik Peter Kralj je spetodprl vprašanje prodaje občinske zemlje porazličnih cenah in pri tem posebej izposta-vil prodajo zemljišča podjetju Biring, ki jezemljišče potrebovalo za ureditev novegaparkirišča v coni. O tej temi so govorili žena prenekateri seji občinskega sveta, zato jebila večina svetnikov te problematike oči-tno sita do grla. Župan je pojasnjeval, dapri prodani zemlji ne gre za zazidljivo stav-bno zemljišče in da ne bi mogli iztržiti višjecene. Pojasnjeval je, da bi tudi v primeru,če bi najeli uradnega cenilca, ta verjetnovrednost zemljišča ocenil nižje. Svetnik Pe-ter Kralj pa je vseeno predlagal amandma,da naj občina pri prodaji zemlje Biringuceno poviša za 106 € za m3. Ko so glasovalio amandmaju, sta bila zanj le dva svetnika,

PopravekV poročilu z 10. seje občinskega sveta je poročevalec korektno opisal postopeksprejemanja obvezne razlage Odloka o ureditvenem načrtu območja T3 Trzin center.V zaključku pa je žal popolnoma zgrešil. Svet namreč ni sprejel sklepa o obvezni razlagi, kakor je bil predlagan po dnevnem redu, temveč je v resnici sprejel sklep,da bo omenjeni odlok spreminjal po pravno neoporečni poti.Sprejeti sklep je predlagala svetnica Natalija Chvatal, torej bi v besednjaku poroče-valca lahko rekli, da svet ni preglasoval opozicije, temveč je pritrdil njihovim argu-mentom.Ker pa je delovanje lokalne samouprave tako po pravni kakor tudi po praktični pla-ti drugačno kakor upravljanje države, je delitev trzinskega občinskega sveta na pozi-cijo in opozicijo umetna in neproduktivna, čeprav ne zanikam, da je v nekaterihokoliščinah praktična.Člani skupine Za zeleni Trzin si želimo, da se v občinskem svetu ne bi delili na na-še in vaše, zato tudi sami sebe ne uvrščamo nikamor, temveč se trudimo biti čistonavadni konstruktivni člani občinskega sveta. In zato po mojem mnenju pri spreje-mu omenjenega sklepa ni slavila niti opozicija niti pozicija, temveč argumenti.Drago Kostevc, član svetniške skupine Za zeleni Trzin

odsevodsev 99

ostali pa so se vzdržali, čeprav se je kasnejeizkazalo, da so bili pravzaprav proti. Ker jebil rezultat glasovanja 2 za in nihče proti, jeamandma dobil zeleno luč, to pa je pome-nilo, da ne morejo sprejeti sklepa v predla-gani obliki. Med svetniki je zavladalo pre-cejšnje nelagodje, saj jim rezultat ni bilvšeč, vendar so se morali držati pravil insklep o razpolaganju z občinskim nepremi-čninskim premoženjem so lahko sprejeli vnekoliko spremenjeni obliki. Precej lažje so potrdili pravila Javnega za-voda Knjižnica Domžale. S temi pravili seureja organizacija tega zavoda in drugavprašanja, pomembna za opravljanje nje-gove knjižničarske dejavnosti. Občinskisvet je dal pristanek na predlagani pravil-nik, ki je zdaj tudi usklajen z Zakonom ozavodih.

Pobude in vprašanja nič več na koncuSledila je točka Vprašanja in pobude ob-činskih svetnikov, ki je bila prej vedno za-dnja točka dnevnega reda, vendar so jizdaj po prvotnem dnevnem redu namenilidrugo mesto. Nekateri svetniki so namrečopozarjali, da so pobude in vprašanja, kiso jih postavljali prej ob zaključkih dolgo-trajnih razprav, več ali manj razvodeneli,saj je takrat pozornost udeležencev seje ževečinoma padla. Svetnik SDS-a Matjaž Er-čulj je ob tej točki podal kar 6 pobud, zabesedo pa so prosili tudi Dušan Šinigoj,Franci Pavlič, Joži Valenčak in Peter Kralj.G. Šinigoj se je zavzel za nekoliko manjformalne informativne razprave onaložbah, g. Pavlič je predlagal, da bi pred-stavniki Občinskega sveta obiskali nekda-njega župana KS Trzin, prvega častnegaobčana Trzina in nekdanjega občinskegasvetnika Toneta Ipavca, ki je hudo bolan.Vsi so predlog z odobravanjem podprli, ga.Valenčakova se je zavzela za postavitev po-jasnjevalne turistične table, g. Petra Kraljapa so zanimala dogajanja v zvezi z ureja-njem Mengeške ceste.

O Odsevu bodo še govoriliNaslednja točka je bila obravnava finan-čnega poročila občinskega glasila Odsev,

ki ga je podala svetovalka župana za finan-čne zadeve ga. Vika Kreča. Besedo je dobiltudi glavni in odgovorni urednik glasila,vendar je želel širšo obravnavo problemati-ke Odseva, na kar pa člani občinskega sve-ta niso bili pripravljeni in bodo o tem, napredlog župana g. Peršaka, razpravljali najanuarski seji. Čeprav se je urednik zavze-mal tudi za večjo kakovost zunanjega izgle-da časopisa, kar bi verjetno za seboj pote-gnilo tudi nekoliko višje stroške, so člani inčlanice občinskega sveta potrdili predlaga-ni finančni načrt za občinski mesečnik. Udeleženci sestanka so nato dokaj hitropotrdili sklepe o določitvi vrednosti točk zaizračun nadomestil za uporabo stavbnihzemljišč v občini, sklep o povprečni grad-beni ceni, povprečnih stroških komunalne-ga urejanja stavbnih zemljišč ter sklep o do-ločitvi vrednosti točke za izračun občinskihtaks v tem letu. Nekaj več razprave je bilopri obravnavi obvezne razlage Odloka ospremembah zazidalnega načrta za obrtno-industrijsko cono. Občina se je za obveznorazlago omenjenega odloka odločila napredlog Upravne enote Domžale, saj so stem odpravili nekatere nejasnosti v zvezi zdoločanjem višin objektov, ki jih lahkozgradijo v coni, podoben ukrep pa so spre-jeli tudi za razlago odloka o prostorsko-ure-ditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo vnaselju Trzin - Mlake.

Višje sejnineBrez zapletov so potrdili tudi povišanje sej-nin za občinske funkcionarje, predsednikein člane delovnih teles občinskega sveta,četrtnega odbora za območje OIC Trzin innadzornega odbora Občine Trzin. Po no-vem bodo člani občinskega sveta za ude-ležbo na seji prejeli neto 108,22 €, za ude-ležbo na sestankih delovnih skupin na ob-čini pa po 16,65 €. Pri dvigu vrednosti sej-nin so upoštevali rast cen življenjskih po-trebščin.Po seji se je župan vsem svetnikom in sve-tnicam zahvalil za sodelovanje v preteklemletu, jih obdaril s priložnostnimi darili inpovabil na prednovoletno zabavo v CenterIvana Hribarja, kamor so povabili še drugezaslužne Trzince. Miro Štebe

