Embed Size (px)
Citation preview
ODPRTO OGNJIŠČE V PLANŠARSKI KOČI NA PREHODNEM
ALPSKO - PANONSKEM OZEMLJU
Tone Cevc
IZVLEČEK
Avtor osvetljuje v svojem prispevku tip odprtega ognjišča iz konca prve polovice 20. stoletja v pastirskih kočah na Veliki planini v Kamniških Alpah. To ognjišče kaže značilnosti prehodnega ozemlja med Alpami in Panonsko nižino, kjer se srečujeta dva različna načina kuhanja: na odprtem ognjišču in v peči.
ABSTRACT
The article discusses the type of open fireplace dating from the first half of the 20th century in shepherds' huts on Velika Planina in the Kamnik Alps. The fireplace is characteristic of the transitional region between the Alps and the Pannonian plain, where two different ways of cooking meet: on an open fireplace and in an oven.
Z naselitvijo Slovanov v 6. stoletju v vzhodnih Alpah in panonskem obrobju' se je začel na tem občutljivem prehodnem ozemlju proces stapljanja romanizirane staroselske kulture s kulturo, ki so jo prinašali s seboj v več naselitvenih tokovih slovanski naseljenci. Antična kontinuiteta je morda najbolje izpričana v planinski živinoreji,^ kar kažejo še dandanes pastirske koče in zavetišča, ki so vabljive priče razvoja stavbarstva.^ Čeprav so zrasle pastirske koče v pogojih alpskega sveta, je vendar očitno, da so na njihov stavbni razvoj vpUvale, zlasti v začetnih stopnjah njihovega razvoja, tudi kulture zunaj alpskega ozemlja. To trditev podpirajo, na primer, raziskave ovalne velikoplarünske planšarske koče - "bajte",
1 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 1. zv., Ljubljana 1978, str. 234-316.
2 B. Grafenauer, Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des altkarantanisdien Raumes, Alpes Orientales 5, Ljubljana 1969, str. 55-79.
3 B. Schier, Hauslandschaften und Kulturbewegungen im östlichen Mitteleuropa, 2. erweiterte Auflage, Göttingen 1966, 138; Gustav Ränk, Die Bauemhausformen im baltischen Raum, Würzburg 1962, 12 sl.; J . R. Bunker, Windische Fluren und Bauernhäuser im Gailtal in Kämten, Mitt. der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Bd. XXXV, Separatabdmck, Wien 1905, str. 37; R. Ložar, Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja, v: Etnolog 15 ,1944 , str. 70-88.
105
SI. 1: O v a l n a pas t i r ska k o č a n a Veliki planini ( 1 5 5 0 m ) v K a m n i š k i h A l p a h | (foto F. Stele, 1 9 9 6 ) . • O v a l s h e p h e r d ' s hut o n Velika p lan ina ( 1 5 5 0 m ) in the K a m n i k A l p s j
( p h o t o F. S te l e ,1996) . • C h a l e t ova le d 'a lpage à V e h k a p lan ina ( 1 5 5 0 m ) d a n s '> les A l p e s d e K a m n i k ( p h o t o F . Stele, 1 9 9 6 ) . j
SI. 2; Tloris Preskarjeve bajte n a Veliki planini . V sredini past ir jeva izba, o k r o g nje l opa z a ž iv ino (risal V l a s t o K o p a č ) . • G r o u n d p lan of the Preskar h u t o n Velika p lan ina .
T h e s h e p h e r d s ' l iving q u a r t e r s are in the centre a n d are s u r r o u n d e d b y the catt le shelter ( d r a w i n g Vlas to K o p a č ) . • P l a n hor izonta l d u cha le t d e P r e s k a r à Vel ika p lan ina a v e c
la p i è c e d e b e r g e r a u mi l ieu et l 'étable a u t o u r d'elle (dess in V l a s t o K o p a č ) .
106
SI. 3: O d p r t o ognjišče v Preskarjev i bajti (risal V las to K o p a č ) . • O p e n f ireplace in the P r e s k a r h u t ( d r a w i n g Vlas to K o p a č ) . • F o y e r o u v e r t d a n s le chale t d e P r e s k a r (dessin Vlas to K o p a č ) .
katere razvojno podobo so že poskušale osvetliti posebne študije/ ki pa se niso lotevale nadrobnejše obravnave odprtega ognjišča v njej. To ognjišče razkriva namreč nekatere posebnosti, po katerih se razločujejo od ognjišč v planšarskih kočah v Julijskih m Karnijskih Alpah ter v Karavankah. Vzroke razhajanj bi rad osvetlil s pričujočim prispevkom.
Ovalna bajta z Vehke planine (1550 m) v Kamniško - Savinjskih Alpah je že razmeroma zgodaj pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi svoje nenavadne ovalne zunanje oblike, ki pa skriva v notranjosti pravokotno pastirjevo izbo. Razčlenitev stavbne razvojne poti je pokazala, da segajo začetki njene stavbne zgodovine morda še v prazgodovinski čas, njeno razvojno pot pa so zaznamovale spremembe tlorisa in tudi notranjščine.' Očitno je doživelo razvoj tudi ognjišče; starejše je bilo morda podobno ognjiščem v sredozemskem in zahodnoevropskem prostoru,*" sedanje pa naj bi bilo dozorelo v posebnih razmerah na ozemlju, kjer prehaja alpsko kulturno območje v panonsko. Ker ni v ovalni bajti mikavno samo ognjišče, ampak tudi stavba kot celota, naj jo predstavim takšno, kot jo je opisal arhitekt Vlasto Kopač:
"Stara 'velikoplaninska bajta' je, na kratko povedano, enocehčna dimnica, zgrajena iz okroglih brvm, približno dveh sežnjev v kvadrat, brez stropa, podnic in brez oken. Stoji na dvignjenem, suho zidanem kamnitnem podstavku. Odprto ognjišče je v desnem ali v levem kotu za vrati, na stranski sterü so pohce za_
•* T. Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984 (Zusammenfassung); T. Cevc, Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom - (Entstehung und Entwicklung der Sennhütte auf der VeUka planina bei Kamnik. Zusammenfassung), Kamniški zbornik 11, 1967,47-86; T. Cevc, Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütte in den Kamniker Alpen, v: Alpes Orientales 5, Ljubljana 1969, sti. 125-138; T. Cevc, Velika planina (Zusammenfassung), Ljubljana 1987; T. Cevc, Tipologija tiadicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah, v: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Die Sennhütten in den Ostalpen. Zbornik razprav. Referaten- Sammelband, Ljubljana 1995, sti. 54-56.
5 T. Cevc, omenjena dela.
6 T. Cevc, Vorgeschichtliche Deuhing der Sennhütte, sti-. 131.
107
SI. 4: O d p r t o ognjišče v Preskarjev i bajti, n a tr ikotni kanmi t i plošči l onec s irovnik z a kuhanje kis lega sira (foto J . Kališnik, 1 9 8 4 ) . • O p e n f ireplace in the P r e s k a r hut , a l ow a n d w i d e p o t u s e d
t o cook s o u r c h e e s e s tands o n a t r iangu lar s tone p late ( p h o t o J . Kališnik, 1 9 8 4 ) . • F o y e r o u v e r t d a n s le chale t d e P r e s k a r ; la m a r m i t e à f r o m a g e sur p o s é e s u r la dal le t r iangula ire
( p h o t o j . Kališnik, 1 9 8 4 ) .
latvice, ob zadnji steni pa je pograd. Čez vse je poveznjena ovalna skodlasta streha, ki jo nosijo kamnite klade, razvrščene v elipsi okoU dimnice. Streha okrog pastirjeve izbe oblikuje lopo z dvema vhodoma, kjer živina v pripeki ali v dežju najde zavetje (sliki 1, 2).