Opravičilo urednikaBralcem Odseva in članom Občinskega svetaObčine Trzin se opravičujem za vsebinskonapako v prejšnji številki Odseva pri poročiluo 10. redni seji Občinskega sveta. Ne moremse izgovarjati na tiskarskega ali ne vem kak-šnega škrata. Iz še vedno meni nerazumljive-ga vzroka je prišlo do miselnega preskoka inzapisal sem napačen izzid glasovanja gledeene od točk dnevnega reda omenjene seje.Pravzaprav je bil prvič v zgodovini sedanjegasklica Občinskega sveta na seji sprejet pre-dlog Nataše Chvatal, voditeljice liste Za zele-ni Trzin, ki je opozarjala, da bi bilo sprejetjepredlagane obvezne razlage odloka sporno intudi presedens za druge podobne primere.Med in po glasovanju o tem predlogu sem topravilno razumel, ko sem pisal poročilo, pasem naredil napako, zaradi kakršne so včasihodstavljali urednike. Šlo je za enostaven mi-selni preskok, saj sem pisal nekako pod vpli-vom spomina na glasovanja v Občinskemsvetu. Vse prevečkrat gre po načelu, da so tri-je ali štirje člani neopozicije proti, vsi ostalipa dvignejo roko v podporo predlagani reši-tvi. To se je dogajalo tudi na 10. seji in v be-ležko sem si zapisal opombo: preglasovanja.Iskreno mi je žal za napako, ki je verjetno tu-di ne bi bilo, če bi sorazmerno kmalu po sejidobil tudi uradni zapisnik s seje. Prav zato obtej priliki prosim občinsko vodstvo, da za Od-sev zagotovi tudi takšne dokumente, ki lahkopomagajo pri bolj objektivnem obveščanjuobčanov. Žal dostikrat vidim, da imajo občin-ski svetniki na razpolago gradiva, ki jih jaz nepoznam, zapisnike s sej pa lahko vidim šele,ko so objavljeni v gradivih za naslednjo sejoobčinskega sveta.Opravičujem se tudi članom liste Za zeleniTrzin, ker sem jih nekajkrat napačno poime-noval opozicija. Strinjam se z g. Kostevcem,da je Trzin premajhen za delitev na pozicijoin opozicijo, res pa je, da dogajanje v občin-skem svetu prevečkrat spominja na to formu-lo. Težko je najti primeren kratek izraz, s ka-terim bi označil razhajanja v stališčih na se-jah občinskega sveta. Vem, da najrazličnejšatelesa občinskega sveta pred sejo sveta obrav-navajo problematiko, ki jo potem dobi vodločanje občinski svet. Kot g. Kostevc indrugi člani sveta sami vedo, svoja drugačnastališča in pomisleke na teh sejah v glavnemizražajo predstavniki liste Za zeleni Trzin, vsidrugi člani sveta so večinoma usklajeni inenoglasni pri podpori predlaganim sklepom.Enostavno se pojavljata dva bloka, skupinadrugače mislečih je zelo majhna, in je večino-ma preglasovana. Kako poimenovati ta manj-ši blok, je pa uganka: nasprotniki, drugačemisleči, drugi blok, opozicija, dvomljivci, ne-verniki, sovražniki, svobodno razmišljajoči,zdraharji, ...? Nobena od oznak ni čisto ustre-zna, poimensko navajanje ali navajanje listepa tudi ni vedno najboljša rešitev. Se bom po-skusil v bodoče kako znajti.

Miro Štebe

Ljudske predice iz Kamnika popestrile zadnjopredpraznično delavnico

Od 10. do 20. decembra sta Turistično društvo Kanja Trzin in Krajevna knjižnica Ti-neta Orla v Centru Ivana Hribarja v Trzinu otroke razveseljevala s pravljicami, na de-lavnicah so nastajali predpraznični okraski. Zadnji dan, 20. decembra, ko je otroke v dvorani Marjance Ručigaj razveselil Boži-ček, so pridne roke pod mentorstvom ge. Majde Vavpotič ročno vezle. Čarobnost ve-čera iz časov naših babic - pletenje in vezenje- so pričarale s svojim petjem še ljudskepevke Predice iz Kamnika. Iz skorajšnje pozabe v današnje dni spletajo venčke ljud-skih pesmi iz časov, ki se zdijo tako mirni in idilični. Pravšnje vzdušje za predprazni-čni čas! In vsem po vrsti so se utrnile solze nostalgije in spomina na naše pokojnestarše, naše mame. Idilika večera nas je vsaj za kratek čas iztrgala iz potrošniške mr-zlice in nas navdala z mirom in sočutnostjo! Jožica Valenčak

odsevodsev1 01 0

Ob dnevu samostojnosti je Kulturnodruštvo Franca Kotarja Trzin v sode-lovanju s Komisijo za občinska priznanjain proslave v dvorani kulturnega doma vTrzinu pripravilo občinsko proslavo, na ka-teri so nastopili: Pevski zbor društva upo-kojencev Žerjavčki, Pihalni orkester Zarjaiz Šoštanja, slavnostni govornik pa je bilčlan trzinske sekcije Zveze veteranov vojneza Slovenijo Jože Kosmač. Prireditev je bila dokaj dobro obiskana, sajje moralo nekaj obiskovalcev, za razliko odprejšnjih let, v dvorani celo stati. Proslavoso začeli pevci UD Trzin z državno himnoin ubranim venčkom pesmi, primernih zauvod v praznično razpoloženje. Treba jepohvaliti članice in člane zbora, da so za-peli zelo natančno in da se kakovost njiho-vega petja še izboljšuje. Zbor je že kar ute-čen in je vse bolj nepogrešljiv na najrazli-čnejših trzinskih družabnih prireditvah. Pravi ton prireditvi je dal slavnostni govor-nik, Jože Kosmač, ki je v svojem govoruspomnil na skoraj soglasno podporo Slo-vencev samostojni Sloveniji ob odločanjuna referendumu pred 17-timi leti in v časuvojne za Slovenijo. Med drugim je dejal:»Generacija Slovencev, na takratnih različ-nih dolžnostih, je v tistem času dala pikona » i » vsem hotenjem in borbi za samo-stojno Slovenijo, že vse od Maistrovih bor-cev, do slovenskih borcev NOB, pa ne na-zadnje tudi od slovenskih domoljubov,

predvsem dunajskih študentov in kulturni-kov v času marčne revolucije 1848 leta, koso po propadu avstrijske monarhije »iskalisamostojno, zedinjeno Slovenijo«, pa razu-mnikov in kulturnikov, ki so že spomladi1987 suverenost razumeli kot pogoj za to,da iz naroda postanemo nacija, torej narods svojo lastno državo.«Orisal je, kako je potekalo osamosvajanjeSlovenije in ob tem poudaril, da smo lahkobolj ponosni na tedanjo odločitev in seda-njo samostojno državo.

datelja Stanka Premrla, ko je 1905 uglasbilPrešernovo Zdravljico, katere sedma kiticaje Slovenska himna.Ali vemo, da je z grbom povezan naš slav-ni arhitekt Jože Plečnik, ki je verjetno boljcenjen na Dunaju in v Pragi, kot pri nas.Na koliko domovih je danes izobešena slo-venska zastava ?«Orisal je tudi sodobne razmere v slovenskidružbi, opozoril na inflacijo in da smopredsedovanje Evropski uniji prevzelipredvsem po vrstnem redu, samostojnostpa smo si izborili. Zaključil pa je:

»Nisem proti Odi radosti in niti proti mo-dremu simbolu z 12 zvezdami, toda pred17 leti smo hotenje po samostojnosti poka-zali svetu zavidljivo enotni, in bodimo takitudi nadalje, za sebe in za naše zanamce. Bodimo ponosni domoljubi na svoji zem-lji, s svojo kulturo in jezikom, s svojimispecifičnostmi.«V nadaljevanju prireditve so udeleženceproslave razveselili člani Pihalnega orke-stra Zarja pod vodstvom dirigenta MiranaŠumečnika. Začeli so z živahnimi melodi-jami v stilu broadwayskih koncertov, pu-bliko pa so še zlasti razživeli s priredboAvsenikove Slovenija, odkod lepote tvojein božičnimi pesmimi, kot so Jingle Bellsin A Christmans Rock festival. Po bu-čnem aplavzu pa so godbeniki Trzince na-gradili še z Maršem Radetskega in drugi-mi priljubljenimi melodijami prednovole-tnega časa. Sledila je bogata pogostitev z dobrotami indruženje ob zvokih domačega ansamblaReplay 3, nekje okrog 23. ure pa je zbranenagovoril g. župan Anton Peršak in vsemzaželel srečno novo leto, nebo nad Trzi-nom pa je kmalu za tem razsvetlil veliča-sten ognjemet.

Miro Štebe

» Kje je naš ponos,da smo Slovenci sa-mostojni, suvereni,da imamo po Karan-taniji in Karnioli sa-mostojno državo, ssvojim grbom, zasta-vo in himno, da smosamostojna, suvere-na država?« Zavzel se je za večjespoštovanje sloven-skih simbolov in na-

vedel nekaj za-nimivih manjznanih podat-kov o njihovizgodovini.»Ali vemo, daslovenska za-stava, tribar-vnica, ne tro-bojnica, obsta-ja že skoraj160 let, od te-daj, ko jo jemarca 1848 le-ta, v času mar-čne revolucije,na Wolfovi uli-

ci v Ljubljani izobesil študent prava na Du-naju Lovro Toman, iz nasprotovanja izobe-šenju nemškutarske zastave na ljubljan-skem gradu. Lovro Toman je kasneje po-stal poslanec deželnega in dunajskega zbo-ra ter mož Josipine Turnograjske, prve slo-venske pesnice.Te narodne, slovenske barve pa izhajajo žeiz leta 1463, iz Kranjskega deželnega grba,ki ga je avstrijski cesar Friderik III. priznalv zahvalo Kranjskim deželnim stanovom. Ali vemo, da je slovenska himna delo skla-

Lahko smo ponosni!