Velikoplaninska bajta je zelo premišljeno oblikovana; namenjena je planinskemu življenju pa varovanju govedi in drobnice. Tesarski in konstrukcijski detajli kažejo dognanost in veliko mero domiselnosti. Skratka, velikoplaninska ovalna bajta je tesarska mojstrovina gorjancev iz Kamniških Alp."''
Dodajmo Kopačevemu orisu še nadroben opis ognjišča, katerega tradicionalna lega v pastirski koči je vedno v kotu za vrati. Razmeroma majhno ognjišče je visoko približno pol metra, obsega 120 x 90 cm, obdano pa je na dveh straneh z lesenim oklepom. Iz kamna zloženo ognjišče je zgoraj zravnano v ploščo
7 v. Kopač, Velikoplaninski stan. Planinsko berilo, Ljubljana 1969, sti. 210-211.
108
SI. 5: O d p r t o ognjišče v hišici n a senožetn i planini P o k r o v e c ( 1 0 5 0 m ) , n a d j
ognj i ščem vrat i lo - cgan (risala D r a g i c a ' Kn i f i c -Lunder ) . • O p e n f ireplace in the little , house o n the a lp ine h a y m e a d o w P o k r o v e c \
( 1 0 5 0 m ) , a b o v e the f ireplace is the swing ing ; a r m u s e d to h a n g a kett le o n ( d r a w i n g D r a g i c a : Kn i f i c -Lunder ) . • F o y e r o u v e r t d a n s le chale t
s u r la m o n t a g n e P o k r o v e c ( 1 0 5 0 m ) a v e c le cgan a u - d e s s u s d u foyer (dess in
D r a g i c a Kni f i c -Lunder ) .
SI. 7: O d p r t o ognj išče v past irski koči v U k o v š k i planini v Karnijskih A l p a h
(foto E Stele, 1 9 8 0 ) . • O p e n f ireplace in a s h e p h e r d s ' h u t in the U k o v š k i a lpine
p a s t u r e in the C a m i c A lps ( p h o t o E S te l e ,1980) . • F o y e r o u v e r t
d a n s le cha le t d 'a lpage sur la m o n t a g n e U k o v š k a p lan ina ,
d a n s les A l p e s C a m i q u e s ( p h o t o F . Stele, 1 9 8 0 ) .
in premazano z uovico. Steni kota nad ognjiščem sta obzidani s približno 35 cm visokim zidom, nanj je položena trikotna kanmita plošča. V nastali votlini v kotu ognjišča so kurili, ogenj je segreval tudi kamnito ploščo nad njim (slika 3). Ob zmerni toploti so lahko na njej kuhaU v loncu kisel sir mohant (slika 4).
Kuhali so v pastirskih kočah na VeUki planini v ponvah, kožicah in železnih loncih. Podobne posode so rabili tudi v kmečkih domovih v okoHci Kanmika in drugod na Slovenskem, kjer so kuhali v p e č e h.* Ta podatek je vabljiv, ker nas pripelje do spoznanja, da so kuhali pastirji na Veliki planini tako kot doma, v peči, pred ustjem žrela peči. VeUkoplaninsko odprto ognjišče, pokrito s tiioglato kamnitno ploščo, spominja na ustje peči; lahko bi govorih o nekakšnem zametku peči. Po tej posebnosti se velikoplaninsko odprto ognjišče bistveno razločuje od ognjišč v pastirskih kočah na drugih slovenskih planinah.' Ta so bodisi nizka ah dvignjena, nimajo pa kamnitne votline (sliki 5 ,6) . Tudi kuhali so na teh ognjiščih drugače. Rabili so kotel, ki je visel na verigi ali na kavlju vratila - cgana,^° ki je bil pribit ob steno pri ognjišču (slika 7). Razločki so očitni. Zdi se, da so razhajanja glede tipologije ognjišč in načina kuhanja utemeljeni v kultumi tiadiciji. Po Bnmu
8 R. Ložar, Kmečki dom ui kmečka hiša. Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944, str. 89.
9 T. Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984, str. 124-127.
v. Novak, Predromanske, romar\ske in germanske besede v slovenskem gorskem pastirstvu. V: Linguistica 15, Ljubljana 1975, str. 105-114.