Prosta katedra

Resnica ni le ena

odsevodsev 1 11 1

Vdecembrski številki Odseva je glavni in odgovorni urednik vprispevku »Resnica ni le ena« med drugim pisal tudi o objavlja-nju napačnih informacij. K napačnim oz. netočnim informacijam dodajam še to, da je bilo vTrzinu kar nekaj pomembnih dogodkov, ki pa v Odsevu niso bili za-beleženi.Menim, da se je informiranje poslabšalo z letom 2005 (po prihoduprejšnjega urednika), ko je bil sprejet Odlok o zagotavljanju obvešča-nja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu občine Trzin. S tem odlo-kom je bil ukinjen uredniški svet (uredništvo), njegovo vlogo pa jeprevzel kolegij občinskega sveta (24.čl.). Po navedbah sedanjega glavnega in odgovornega urednika razumem,da kolegij ni mesečno spremljal nastajanje glasila in ni sodeloval zurednikom.Podpiram prizadevanja urednika, da si sam izbere primerne sodelav-

Trzin ni v letalskem koridorju

Pred novim letom smo poročali, da sonekateri predstavniki občine izjavlja-li, da novoletnega ognjemeta v Trzinu ne

bo, ker Trzin leži pod letalskim koridorjem,po katerem vzletajo in pristajajo letala. Ne-kateri so govorili, da v Trzinu poslej ne bo

dovoljeno izstreljevati raket in drugih pirote-hničnih sredstev med prazniki. Teh opozoril

sicer na silvestrovo in v času božično-novo-letnih praznikov ni nihče upošteval, saj je

bilo nebo nad Trzinom kar dobro osvetlje-no. Ko smo se pozanimali pri pristojnih or-ganih, pa smo izvedeli, da Trzin ne leži zno-traj letalskega koridorja, in torej omejitev v

Trzinu ni. Je pa vseeno treba upoštevati tudidejstvo, da so takšne kanonade, kakor smojim bili priča za silvestrovo, za nekatere, še

zlasti pa za živali, precej moteče.

Pustna sobota v Trzinu

Pustni sprevod bo v soboto, 2. 2. 2008, krenil z dvorišča za KUD-om ob 11.00 innadaljeval pot mimo šole, preko Pšate, na ulico Za hribom do križišča in natona ulico Pod gozdom ter nadaljeval pot po ulici Kamniškega bataljona do Merca-torja (postanek za čaj in sladico), nato mimo blokov po Ljubljanski cesti predokrepčevalnico Barca (postanek), od tam po Mengeški cesti nazaj do Kulturnegadoma.

Sprevod na vozovih bo nadaljeval pot po Jemčevi cesti s tremi postajami in se vrnilnazaj po Mengeški cesti do Kulturnega doma.Ob 12.30 se bodo pridružili starši in po lastni želji v dvorani z otroki nadaljevali pu-stno rajanje. Sledilo bo ocenjevanje posameznih in skupinskih mask. Prve tri naj-bolj izvirne bodo nagrajene.

Ob 13.30 se bodo pridružile tudi skupine na vozovih. Tudi te bodo ocenjene in na-grajene. Učenci, ki bodo želeli sodelovati v skupinah na vozovih, bodo dobili v šoliobrazec, katerega bodo nesli staršem v podpis.

Zvečer, s pričetkom ob 19.00, bo v dvorani Kulturnega doma začetek PUSTNEGARAJANJA Z ŽIVO GLASBO, kamor so vabljeni vsi krajani občine Trzin. Tudi tubodo najizvirnejše maske nagrajene. Vabljeni!

DPM, TD,KUD, KRESNIČKA, OŠ Trzin, PEKOS PUB

ce (imenovanje uredniškega sveta), ki bodo namesto kolegija lahkoneodvisno in bolj demokratično spremljali oz. oblikovali vsebino inizdajanje občinskega glasila. Predpogoj za dobro delovanje uredništvabo omogočanje dostopa novinarjem do vseh potrebnih informacij.Pomembno vlogo za izboljšanje informiranja v Trzinu pa bo gotovolahko imela lani imenovana Komisija za informiranje. Področje delo-vanje komisije je sistematska in celovita obravnava tem s področja in-formiranja in promocije dogodkov v občini v okviru pristojnosti Ob-činskega sveta z namenom zagotavljanja pogojev za čim boljšo obve-ščenosti občank in občanov občine Trzin. Ne glede, da ima sedanjiurednik težave z dostopom do pravih informacij, je Odsev vsebinskobogatejši kot pod prejšnjim urednikom. Pozna se, da je urednik pro-fesionalni novinar z dolgoletnimi izkušnjami, tako da so dane vsemožnosti za boljše odsevanje življenjskega utripa v občini.

Stane Mesar

Prikaz poti po kateri se bo premikala pustna povorka.

odsevodsev1 21 2

Vzadnji, 12 številki (letnik XIV) Odse-va - glasila občine Trzin, december2007, je bil na 17. in 18. strani objavljenpogovor pod naslovom »Ne morem miro-vati, moram kaj početi« z našim občanomg. Zoranom Rinkom - prvim trzinskim tele-vizijskim snemalcem.

Med drugim je g. Zoran Rink na 18. stranina vprašanje novinarja: »Zdaj si prisotentako rekoč povsod po Trzinu. Se ti zdi, daje družabno in društveno življenje boga-to?« odgovoril: »Je bogato, pa tudi ne. Pogo-sto vidim, da bi se dalo marsikdaj storiti šekaj več. Na primer, ko v Trzinu organizira-mo Florjanov sejem, se tam nazadnje trudipeščica ljudi, morala pa bi to biti vsetrzin-ska akcija, v kateri bi sodelovali tudi drugi,druga društva in še zlasti gasilci. Nenaza-dnje je sv. Florjan njihov zavetnik. Saj so ga-silci prizadevni na številnih področjih in za-to zaslužijo pohvale, pri taki akciji, kot jeFlorjanov sejem, pa mislijo, da odigrajo svo-jo vlogo, če gredo v cerkev in po povorki po-gostijo svoje goste. Podobnih primerov, ko bilahko pri različnih prireditvah sodelovala šedruga društva, je še več.«

Ni navada, da upravni odbor (UO) Prosto-voljnega gasilskega društva (PGD) Trzinjavno zavzema stališča o izraženih mne-njih posameznika ali skupine občanov,kljub temu pa je v zvezi z izraženim mne-njem g. Zorana Rinka, ki je sicer poveljnikCivilne zaščite (CZ) Občine Trzin, na pre-dlog članstva PGD Trzin, UO PGD Trzinzavzel naslednje stališče:»Med nekaterimi občani Trzina se izražajomnenja, da trzinski gasilci premalo sodelu-jemo v družabnem in društvenem življenjuin da gasilska organizacija sodi v isti koš sšportnimi, kulturnimi in ostalimi društvi,kar pomeni, da se posredno enači dejav-nost zaščite, reševanja in pomoči z ostali-mi kulturnimi in športno-rekreacijskimidejavnostmi.138-letna tradicija gasilstva na Slovenskemima močan vpliv na družbeno življenje vposameznem kraju, vendar so glavne gasil-ske naloge humanitarnega značaja, to je -zaščita, reševanje in pomoč prebivalstvuob naravnih in drugih nesrečah. To so ra-zlogi, da gasilstva zaradi svojega humani-tarnega poslanstva in narave dela ne more-mo primerjati oziroma enačiti z ostalimiinteresnimi skupinami, ki so organiziranekot društva.Gasilci še nikoli v svoji zgodovini nismobili izključno samo gasilci za gašenje poža-rov, ampak veliko več, pomagamo in želi-mo pomagati sočloveku v stiski - ob vsako-

vrstni nesreči. Pravo gasilstvo je pri posa-mezniku način življenja in odnos do sočlo-veka 24 ur na dan in ne samo nekaj ur nateden (npr. v času prireditve ali rekreaci-je), ali pa še to ne, v smislu »Danes bi, jutrise mi pa ne da.« Javno gasilsko službo ima-mo in moramo imeti organizirano tako, dadeluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365/6dni v letu.

V zvezi s praznovanjem Florijanove nede-lje govorijo zgodovinska dejstva, da so tr-zinski gasilci že pred drugo svetovno vojnoredno praznovali nedeljo, posvečeno svoje-mu župnijskemu in stanovskemu zavetni-ku, sv. Florijanu. Z gasilci sosednjih pro-stovoljnih gasilskih društev so se na Flori-janovo nedeljo skupaj udeleževali slavno-stne maše v trzinski cerkvi sv. Florijana,prireditev pa običajno zaključili na dvori-šču gostilne »Pri Narobetu« s pogostitvijogostov in tombolo. To tradicijo so moralileta 1947 ukiniti, saj takratna oblast temuni bila naklonjena. Ponovno smo jo obudi-li leta 1989. V letu 2008 bomo imeli tako 19. Florijano-vo nedeljo in 9. Florijanov sejem, ki je or-ganiziran na pobudo Turističnega društvaKanja Trzin, sicer v sklopu praznovanjaobčinskega praznika v mesecu maju. V dosedanji 8-letni zgodovini organizacijeFlorijanovega sejma je že prišlo do časov-nega zamika med sejmom in Florijanovonedeljo, in sicer je bil sejem teden dni zaFlorijanovo nedeljo. Gasilci se namreč pripraznovanju strogo držimo pravila, da jeFlorijanova nedelja vedno prva nedelja po4. maju, ko goduje sv. Florijan. Praznuje-mo vedno to nedeljo, ne glede na vreme alidruge okoliščine.Domače turistično društvo je tako izkori-

stilo obujeno tradicijo trzinskih gasilcev,kar jim je dobro uspelo ter jim gredo vsepohvale, in praznovanju Florijanove nede-lje priključilo Florijanov sejem, ki pa bi galahko organizirali tudi povsem ločeno, npr.časovno bližje praznovanju občinskegapraznika, ki je 15. maja, na god sv. Zofije.Kako bi se v tem primeru poimenovan se-jem, ni bistvena pomena.Vsekakor trzinski gasilci z organizacijoFlorijanove nedelje nadaljujemo tradicijonaših predhodnikov, ki v predvojnem časuniso hkrati s praznovanjem godu svojegazavetnika organizirali sejmov. Tako pred-stavitev raznih spletenih izdelkov iz slame,izklesanih podob iz lesa - množice izdel-kov domače in umetnostne obrti, pokušinetrzinskih klobas, ubranega petja in vrstedrugih dogodkov ..., niti organizacija se-jemske prireditve kot take ne sodi med ga-silske naloge. Tudi sosednja gasilska druš-tva v svojih občinah ne sodelujejo pri orga-nizaciji sejma (primer javne prireditve Hi-tovega sejmarjenja v Domžalah v organiza-ciji Radia Hit iz Domžal ali Kmetijsko-po-slovnega sejma v Komendi v organizacijiKonjeniškega kluba Komenda). Oba sejmasta osrednji sejemski prireditvi v centruobčin Domžale in Komenda. Tako gasilciPGD Domžale-mesto kot tudi PGD Ko-menda posodijo svojo opremo (stojnice,mize, klopi ...), ki je v njihovi lasti.Ravno tako gasilci PGD Trzin odstopimoodjem električne energije in vode, posodi-mo gasilske mize in klopi, ražnje, posode indrugo opremo, ki jo imamo na razpolago.Na sejmu sta za potrebe požarne straževseskozi prisotna tudi dva usposobljena ga-silca.Osebne in skupne zaščitno-reševalne opre-me po sklepu UO PGD Trzin ne posojamo

Stališče Upravnega odbora PGD Trzin o sodelovanju PGD Trzin na Florjanovem sejmu

odsevodsev 1 31 3

nobeni organizaciji ali posamezniku za no-beno prireditev ali zasebne potrebe, sajmora biti ta ves čas brezhibna, na razpola-go, pa tudi visoka ekonomska cena tega neopravičuje. Konec koncev je od brezhibno-sti opreme odvisno zdravje in življenje ga-silcev na intervenciji, pa tudi sami mora-mo poskrbeti za redno servisiranje opre-me, ki ni poceni. Kot dober gospodar smo skozi 102 letnozgodovino svojega obstoja dokazali, daznamo dobro in samostojno gospodariti zzaupanim imetjem.Svojo opremo posojamo tudi pri drugih pri-reditvah, velikokrat pa nastopamo tudi zmoštvom, kadar je to nujno potrebno, pred-vsem pri preventivnem požarnem varova-nju. Tako sodelujemo pri pustnem sprevo-du, maškaradi, prireditvah Trzinske pomla-di, gregorjevem, spomladanski čistilni akci-ji, organizaciji teka Petra Levca, kolesar-skem maratonu, raznih kulturnih in občin-skih proslavah, prevozu mladine in starej-ših občanov in še bi lahko naštevali. Priso-tni smo na prireditvah drugih društev, ki ni-

so v naši neposredni organizaciji, pa ven-darle terjajo naš prosti čas. Opremo, ki joimamo v lasti, nihče od članov ne upora-blja za pridobivanje lastnega zaslužka alihonorarja, kot sicer nekateri drugi posame-zniki. Vmes nas čaka še redno delo in uspo-sabljanja ter stalna pripravljenost na inter-vencije, ki so lahko podnevi, ponoči, medtednom, čez vikend ali ob praznikih.

V dosedanjih organizacijah Florijanovegasejma tudi ni bilo zaznati, da bi pripadnikiCZ - službe za podporo organizirano po-stavljali in pospravljali šotor CZ občine Tr-zin, kar bi bila sicer dobra vaja, ampak soga do sedaj vedno postavljali in pospravljalizagnani člani domačega turističnega druš-tva in nekaj neumornih posameznikov.

Vsekakor PGD Trzin ne more prevzeti

krivde za pomanjkanje delovnih članov vrazličnih društvih pri organizaciji Florija-novega sejma ali kakšnih drugih priredi-tvah v Trzinu in pomanjkanja ne moremonadomestiti s člani gasilskega društva.PGD Trzin ni servis opreme in ljudi za izpo-sojo. Podpiramo sodelovanje in solidar-nost med trzinskimi in stanovskimi gasil-skimi društvi, nasprotujemo pa izkorišča-nju. Zaradi razdrobljenosti društvenegaživljenja v Trzinu (okrog 30 delujočihdruštev) pomagamo povsod tam, kjer po-sameznim mlajšim društvom primanjkujekadra in opreme, vendar do določene me-je. Gasilci v občini Trzin smo organiziraniv enem gasilskem društvu - PGD Trzin,verjetno pa to ne drži za vse ostale kultur-ne ali športno-rekreacijske dejavnosti v Tr-zinu.Večino lastnih prireditev (gasilskih veselic,prevzem gasilskih vozil, praporja ali gasil-skih proslav ob okroglih obletnicah, orga-nizaciji požarnih straž, udeležbi na gasil-skih vajah, tekmovanjih in intervencijah)izvedemo z lastnimi člani in brez pomoči

ostalih trzinskih društev v kadru in/aliopremi. Zavzemamo stališče, da v društvuorganiziramo prireditve, ki smo jih gledena velikost lastnega članstva in sredstvasposobni izpeljati samostojno in ne prela-gamo zadanih nalog na druga društva.Je pa kar nekaj članov trzinskega gasilske-ga društva tudi članov ostalih trzinskihdruštev, tako da tudi sicer pomagajo priprireditvah, ki jih organizirajo ostala druš-tva, katerih člani so, vendar kot njihovi čla-ni in ne gasilci.Mnenja smo, da imamo z večino društev vTrzinu dobre in korektne odnose, morebi-tna odprta vprašanja pa rešujemo prek re-dnih medsebojnih stikov.Z dolgoletno tradicijo, prek 102 let, se jePGD Trzin skozi različna časovna obdobjarazvilo v sodobno organizacijo, ki je te-meljni sestavni del in najbolj organizirana

sila sistema varstva pred naravnimi in dru-gimi nesrečami v občini. Gasilcem vednoveč nalog nalaga zakonodaja, ne dobimopa z novimi nalogami hkrati sredstev terkakovostne zaščitne in reševalne opreme.Opravljamo veliko večino vseh nalog obnaravnih in drugih nesrečah v občini, patudi drugod (sodelovali smo pri večjih po-žarih in poplavah, ob raznih neurjih ipd. vsosednjih občinah), če našo pomoč potre-bujejo in je to v naši moči. Občanom pri-skočimo na pomoč tudi pri sanaciji škode,po požarih, povodnjih, neurjih..., pa če-prav to ni opredeljeno v naših zakonskihnalogah in obveznostih in je v pristojnostidrugih služb. Svoje delo opravljamo pro-stovoljno in brez plačila. Zato žrtvujemosvoj prosti čas, kdor lahko tudi službeničas, nemalokrat pa tudi zdravje in celo živ-ljenje.Smo samostojna organizacija in imamo sa-mostojno vodenje in poveljevanje, to pa namtudi omogoča neodvisnost od različnih inte-resov skozi čas in dosledno uveljavljanjestrokovnih načel.