109
Schieru naj bi zahodna Evropa pripadala (v zgodnjem srednjem veku?) kulturnemu krogu z odprtim ognjiščem, medtem ko naj bi obvladovala ozemlje Skandinavije, severozahodne in vzhodne Evrope ter vzhodne in zahodne Alpe kultura peči (Kochofen)." Meja obeh kulturnih območij je potekala stoletja čez slovensko ozemlje: kulturna pokrajina v Julijskih in Karnijskih Alpah je pripadala zahodnemu krogu odprtih ognjišč, medtem ko je ozemlje Kamniško - Savinjskih Alp imelo prehoden značaj z vplivi zahodnega in vzhodnega kulturnega območja, kar lahko ugotavljamo tudi pri velikoplaninskem odprtem ognjišču.
Mikavna kulturna dediščina vzhodnoalpskega ozemlja na kulturnem stičišču je enoprostorna dimnica s prekritim predprostorom - lopo. Za dimnico je značilno, da ima v bivalnem prostoru odprto ognjišče in peč. Kako je prišlo v hiši dimničnega tipa do združitve odprtega ognjišča in peči, ni jasno, zlasti zato, ker še ne vemo, kdaj in kje so najprej začeh uporabljati peč, dasi raziskave kažejo, da je peč nastala v klimatsko neugodnem okolju vzhodne Evrope .Do združitve odprtega ognjišča in peči je prišlo na vzhodnoalpskem ozemlju na vzhodnem Tirolskem, Štajerskem in Koroškem," kjer so dimnice izpričane že v 16. stoletju.^* Dimnice so bile uveljavljen stavbni tip tudi na slovenskem ozemlju na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju in v Porabju.'^ Njihova južna in vzhodna meja razširjenosti se delno pokriva z mejami antičnega Norika.̂ *" Kje tiče vzroki te vzporednosti, ni mogoče pojasniti. Vsekakor je potrebno dodati, da je tudi današnje kamniško ozemlje pripadalo nekdanjemu noriškemu kraljestvu.^^
Spoznanja o dimnicah in njeni razširjenosti na vzhodnoalpskem ozemlju niso nepomembna za osvetlitev zgodovinske podobe velikoplaninskega kombiniranega ognjišča. Opozarjajo nas na podobnost dimničnih ognjišč in pastirskega ognjišča na Veliki planini. Čeprav le-to kaže samo zametke peči, ni mogoče prezreti sorodstva, na primer s starejšimi dimničnimi ognjišči na južnokoroškem ozemlju.'" Zato bi smeli misliti, da je ovalna pastirska koča na Veliki planini pravzaprav dimnica, ne pa ognjiščnica. Vzporeditev "bajte" z dimnicami se zdi še bolj utemeljena, ker je tudi velikoplaninska arhitektura zrasla v noriškem kulturnozgodovinskem prostoru.
Sklenimo razmišljanja o veHkoplaninski bajti in njenem ognjišču s spoznanjem, da je našemu ognjišču dalo značaj prehodno alpsko - panonsko
11 B. Schier, Hauslandschaften und Kulturbewegungen im östlichen Mitteleuropa, Göttingen 1966, St r . 163 sl.
12 B.Schier,ibid.
13 V. Geramb, Kärntner Rauchshiben, Carinthia 1 ,144,1954, str. 663-732.
14 O. Moser, Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in Kärnten, Klagenfurt 1974, str. 73.
15 Novejši pogled na dimnice na Slovenskem dajeta A. Baš - S. Vilfan, O starejših dinmicah na Slovenskem, v: Traditiones 17 ,1988 , str. 111-121.