UO PGD Trzin se je izjemoma odzval namnenje zato, ker smo v skladu s statutomPGD Trzin dolžni varovati ugled gasilskeorganizacije pred napačnimi ali krivičnimiocenami.V prihodnje ne nameravamo polemizirati oudejstvovanjih PGD Trzin po glasilih, časo-pisih ali drugih medijih javnega obveščanja,ker brezplodno polemiziranje in pavšalnokritiziranje ne sodi med častna in produktiv-na dejanja.

Vedno smo bili in bomo odprti za dobro-namerne in utemeljene nasvete in konkre-tne ideje, ki jih na upravnem odboru aličlanskih sestankih redno obravnavamo.Ideje lahko sporočite našim članom, vod-stvu ali pa na naslove, ki so natisnjeni naprvi strani koledarja PGD Trzin.Vsekakor pa iniciatorje raznih idej in pobudvabimo v svoje gasilske vrste, kjer se bodolahko izkazali tako na tehnično-operativ-nem (pripravljenosti in udeležbi na inter-vencijah, udeležbi usposabljanj in obisko-vanj gasilskih temeljnih in dopolnilnih te-čajev, načrtovanju in udeležbi gasilskih vajin tekmovanj idr.) kot organizacijsko pre-ventivnem področju (vzgoji gasilske mladi-ne, delu s članicami in gasilskimi veterani,organizaciji požarnih straž, ozaveščanjujavnosti, pregledov hidrantnega omrežja,čiščenju vozil in opreme, rednemu vzdrže-vanju gasilskega doma idr.) skozi dejanjavse leto. V življenju se namreč dokazujemoz opravljenim delom. Kdo se bo izkazal inkdo ne v realizaciji idej in pobud, bo poka-zal čas, ki je najboljši sodnik. Vsekakor paše zmeraj velja, da besede mikajo, a zgledivlečejo.«

V službi ljudstva - NA POMOČ!UPRAVNI ODBOR PGD TRZIN

odsevodsev1 41 4

Vfebruarju bodo imeli člani Prostovolj-nega gasilskega društva Trzin (PGD)svoj redni občni zbor, ki bo letos tudi volil-ni. Dosedanji predsednik Jože Kajfež je žepred časom napovedal, da namerava krmilodruštva predati nasledniku, saj se je laniporočil, dobil sina Klemena, pred časom paje začel tudi priprave za gradnjo nove hišena Viru pri Domžalah. Prav zato se nam jezdelo prav, da ga pred zaključkom predse-dovanja še enkrat predstavimo našim bral-cem, saj je Jože s svojim požrtvovalnim de-lom in zavzetostjo v zadnjih dveh desetletjihkrepko prispeval k družabnemu življenju vTrzinu in seveda k uspešnemu delu gasil-skega društva.

Jože izhaja iz znane gasilske družine, sajje bil tudi njegov oče zaprisežen gasilec,pa tudi njegov brat se profesionalnoukvarja z gašenjem požarov in nudenjempomoči tistim, ki se jim zgodi nesreča.

Čeprav Jožeta Kajfeža večina Trzincev ver-jetno dobro pozna, smo ga vseeno najprejprosili za kratko predstavitev.Rodil sem se v Ljubljani 1970 leta. Kosem bil star štiri leta, smo se preselili v Tr-zin in tu sem odraščal. Prva štiri letaosnovne šole sem hodil v trzinsko šolo, kije bila v sedanjih prostorih Občine. V petirazred sem hodil v Mengeš, ko pa je bilapo enem letu v Trzinu zgrajena novaosemletka, sem osnovno šolo dokončal vdomačem kraju. Šolanje sem nadaljeval vLjubljani na srednji tehnični šoli, smer le-sarstvo. Po šoli sem se zaposlil v Radom-ljah v Lipu, kjer sem še zdaj. Opravljalsem različna dela v različnih oddelkih,zdaj pa sem v pripravi proizvodnje. Je patako, da ti nalagajo vedno več dela in po-krivati moraš vedno širše področje. Mi-slim, da sem se med delom kar veliko nau-čil, spoznal sem dosti ljudi in lahko re-čem, da sem s svojim delom v glavnem za-dovoljen. Še zlasti mi je všeč, da so odnosimed zaposlenimi dobri.

Kako pa si zašel v gasilske vrste?Oče je bil gasilec. Najprej v Kočevju, natopa v Ljubljani, v Vižmarjih. Ko smo sepreselili v Trzin, se je včlanil v trzinskodruštvo, in lahko rečem, da je bilo meni inbratu gasilstvo precej blizu. Leta ,84 semse v osnovni šoli vključil v skupino mladihgasilcev. Mušičev Blaži je bil mentor in za-čeli smo hoditi na tekmovanja. Kot skupi-na smo se mladi dobro razumeli. Združilismo prijetno s koristnim in navezali dobreprijateljske odnose. Večina nas je še zdajdejavnih v društvu in še vedno se dostidružimo.

Med gasilci si dosegel praktično vse, karlahko gasilec doseže v svojem društvu. Ka-ko je potekala tvoja gasilska kariera?Začel sem v pionirski desetini, kjer sembil desetar, kasneje sem bil član mladinskeskupine, nato pa skupine mlajših članov,ki smo jim takrat rekli člani A. Člani smobili takrat razdeljeni na mlajše in starejše.Mlajši so bili tisti do tridesetega leta, sta-rejši pa so bili v skupini B. V tistem časusem bil skupaj z Metodom Maroltom ime-novan za člana upravnega odbora društva,leta 1998 pa so me izbrali za predsednikadruštva. V tem času sem se tudi izobraže-val in pridobival različne gasilske čine.Zdaj sem gasilski častnik prve stopnje. Po-stal sem tudi član predsedstva Gasilskezveze Domžale, kjer sem v zadnjem man-datu vodil komisijo za zgodovino. V temmandatu je namreč gasilska Zveza Dom-žale praznovala 50. obletnico in ob tej pri-liki smo izdali tudi knjigo o Zvezi in nje-nem delovanju.

Nekako v istem času je tudi trzinsko druš-tvo izdalo knjigo o svoji stoletni zgodovini.Sta se nalogi dopolnjevali?Delo je res potekalo skoraj istočasno. Iz-dajo domžalske knjige smo načrtovali žeprej, v Trzinu pa smo začeli razmišljati, dabi nekako zbrali podatke o zgodovini druš-tva in jih objavili v knjigi, ko sem postalpredsednik. Moram pa reči, da smo takoj

po moji izvolitvi v Trzinu naj-več energije in pozornostiusmerjali v nabavo novega so-dobnega gasilskega avtomobi-la. Ko nam je to uspelo, pasmo se resneje lotili priprav nastoto obletnico društva in stem v zvezi tudi na izdajo knji-ge, s katero smo želeli na enemmestu podrobno zbrati podat-ke in prikazati zgodovino in de-lo trzinskih gasilcev.

Na tem področju ste opravili resveliko delo.Ja, res je. Delo je od vseh, kismo sodelovali, zahtevalo karprecej truda. To je bila zaresprava podjetnost! Dela s knjigoje bilo ogromno. Prebrati je bi-lo treba goro gradiva, izbrskati,prefotokopirati najrazličnejšestare dokumente in slike. Kljubvsemu trudu lahko zdaj z zado-voljstvom rečemo, da smo pr-vih sto let društva res celovitoin dobro dokumentirali. Tisti,ki bodo pisali nadaljnjo zgodo-vino društva, bodo imeli zelo

dobro izhodišče. Žal nam je, da je v časunastajanja zbornika prezgodaj umrl našprizadevni član Ivko Ručigaj, ki je o druš-tvu in njegovi zgodovini vedel zelo veliko.Verjetno bi imela knjiga kakšno stran več,saj je imel tudi zelo bogat osebni arhiv odruštvu. Smo pa brskali po trzinski kroni-ki, veliko nam je pomagal Jaka Ložar, kiima zbranega precej gradiva o Trzinu, iz-brskali pa smo tudi nekaj že skoraj poza-bljenih slik in dokumentov. Mislim, daknjiga dokaj verno predstavlja začetkedruštva in njegov nadaljnji razvoj. Nanjosmo upravičeno ponosni, čeprav se je mo-goče kje vrinila tudi kakšna nenamernanapaka.

Kateri pa so drugi dosežki iz časa tvojegavodenja društva, na katere si ponosen?Pravzaprav smo bili ves čas zelo dejavni.Poleg rednega urjenja in posredovanja obrazličnih nezgodah smo skrbeli za opre-mo, vzdrževanje doma in druge dejavno-sti. Posebej bi izpostavil, da smo leta 1999razvili nov društveni prapor. V tistem časusmo v domu napeljali tudi centralno ogre-vanje. Leta 2001 smo dobili podvozje zanovi avto, naslednje leto pa tudi sam avtoz vso opremo, ki sodi zraven. Ob tem smoveliko pozornosti namenili tudi posoda-bljanju osebne gasilske opreme. Zdaj lah-ko rečemo, da je moštvo dobro in kakovo-stno opremljeno. Čeprav ves čas skrbimo

Za prihodnost trzinskih gasilcev me ne skrbi

Jože Kajfež:

odsevodsev 1 51 5

za usposabljanje in izobraževanje, smo te-mu še posebno pozornost namenjali v ob-dobju od leta 2000 do 2003. Naši fantje sopreživeli ogromno časa na usposabljanjih vizobraževalnem centru na Igu. Leta 2001smo ob 95. obletnici društva na gasilskidom namestili kip sv. Florjana, seveda pasmo poskrbeli tudi za zunanjost in notra-njost doma. Vse smo delali udarniško. Le-ta 2002 smo pripravili zelo veliko medob-činsko gasilsko vajo, na kateri je sodelova-lo kar 300 gasilcev. To je bila prav gotovoena največjih gasilskih vaj na našem šir-šem območju. V zadnjem času precej po-zornosti namenjamo tudi pogovorom zObčino o gradnji novega gasilskega doma.Idejne osnutke smo že dobili, zdaj pa jeodvisno od tega, kako bo pritekal denar inkako se bodo stvari lotili na Občini. V za-dnjem času se ukvarjamo tudi z načrti zanov kombi, ki naj bi ga dobili letos v časuFlorjanove nedelje. Sedanji je namreč starže 12 let in ga je treba zamenjati.

V tem času je Trzin postal samostojna obči-na. Tudi to se je odrazilo pri delu in oprem-ljanju društva.Prav gotovo! Na občini so nam znali pri-sluhniti, in lahko rečem, če ne bi bilo obči-ne, ne bi imeli tega, kar imamo. Vsekakorsi želimo še naprej plodnega sodelovanja znjo.

Katere pa so bile večje intervencije, pri ka-terih ste v času tvojega predsedovanja sode-lovali?Bilo jih je kar nekaj. Med večjimi požarinaj omenim tistega, ko je gorelo v podjetjuBaloh v industrijski coni, večja akcija je bi-la ob gašenju hlevov v Jablah, ko je gorelopri Jemcu. Bilo je še več drugih požarov,predvsem gozdnih, pomagali pa smo tudipri poplavah. Mislim, da smo se povsodkar dobro izkazali. Bili smo hitro na me-stih, kjer je bilo treba posredovati in pov-sod smo odločno in strokovno ukrepali.Pri zadnjih poplavah so bili ljudje tudi po24 ur na nogah, pa ni nihče rekel, da jeutrujen. Mislim, da tudi drugi ljudje vidijoto in da nam zaupajo, prav tako nam zau-pajo tudi na Občini, saj lahko vidijo, da de-nar, ki nam ga namenijo, usmerjamo pred-vsem v izboljšanje delovanja naših gasilcevin njihovo ustrezno opremljanje.

Kako ocenjuješ sedanjo moč gasilskegadruštva?Delo društva ne moreš ocenjevati skozi de-lo posameznika, ampak skozi delo celotneskupine. En posameznik ne more nič, šelev skupini pa se pozna moč društva. Mi-slim, da so fantje zelo dobro usposobljeni.V društvo se je vključilo nekaj novih čla-nov, seveda pa bo treba več pozornosti po-svetiti pridobivanju novih članov. Letos ne-koliko manj delamo v šoli z mladimi gasil-ci, drugače pa se nam tam v krožek Mladi

gasilec vključi v povprečju okrog 10 do 15osnovnošolcev. Ni treba, da se ti otroci po-tem vključijo v gasilske vrste, pridobijo paneko preventivno znanje, ki ga ne pozabijovse življenje. Sicer lahko rečem, da imamozdaj mladih v društvu dovolj, vseeno pa simoramo prizadevati, da vsako leto dobimotri, štiri mlade člane. Skrbeti moramo zapomlajanje skupin, ki hitijo na pomoč. Vteh skupinah moraš imeti izkušene starečlane, ki znajo dobro presoditi razmere inkako je treba ukrepati, zraven pa moramovključevati mlade, ki pridobivajo znanje inizkušnje.

Na kakšne težave pa naletite gasilci pri svo-jem reševalnem in preventivnem delu? Slišalsem, da imate težave s hidranti za vodo.To je res. V občini so hidranti različnihproizvajalcev, ki se odpirajo z različnimiključi. Največ težav imamo v coni, kjer ješe precej hidrantov talnih in tam so razlikenajvečje. Talni hidrant med intervencijotudi težje najdeš. Prav zato so na občini žeprešli na zamenjavo talnih hidrantov znadzemnimi in v naselju je že večina takih.Te hidrante je večinoma tudi mogoče odpi-rati z univerzalnim ključem. V coni imamoob naših posegih precej težav tudi s ka-menčki, ki so v tamkajšnjem vodovodu, sajso kamenčki, ki z veliko hitrostjo in silopriplavajo v naše črpalke, za to našo opre-mo silno neugodni.

Kako pa je z dostopi do posameznih obmo-čij? Med vajo v T-3 smo slišali, da so bilitam ponekod ovira stebrički, v gozdu medMlakami in industrijsko cono pa zdaj delajotudi novo dostopno pot, ki naj bi vam olajša-la dostop do posameznih objektov v coni.Stebrički so ponekod res ovira. Ob resnihposegih, ko bi reševali objekte in življenja,bi jih verjetno porušili, v T-3 pa ne vemo,kakšna je nosilnost tiste ploščadi med blo-ki. Med vajo smo stanovalce obvestili, daso izpraznili podzemne garaže, če bi se pakaj zgodilo, pa nismo povsem gotovi, da bitisti nosilci ploščadi zdržali težo težkih ga-silskih vozil s cisternami za vodo. O novidostopni poti do cone uradno še ne vemnič, ocenjujemo pa, da že zdaj lahko pride-mo do večine objektov v coni.

Gasilce ljudje poznajo tudi po gasilskih ve-selicah. Te so bile tradicionalno zelo po-membna družabna srečanja v Trzinu, zdajpa te veselice pogrešamo.Tu imamo težave z novo zakonodajo. Dr-žava je vsa društva enostavno zmetala visti koš. Ni važno, ali si nogometaš, atletali opravljaš humanitarno dejavnost. Druš-tva potrebujejo sredstva za svoje delovanje,ne morejo pa opravljati pridobitvene dejav-nosti. Lahko sicer prijaviš dodatno prido-bitveno dejavnost, kamor bi lahko šteli tu-di veselice, vendar je potem tam še cel kupomejitev in predpisov, ki zelo zagrenijo de-

lo vsem organizatorjem, hkrati pa so kazniza nespoštovanje teh določil zelo visoke instroge, tako da se moraš krepko zamisliti,preden se odločiš za pripravo take veseli-ce. Zadnjo smo imeli leta 2006. Mi te vese-lice pripravljamo bolj zaradi tradicije inmanj zaradi zaslužkov, tako da obiskoval-cem nudimo v glavnem kar dostopne cene,vendar se ob tem že vnaprej sprijaznimo,da z veselico ne bomo imeli posebnega iz-kupička in da jo bomo mogoče zaključilicelo z minusom.

Vsa leta si izjemno dejaven tudi na drugihpodročjih družabnega življenja v Trzinu.Kako gledaš na to?Res je, da sem deloval in pomagal marsi-kje. Pogosto bolj kot gasilec in zato, ker some zaprosili ali sem čutil, da lahko poma-gam. Menim sicer, da se človek ne moredobro razdajati na številnih področjih, kerti enostavno zmanjka časa in energije. Po-leg dela v gasilskem društvu sem rad po-magal smučarjem, deloval sem v Društvuprijateljev mladine, pomagal pa sem tudipri drugih prireditvah. Kjer sem lahko,sem rad sodeloval. Moram pa reči, da se jev Trzinu po ustanovitvi občine zgodila eks-plozija društev, ki pa vsa niso enako dejav-na. Vsa pa so porabniki proračunskih sred-stev, posamezni ljudje pa se vključujejo vveč društev hkrati. Če dobro pogledamo,opazimo, da je v občini zares dejavnih lekakih 50 ljudi, ki v teh društvih resničnodelajo. Več je sicer obiskovalcev prireditevoz. publike, vendar je bilo zanimivo gledatirazlične kulturne in druge prireditve. Vča-sih se jih je udeleževalo le od 20 do 30 lju-di, ko so po takih prireditvah začeli pri-pravljati pogostitve, pa se je število hitropovečalo.