16 Prim, mejo zarisano na zemljevidu v knjigi G. Alföldy, Noricum. London and Boston 1974, str. 414.
17 S. Gabrovec, Kamniško ozemlje v prazgodovini, Kamiuški zbornik 10 ,1965 , str. 113.
18 O. Moser, Das Bauernhaus, 1992, sto. 75, slika 17.
110
SI. 6: O d p r t o ognjišče v p l a n š a r s k e m s tanu v planini Vodični v r h ( 1 4 7 0 m ) v Juhjskih A l p a h (foto F. Stele) . • O p e n f ireplace in the s h e p h e r d s ' hu t o n the a lp ine p a s t u r e of Vodični v r h ( 1 4 7 0 m ) in the Jul ian A l p s ( p h o t o F. Stele) . • F o y e r o u v e r t d a n s le chalet d 'a lpage s u r la m o n t a g n e Vodičiu
vrh ( 1 4 7 0 m ) d a n s les A l p e s J u h e n n e s ( p h o t o F. Ste le) .
Ill
ozemlje, bistvene značilnosti pa sta mu vtisnili kulturi odprtih ognjišč in peči, katerih povezujoči člen je ostalo naše ognjišče do današnjih dni. Odprto pa je vprašanje, kdaj se je to ognjišče izoblikovalo kot zametek peči - v antiki ali pozneje po naselitvi Slovanov v vzhodnih Alpah. Ne samo zaradi bogate stavbne preteklosti, ampak tudi zaradi mikavnih odprtih vprašanj bo velikoplaninska arhitektura tudi v prihodnje privabljala narodopisce vzhodnoalpskih in panonskih dežel.
L I T E R A T U R A
A L F Ö L D Y , G.: N o r i c u m , L o n d o n a n d B o s t o n 1 9 7 4 .
B A Š , A. , V I L F A N S.: O starejših d i m n i c a h n a S lovenskem, v: Tradi t iones 17, 1 9 8 8 , str. 1 1 1 - 1 2 1 .
B U N K E R , J . R.: W k i d i s c h e F l u r e n u n d B a u e r n h ä u s e r i m Gailtal in K ä m t e n , Mitt . d e r
A n t h r o p o l o g i s c h e n Gesel lschaft in W i e n , B d . X X X V , S e p a r a t a b d r u c k , W i e n 1 9 0 5 .
C E V C , T.: N a s t a n e k iti razvo j p a s t i r s k e g a s t a n u n a Veliki planini n a d K a m n i k o m , v: K a m n i š k i
zborn ik U , 1 9 6 7 , str. 4 7 - 8 6 .
C E V C , T.: Vorgesch icht l i che D e u t i m g d e r Sennhüt te in d e n K a n m i k e r A l p e n , v: A l p e s Or ienta les
5 , Ljubljana 1 9 6 9 , str. 1 2 5 - 1 3 8 .
C E V C , T.: A r h i t e k t u r n o izroči lo past irjev, d r v a r j e v ki oglarjev n a S l o v e n s k e m , Ljubljana 1 9 8 4 .
C E V C , T.: Velika p lankia : življenje, de lo in izroči lo pastirjev, Ljubljana 1 9 8 7 .
C E V C T.: Tipologija trad ic iona ln ih past irskih in p lanšarskih s tavb v s lovenskih A l p a h , v: P l a n š a r s k e s t a v b e v v z h o d n i h A l p a h = Die Sennhüt t en in d e n Osta lpen . Z b o r n i k
r a z p r a v = Referaten- S a m m e l b a n d , Ljubljana 1 9 9 5 , str. 5 4 - 5 6 .
G A B R O V E C , S.: K a m n i š k o ozemlje v p r a z g o d o v i n i , v: K a m n i š k i zborn ik 10 , 1 9 6 5 , str. 8 9 - 1 3 4 .
G E R A M B , v.: K ä r n t n e r R a u c h s t u b e n , v; C a r i n t h i a I, 1 4 4 , 1 9 5 4 , str. 6 6 3 - 7 3 2 .
G R A F E N A U E R , B.: Die Kont inu i tä t s f ragen in d e r Gesch ichte des a l t k a r a n t a n i s c h e n R a u m e s , v:
A l p e s Orienta les 5 , Ljubljana 1 9 6 9 , str. 5 5 - 8 6 .