Za konec me zanima, kako gledaš na napo-vedano zamenjavo v vodstvu društva in aliboš še naprej prisoten v društvu?Za društvo me ne skrbi. Zamenjava enegačloveka ne bi smela biti problematična.Res je, da ima vsak svoj stil, vendar me-nim, da je bistvo dobrega predsednikadruštva, da ima pred seboj vizijo nadaljnje-ga razvoja društva in da jo skuša kar naj-bolj uspešno uresničiti. Za naše društvo ježe zdaj znano, da bo treba v prihodnje vsesile usmeriti v gradnjo novega doma. To bogotovo največji izziv mojega naslednika.Sam se društvu ne mislim povsem odpove-dati. Vsaj še nekaj časa bom deloval vnjem, saj me nanj in na prijatelje v društvuveže preveč stvari, se bom pa čez čas po-skusil vključiti tudi v društvo na Viru intam »pognati korenine«. Nenazadnje je tu-di zaradi mojega znanja prav, da pomagamtam, kjer lahko. Če bi hitel na pomoč z Vi-ra v Trzin, bi na kraj nesreče prišel šele, kobi kolegi iz Trzina svoje delo že opravili.Lažje pa bom pomagal na Viru.

Miro Štebe

odsevodsev1 61 6

5. in 6. januarja 2008 je v šotoru TAUBICentra potekalo mednarodno tekmo-vanje v streljanju z zračnim orožjem ter 3.Odprto kontrolno tekmovanje za izbor te-kmovalcev v reprezentanco Slovenije indoseganje norm za nastop na državnemprvenstvu. Sobotnega tekmovanja za dose-ganje norm se je udeležilo 158 slovenskih

strelcev, medtem ko je bila nedeljska ude-ležba resnično mednarodna, saj je nastopi-lo kar 204 tekmovalcev, od tega 54 strelceviz sosednje Hrvaške, 8 iz Italije, 3 iz Bosnein Hercegovine ter 2 iz Srbije.Interes za vsakoletno tekmovanje je iz letav leto večje, tako da tudi teniški šotor, ozi-roma 56 strelnih mest opremljenih z elek-tronskimi tarčami, postaja pretesen. Tre-nutno v Trzinu postavimo največje streli-šče, na katerem se je kadarkoli v Slovenijiodvijalo takšno strelsko tekmovanje in ješe na dosegu možne izposoje, saj bi za po-novno širjenje le tega potrebovali pomočiz Budimpešte.Na 12. Skirci Borisa Paternosta je bilo po-novno doseženo 6 novih rekordov, nekate-ri se približujejo celo svetovnim, kar nena-zadnje niti ne preseneča, saj so tu tekmo-vali olimpijski prvaki, kot so Peter Sidi izMadžarske ter slovenski as Rajmond De-bevec, evropska imena iz Hrvaške DeanVignjeviś, Snježana Pejčiś, Sanja Drakuliś,iz Bosne vsako leto prihaja Nedžad Fazli-ja, letošnja pridobitev pa sta reprezentantaSrbije ter velika evropska imena DamirMikec in Ivana Maksimoviś.Letošnja zmagovalca prvič izpeljane novo-sti, nastale v trzinskih glavah, SUPER FI-NALE, sta postala Rajmond Debevec spuško in Vlatka Pervan s pištolo, slednja jeuspela presenetiti Damirja Mikca, medtemko Snježana Pejčiś ni uspela zmesti rutini-ranega slovenskega šampiona . Slednji je

slavil tudi v disciplin članov s puško, z na-skokom je v disciplini članov s pištolo sla-vil Damir Mikec iz Srbije, v ženski konku-renci pa so prevladovale strelke iz Hrva-ške, saj je s puško slavila Snježana Pejčiś, spištolo pa Vlatka Pervan. Podrobne rezul-tate boste našli na spletnih straneh Strel-skega društva Trzin.

V glavah članov društva že potekajo pri-prave za prihodnje tekmovanje, saj nas želiStrelska zveza Slovenije uvrstiti v koledarSvetovne strelske zveze, posledično lahkopričakujemo še večjo konkurenco, vseka-kor pa odgovornost za pripravo še večjegastrelišča (verjetno neizvedljivo, saj bi selahko primerjali z vsakim organizatorjemSvetovnega pokala), druga rešitev je nepri-

ljubljen dvig štartnin. Ob možnosti najemadodatnih 10 elektronskih tarč bi Trzin venem dnevu lahko gostil do 250 mednaro-dnih tekmovalcev.Tudi pri 12. Skirci Borisa Paternosta so znami sodelovali sponzorji, ki so z reklami-ranjem pomagali pri organizaciji tekmo-vanj. Brez slednjih je izvedba nemogoča,

zato bi želeli letos še posebej izpostavitipodjetji BIRING skupina ter internetnegaponudnika T-2, ki sta bila zlata sponzorjatekmovanja in sta prispevali za izposojoelektronskih tarč iz Zagreba, livarna LI-BAMETAL iz Trzina ter PEKOS PUB pasta prispevala za glavne nagrade tekmoval-cev v SUPER FINALU.

Damijan Klopčič

Letošnje tekmovanje za Skirco Borisa Paternosta spet rušilo rekorde

Tekmovalci na 12. Skirci Borisa Paternostra Strelci v superfinalu

Zmagovalci superfinala

odsevodsev 1 71 7

Voktobrski številki Odseva smo napo-vedali, da se bo trzinski »jekleni mož«Tone Škrlep za spremembo udeležil sve-tovnega prvenstva Ironman 70.3 oziromamalega triatlona na Floridi. Tekmovanje jebilo 10. novembra in Tone, ki se je domovvrnil z odličnim rezultatom, je že uredilsvoje vtise, zato smo ga o tem povprašalitudi mi. »Florida je bila enkratna izkušnja.S progo sem opravil v štirih urah in 47 mi-nutah, kar je kar dober uspeh. Lahko bi bilše boljši, vendar je bila to zame nova preiz-kušnja, in sem v tekel nekoliko bolj zadrža-no, moral pa bi manj varčevati energijo, sajje bila proga pol krajša kot na velikem tria-tlonu. Ampak za to bi moral že drugačetrenirati. Tako pa sem imel zelo dober re-zultat pri plavanju, kjer sem bil v svoji ka-tegoriji četrti do peti, po kolesarjenju semkončal na petem mestu, med tekom pasem zdrsnil na 8. mesto in so me prehite-vali tisti, ki sem jih prej prehitel. Vseenopa je bil to v tako ostri konkurenci odličenrezultat!«Za Toneta, ki je v prejšnjih letih hodil nasvetovna prvenstva jeklenih na Havaje, jebilo prvenstvo na Floridi izziv in dobrodo-šla sprememba, sam pa poudari, da je bilaudeležba zanj tudi precej cenejša kot naHavajih. »Kot sem napovedal, sem šel tja z ženo, si-nom in njegovim dekletom. V Tampo naFloridi smo leteli preko ZŁricha in Wa-shingtona. Prebivali smo v apartmaju 12km od Clearwatra, kjer je bilo tekmovanje,zaradi boljšega izkoristka časa pa smo na-jeli avtomobil. Florida me je prijetno pre-senetila. Tam smo bili v času posezone, ta-ko da nismo imeli težav z gnečami turistov,vendar so bile temperature zelo prijetne,okrog 25 stopinj čez dan, jutra in večeri paso bili kar hladni, saj se je čez noč ohladi-lo. Na Florido smo prišli slab teden predtekmovanjem, da sem se aklimatiziral inseznanil s progo. Od doma smo poleteli 2.novembra in istega dne pristali v Ameriki,leteli smo v isti smeri, kot se vrti Zemlja.Med Slovenijo in Florido pa je 7 urni ča-sovni preskok. Florida je v glavnem ravna,zato so bile proge ravne, edini vzponi paso bili pri prečkanju mostov, ki so kar ne-prijetno presenetili, saj so zelo dolgi - ka-kih 500 m - grajeni v obliki loka, in ko te-češ ali voziš preko njih, moraš premagatikar soliden vzpon z naklonino 12 stopinj.Mostovi so grajeni tako, da pod njimi lah-ko vozijo manjše ladje, če pa tečeš čeznje,se pa vzpon kar vleče.«Tekmovanja v Clearwatru na vzhodni oba-li Floride,ob Mehiškem zalivu, se je udele-žilo 1800 tekmovalcev z vsega sveta, naj-več pa je bilo Američanov in Avstralcev, kiso bili tudi najboljši. Slovenijo je predstav-ljalo kar 8 triatloncev, ki so tekmovali v