G R A F E N A U E R , B.; Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a n a r o d a , 1. zv. , Ljubljana 1 9 7 8 .
K O P A Č , v.: VeUkoplaninski s tan, v: P lan insko beri lo , Ljubljana 1 9 6 9 , str. 2 1 0 - 2 1 1 .
L O Ž A R , R.: P r a z g o d o v i n s k e o s n o v e s l o v e n s k e g a narodop i s ja , v; E t n o l o g 15 , 1 9 4 4 , str. 7 0 - 8 8 .
L O Ž A R , R.: K m e č k i d o m in k m e č k a hiša , v: N a r o d o p i s j e S lovencev 1, Ljubljana 1 9 4 4 , str. 6 2 - 9 7 .
M O S E R , O.; D a s B a u e r n h a u s u n d seine landschaft l iche u n d his tor ische E n t w i c k l u n g in K ä r n t e n , Klagenfur t 1 9 7 4 .
M O S E R , O.: D a s B a u e r n h a u s u n d seine landschaft l iche u n d h is tor i sche E n t w i c k l u n g in K ä r n t e n , Klagenfur t 1 9 9 2 .
N O V A K , v.: P r e d r o m a n s k e , r o m a n s k e in g e r m a n s k e b e s e d e v s l o v e n s k e m g o r s k e m pas t i r s tvu , v:
L ingui s t i ca 15 , Ljubljana 1 9 7 5 , str. 1 0 5 - 1 1 4 .
R A N K , G.: Die B a u e r n h a u s f o r m e n i m bal t i schen R a u m , W ü r z b u r g 1 9 6 2 .
S C H I E R , B.: H a u s l a n d s c h a f t e n u n d K u l t u r b e w e g u n g e n i m östUchen Mi t te l europa , G ö t t i n g e n 1 9 6 6 .
112
BESEDA O AVTORJU
Tone Cevc, dr., znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, preučuje stavbarstvo in planšarstvo na Slovenskem. V zadnjih letih se intenzivneje posveča vprašanjem zgodovine poselitve planin v Kamniško Savinjskih Alpah. Je avtor več kot 80 razprav in strokovnih prispevkov ter pisec knjig: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana 1972, (1987,1993); Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984; Kmečke hiše v Karavankah (soavtor I. Primožič), Trst, Celovec 1988; Kmečke hiše v Selah, Sele 1988; Das Bauernhaus in den Karawanken (prevod), Radovljica 1991; Bohinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo, Radovljica 1992; Bohinj und seine Almen (prevod), Ljubljana 1992; Slovenski kozolec (soavtor J . Čop), Žirovnica 1993; Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (Arheološke najdbe v planinah 1995 - 1996), Ljubljana 1997.
ABOUT THE AUTHOR
Tone Cevc, Ph. d., is a scientific adviser • to the Institute for Slovene ethnology with the j Scientific Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts. He researches architecture and alpine pastures in Sloverüa. In recent years he has been intensively engaged in researching the history of the settlement of alpine pastures in the Kamnik and Savinja Alps. He is the author of over 80 treaties and scientific articles and has written several books: Velika | planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, \ Ljubljana 1972, (1987,1993); Arhitekturno ; izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na! Slovenskem, Ljubljana 1984; Kmečke hiše v ; Karavankah (co-author: I. Primožič), Trst, | Celovec 1988; Kmečke hiše v Selah, Sele 1988; Das Bauernhaus in den Karawanken (translation), Radovljica 1991; Bohinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo, Radovljica 1992; Bohinj und seine Ahnen (translation), Ljubljana 1992; Slovenski kozolec (co-author: J. Cop), Žirovnica 1993; Davr\e sledi človeka v j Kamniških Alpah (Arheološke najdbe v | planmah 1995 - 1996), Ljubljana 1997. j
S U M M A R Y
T H E O P E N FIRE PLACES O F S H E P H E R D S ' H U T S IN T H E TRANSITIONAL A R E A B E T W E E N T H E ALPS A N D T H E P A N N O N I A N P L A I N
When, m the 6* century, the Slavs began to settle the Eastern Alps and the outskirts of the Pannonian Plain, a process started m this precarious transitional area during which the romanised original culture melted with the culture the Slav settlers brought with them in several settlement waves. The perhaps most convincing evidence of a continuity that goes back to ancient times are the alpine pastures and shepherds' huts and shelters which have survived mto \he present as enticing witimesses to the development of architecture. Though these shepherds' huts were built m the conditions of an alpine envirorunent, it is nevertheless obvious that especiaUy in the early stages of their architectural development they were also influenced by cultures from outside the alpine region. This assumption is supported, among others, by the researchers of the oval shepherds' huts on Velika Planina. The development of these huts has been the subject of
113
several special studies which, however, faüed to investigate in any greater detail the open fireplaces in then\. These fireplaces indeed reveal particularities which differentiate them from those in shepherds' huts of the JuHan and Camic Alps and of the Karavanke Motmtains.
The oval huts on Velika Planina (1550 m) in the Kamnik-Savmja Alps fascinated researchers in the past because of their unusual oval exterior which encloses a rectangular interior (pictures 1, 2).
Analysis of their architectural development suggests that their origin may go back as far as prehistoric times and that the development saw changes of the ground plan and also of the interior. It is a further obvious that the fireplaces in these huts also changed; the oldest ones were perhaps similar to those of the Mediterranean and West European regions, but the present ones must have matured in the particular conditions existing in the transitional region between the Alpine and Pannonian cultural areas.
The relatively small fireplace, located in a comer of the hut, is about half a metre high, covers an area of 120 x 90 centimetres and the two visible sides are enclosed by a wooden frame. The dry-stone masonry of the fireplace is lined with clay and the top is levelled with a stone plate. Above the level of the fireplace the walls of the hut which enclose the remaining two sides of the fireplace are lined with approx. 35 centimetres high stone walls, on top of which a triangular stone plate rests. Thus a cavity is created in the comer of the fireplace and it was used to make fire which heated the stone plate above it (picture 3 ) . The moderate heat it produced was enough to cook sour cheese {mohant) on the plate (picture 4).
The shepherds on Velika planina used pans and iron pots to cook, that is the same vessels as on the farms in the environs of Kanrnik and elsewhere in Slovenia where people cooked in ovens.
This is quite significant because it tells us that the shepherds of Velika planina cooked in the same way as they did at home - in an oven or, to be exact, in front of the oven' s mouth.
This particular form of fireplace on Velika planina differs widely from the fireplaces in shepherds' huts in other Slovene alpine pastures. The latter are either low or raised, but they are without stone-built cavities and a different method of cooking was used on them. A kettle was himg on a chain or on the hook of a swinging arm called "cgana" which was fastened to the wall near the fireplace (pictures 5, 6, 7). It appears that the differences in the typology of fireplaces and in the ways of cooking are based on cultural traditions. According to Bruno Schier West-Europe belonged (in the early Middle Ages) to the cultural area of open fireplaces, while the territory of Scandinavia, North-West and East Europe as well as the Eastem and Westem Alps belonged to the oven culture. The border between both cultvual areas ran for centuries across Slovene territory: the cultural area of the Juhan and Camic Alps belonged to do westem area of open fireplaces, whereas the territory of the Kamnik and Savinja Alps had the
114
characteristics of a transitional region, influenced both by Û\e western and eastern cultural areas. The open fireplaces of Vehka Planina confirm this thesis.