skoraj vseh starostnih kategorijah, najboljepa se je odrezala Nataša Nakrst, ki je bila vsvoji kategoriji druga. Organizatorji so bilinad Slovenci navdušeni, zgodila pa se jimje nerodnost, saj na prireditveni slovesno-sti niso imeli slovenske zastave. Slovenciso imeli svoje, manjše zastavice, ki so jihpotem uporabljali za promocijo.»Ko sem se o tem pogovarjal z organiza-torjem, ki mu je bilo sicer nerodno, pa seje skušal izmazati tako, da mi je rekel: ,Ni-ste bili edina država brez zastave. Brez njeje bila tudi Kanada, le da so to ukradli., » Na tekmovanju so najprej plavali na 2 kmdolgi progi. Morje je bilo kar razburkanoin tudi hladno. Nato so kolesarili 90 km,tekmovanje pa so končali s tekom na 21km. Organizatorji so progo speljali tako,da so tekači obračali in kar štirikrat teklimimo gledalcev. Za razliko od drugih te-kmovanj jeklenih, kjer imajo množičenštart, so tu tekmovalce spuščali na progoposamično, s petminutnim zamikom. Toneje tekmoval v kategoriji od 55. do 59. leta,tako da je šel na progo kar 40 minut zaprofesionalci. Organizatorji pa so, da binaredili tekmovanje bolj zanimivo, najprejna progo poslali najboljše, starejše veteran-ske skupine so tekmovale nekje v sredi, zanjimi pa so šli na progo spet mlajši, ki sopotem lovili starejše, tekma pa je tako po-stala zanimivejša in bolj privlačna za gle-dalce. Sicer pa Tone pravi, da gledalcev nibilo ravno veliko, vsaj ne pri kolesarjenju,saj ko so tekli po širokih ulicah Clearwa-tra, je videl, da ljudi bolj zanima nakupova-nje v tamkajšnjem nakupovalnem sredi-šču. Na progo so tekmovalce spuščali z za-mikom, da bi preprečili t.i. šlepanje pri ko-lesarski tekmi. Pri vlečenju ali šlepanju greza to, da se drugi kolesarji uvrščajo za pr-vim, ki reže zrak, tako da vozijo v »zatišju«za njim in tako varčujejo z energijo. Na pr-

venstvu je bilo takšno vlečenje strogo pre-povedano, in so ga kaznovali, vseeno pa semu niso mogli povsem izogniti, saj so seponekod skupine kolesarjev nenamernozgoščevale. Tone pa je nadvse zadovoljennad organizacijo. Pravi, da so Američanires enkratni organizatorji in da so celotnoprvenstvo izvedli na res visoki profesional-ni ravni. Tudi med tekmovalci so izstopaliprav Američani in Avstralci. Tone je pred tekmovanjem spoznaval Flo-rido, proge in treninge. »Bil sem šokiran nad disciplino tamkaj-šnjih voznikov. Ceste so široke za več na-ših, vsi pa vozijo izjemno disciplinirano.Po mestih vozijo največ le 25 milj na uro,na avtocesti pa največ 110 km na uro. Kosem se usedel v ogromen najeti avto insem začutil njegovo moč, si nisem mogelpredstavljati, da bom vozil tako počasi. Po-vedali pa so nam, da so tam kazni za prehi-tro vožnjo izredno stroge in kaj hitro semse privadil tamkajšnjemu načinu vožnje.Mislim, da je vožnja v tistih velikih mo-čnih avtomobilih na širokih avenijah z re-lativno nizko hitrostjo izjemno varna. Smopa pogosto videli radarje, ki so bdeli nadtistimi, ki imajo težje noge. Sploh pa jepovsod veliko policistov. Šerifa ali kakegadrugega policista vidiš tako rekoč na vsa-kem koraku. Povedali so mi, da je bila Flo-rida včasih po stopnji kriminala na vrhu,zdaj, se mi zdi, je zelo urejena in varna.Presenečalo me je tudi, da je življenje tamsorazmerno poceni. Hrana, ki smo jo ku-povali v trgovinah, je bila celo cenejša kotpri nas. Ljudje na Floridi živijo dobro insorazmerno poceni. Drage so predvsem ci-garete in alkohol, ko smo šli na dobro ve-čerjo, pa sem plačal manj, kot bi pri nas.«Tonetova žena pa je bila navdušena nadpalmami, okrasnim cvetočim grmičevjemin belo plažo iz drobnih školjčnih lupinicneposredno ob njihovem hotelu. »Plaža jeizredno dolga, široka pa kar kakih 70 m.Všeč so mi bile tiste palme, kopali pa smose v hotelskem bazenu. Morje je zelo pli-tvo, tako da se gladina zelo počasi niža.Hoditi moraš kar nekaj časa, da lahko za-plavaš, ampak potem pa lahko hitro naletišna morskega psa. Zgodaj zjutraj sem treni-ral in sem hotel tudi zaplavati, pa me je do-mačin takoj posvaril pred morskimi psi.Povedal je, da so zjutraj še posebej nevar-ni, ker se takrat hranijo. Manj nevarni soopoldne ali zvečer. Sicer pa je tista vodabolj motna zaradi mivke, v njej pa je never-jetno veliko življenja. Gledal sem domači-ne, kako so z majhnimi mrežicami lovilimajhne ribice. Mrežice so samo namočili vvodo in že so imeli v njih vse polno ribic.Ribice so natikali na trnke in takoj so za-čeli iz vode vleči večje ribe. V nekaj minu-tah so jih lahko nalovili toliko, kolikor so �

Ironman 70.3 je res nekaj posebnega

odsevodsev1 81 8

jih rabili za zajtrk ali kosilo. Ribolov jetam res bogat. Znanih floridskih aligator-jev v tistem delu Floride ni, vseeno pa sopodjetni Američani ponekod poskrbeli, dajih je bilo mogoče videti.« Po tekmovanju so imeli še toliko časa, daso se odpeljali v Tampo, kjer so si ogledalihokejsko tekmo, v kateri se je pomerilomoštvo Tampo Baya s Florida Panters. »Ti-ste tekme so prave »gasilske« veselice! Lju-dje prihajajo tja, da se zabavajo, da uživa-

jo. Na veliko pijejo, vendar niso agresivniin ne razgrajajo. Tekma traja 3 ure in pol,vmes pa je veliko prekinitev za reklamnein druge vložke. Nastopajo številne plesneskupine in sploh je vzdušje tam neverje-tno. Res ga je treba doživeti!«Za konec smo Toneta vprašali, kakšni sonjegovi letošnji načrti. Dejal je, da letos nenačrtuje tekmovanja na Havajih, prijavilpa se je za dve kvalifikacijski tekmovanji vAvstriji, tekmovati pa namerava tudi na

domačih tekmah. Tone je ob koncu pouda-ril, da se lepo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli podprli njegovo udeležbo na prven-stvu na Floridi. Povedal je, da je imel večsponzorjev, od katerih eni dajo več, drugimanj, eni ga podpirajo praktično že medvso njegovo tekmovalno kariero, drugi paso se priključili kasneje. Tone pravi, da bibrez pomoči sponzorjev le težko uresničiltekmovanje.

Miro Štebe

Govorimo seveda o novem slovenskem te-levizijskem celovečernem filmu, posne-tem po istoimenski literarni predlogi Mate-ja Dolenca, ki so ga sredi novembra začelisnemati v Trzinu. Kamere so se sicer hitropreselile v okolico Ljubljane in na Dolenj-sko, a za nastanek filma bo vse do letošnje-ga decembra, ko ga bomo lahko videli na te-leviziji, ob RTV Sloveniji skrbela tudi ekipaprodukcijske hiše Studio Arkadena, ki imasvoje prostore na Brodišču na obrobju Trzi-na. O tem, kakšen filmski studio imamo vneposredni bližini in kako nastaja film, kiga režira Vinci Vogue Anžlovar, smo se po-govarjali z vodjo projekta, Katjo Getov.

Filmski studio Arkadena na zunaj ne dajeslutiti, kaj vse se dogaja znotraj, pa vendargre za prostore, kjer je bilo v zadnjih pe-tnajstih letih tako ali drugače realiziranihveč kot 400 televizijskih reklam, dvajsetkratkih filmov, sedem celovečernih filmov,trije dokumentarni filmi z animacijo, dva-najst dokumentarnih filmov, dve televizij-ski drami in drugo. Zgodovina podjetja ješe starejša, sa