R E S U M E
L E F O Y E R O U V E R T D A N S U N C H A L E T D ' A L P A G E S U R L E T E R R I T O I R E D E P A S S A G E E N T R E LES ALPES ET L A P A N O N I E
La colonisation des Alpes et des bords de la Panonie par les Slaves, au 6ème siècle, a déclenché sur ce territoire transitoire im processus de fusion entre l'ancienne cultme romanisée et la culture des Slaves venus s'y installer par vagues. L'élevage alpin constitue un des phénomènes les plus représentatifs de la continuité antique, comme en témoignent les chalets et les abris d'alpage conservés jusqu'à nos jours. Ils montrent aussi l'évolution de leur construction. Bien que ces chalets soient apparus dans les conditions du monde alpm, l'évolution de leur construction, surtout au début, a été influencée par les cultures extérieures au territoire alpin. Les études sur le chalet d'alpage ovale de Velika planina confirment cette hypothèse; elles étudient son évolution, mais n'examinent pas en détail son foyer ouvert. C'est justement ce foyer qui révèle les particularités prouvant la différence entre les foyers dans les chalets d'alpage des Alpes Juhennes et Carniques et ceux des Karavanke.
Le chalet ovale de Velika planina (1550 m), dans les Alpes de Kamnik et de la Savmja, a assez tôt attiré l'attention des chercheurs à cause de sa forme ovale mhabitueUe, qui dissimule derrière ses murs une pièce de berger rectangulaire (photos 1, 2). L'analyse concernant l'évolution de sa construction a démontré que son histoire remonte peut-être même à la période préhistorique et que son évolution a été marquée par le changement du plan horizontal et de l'intérieur. Le foyer a vraisemblablement évolué aussi: l 'ancien foyer ressemblait probablement à ceux de la Méditerranée et de l'Europe de l'Ouest, tandis que le foyer actuel est apparu dans les conditions propres au territoire où l'espace culturel alpm se confronte à l'espace panonien.
Le foyer est relativement petit, d'ime hauteur d'un demi-mètre environ, de dimensions de 120 x 90 cm, et entouré sur les deux côtés par du bois. 11 est construit en pierre, son plafond est plat et couvert de glaise. L'angle du mur au-dessus du foyer est enclos par deux murets d'une hauteur de 35 cm, sur lesquels est posée tme dalle triangulaire. Dans la cavité ainsi formée dans le com, on faisait du feu qm chauffait la dalle superposée (photo 3). A température modérée on pouvait y préparer dans im pot un fromage sur, le mohant (photo 4).
Dans les chalets de berger à Vetika planina, on faisait la cuisine dans des poêles, des casseroles et des marmites de fer. Pareille vaisselle a été également utilisée dans les fermes aux environs de Kamnik, ainsi que dans d'autres endroits
115
en Slovénie où l'on faisait la cuisine dans des fours. Cette information est
précieuse, parce que elle nous apprend que les bergers à Velika planina faisaient
la cuisine comme chez eux, c'est-à-dire dans des fours, devant l'ouverture du
four. Le foyer ouvert de VeHka planina, couvert par une dalle triangulaire, est
semblable à l'ouverture du four - on pourrait parler d'une ébauche du four. C'est
cette particularité du foyer de VeHka planina qui le distingue des autres foyers
de chalets de berger se trouvant dans les autres montagnes Slovènes: ces derniers
sont soit plus bas, soit plus élevés, mais n'ont pas de cavité. La façon même de
ctHsiner dans ces foyers est différente. Les gens utiHsaient un chaudron pendu
sur la crémaillère ou un crochet tournant nommé «cgan», cloué sur le mur prés
du foyer (photos 5, 6, 7). Les différences sont évidentes. 11 semble que les
divergences quant à la typologie des foyers et aux modes de préparation culinaire
dérivent des différentes traditions culturelles. Selon Bruno Schier, l'Europe
occidentale devait faire partie (au haut Moyen Age ?) du milieu culturel au foyer
ouvert, tandis que la culture du four (Kochofen) dominait le territoire de la
Scandinavie, de l'Europe du Nord-ouest et de l'Est et des Alpes de l'Ouest et de
l'Est. La frontière entre les deux espaces culttuels a traversé, les siècles durant, le
territoire slovène: les Alpes Juliennes et Camiques appartenaient au milieu
occidental des foyers ouverts, tandis que le territoire des Alpes de Kamnik et de
la Savinja représente im lieu de passage, où se croisent les influences des espaces
culturels oriental et occidental: le foyer ouvert de Velika planina en témoigne.
116
