Embed Size (px)
Citation preview
ŠTUDIJ AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE
Oddelek za agronomijoBiotehniška fakulteta, UL
ŠTUDIJ AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE
Oddelek za agronomijoBiotehniška fakulteta, UL
Izdal in založil: Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakultetaZanj: prof. dr. Borut Bohanec
Uredila: Alenka Slekovec
Oblikovala: Eva Zupan
Besedila: prof. dr. Borut Bohanec, prof. dr. Stanislav Trdan,prof. dr. Franc Batič, prof. dr. Franci Štampar, prof. dr.Helena Grčman, prof. dr. Andrej Udovč, Tea Kuzman
Fotografije: Primož Oražem, doc. dr. Jure Čop, doc. dr. Matej Vidrih,prof. dr. Dominik Vodnik, dr. Igor Šantavec, Tea Kuzman,
arhiv Oddelka za agronomijo
Leto izdelave: 2012Naklada: 1000 izvodov
2
Oddelek za agronomijo je v sklopu Biotehniške fakultete član velike visokošolske družine Univerze v Ljubljani, na kar
smo resnično ponosni. Univerza v Ljubljani je namreč kljub množici novo ustanovljenih visokošolskih ustanov še vedno
daleč najbolj kakovostna izobraževalna ustanova v Sloveniji in prva izbira dijakov, ki želijo pridobiti več kot zgolj diplomo
in naziv. Tistim, ki jih torej zanimajo zlasti znanje, spretnosti, informacije, skratka kompetence, ki v življenju slej ko prej pomenijo primerjalno prednost in omogočajo strokovno in
osebno rast.
Naše vodstvo:
Tea Kuzman,tajnica
prof. dr. Borut Bohanec,prodekan
prof. dr. Marina Pintar,namestnica prodekana
AGRONOMIJAIN HORTIKULTURA
3
Dolgoletna tradicija, vrhunsko raziskovalno delo in skrbna vzgoja pedagoških kadrov, ki temelji tako na znanju in izkušnjah starejših kot na radovednosti in prodornosti mlajših članov kolektiva, dajejo vsebini našega dela tisto dodano vrednost, ki je ni mogoče prebrati v učnih načrtih, zagotovo pa se odraža v znanju naših diplomantov ter v njihovem uveljavljanju v poklicnem žIvljenju na najrazličnejših področjih.
Agronomija in hortikultura sta področji, za kateri velja, da so predstave v javnosti resnično daleč od dejanske vsebine. Kot agronoma si mnogi še vedno predstavljajo kmeta na traktorju, ki zastruplja naravo ter opravlja umazano in malo cenjeno delo.
Inženirji in magistri agronomije oziroma hortikulture, ki jih vzgajamo pri nas, so dejansko vse kaj drugega. So strokovnjaki, ki temeljito obvladajo zahtevne naravoslovne vsebine, kot so botanika in fiziologija rastlin, genetika, pedologija ali statistika. Na osnovi teh znanj so agronomi sposobni teoretične osnove kombinirati s praktičnimi znanji tehnologij za pridelavo rastlin na tak način, da omogočajo sobivanje in sodelovanje kmetijstva z naravnim in kulturnim okoljem. Strokovnjaki na področju agronomije oziroma hortikulture enaindvajsetega stoletja so namreč soočeni z izjemnim napredkom znanosti in tehnologije, obenem pa delujejo v zapletenem družbeno ekonomskem okolju, ki se mu morajo prilagoditi in ga s svojim znanjem nadgraditi in obogatiti. So strokovnjaki, ki se zavedajo, da gre ohranjanje zdravega okolja, lepe kulturne krajine, polnega in kakovostnega življenja na podeželju in v mestu z roko v roki z zadostno pridelavo kakovostne in zdrave domače hrane. Objekt agronoma pa ni le hrana, so tudi okrasne in zdravilne rastline ali učinkovita raba prostora.
Za obvladovanje vsega naštetega je potrebna res izjemna širina naravoslovnih, tehničnih in tudi družboslovnih znanj, zato ni nenavadno, da naše diplomante kot uspešne posameznike srečate na vseh področjih družbenega življenja – tako v perspektivnih zasebnih podjetjih, kot tudi v občinskih in državnih organih in agencijah. Agronomi so župani, poslanci, ministri, novinarji, celo pisatelji. Nenazadnje, osvojeno znanje je mnogim omogočilo uspešno uveljavitev v tujini.
Poklic agronoma je na kožo pisan vsem, ki jim postane toplo pri srcu, ko se dotaknejo mehke, prhke prsti, ki jih lepa cvetlica spomni na to, kako lepo je življenje. Vsem, ki želijo aktivno delati za naravo in v naravi, pa tudi z ljudmi in za ljudi, nič manj pa tudi tistim, ki imajo ob vsem tem tudi neustavljivo radovednost raziskovalcev in snovalcev novega.
Ne glede na vse, pa se moramo zavedati, da študij in taka ali drugačna diploma ne daje recepta, po katerem bomo lahko kuhali vse življenje, je le vstopnica za vlak, ki nas bo od postaje do postaje peljal proti našemu cilju, zato je še toliko bolj pomembno, da vstopimo na pravi vlak.
Prof. dr. Borut BohanecProdekan Oddelka za agronomijo
4
DRUŠTVO ŠTUDENTOV AGRONOMIJE SLOVENIJE
(DŠAS)
DŠAS je mlado društvo na Biotehniški fakulteti, a kljub temu povezuje veliko študentov agronomije. Vsako leto se aktivni člani
društva trudimo organizirati različne dejavnosti, da lahko vsak najde kaj zase. Društvo je namenjeno razširjanju »agronomskega
pogleda na svet« in druženju študentov Biotehniške fakultete.
Predsednik DŠAS:Ervin Andrejčič,
Predstavnica Agronomijev ŠOBF:
Patricija Randl,[email protected]
5
Želimo si, da bi bilo naše študentsko življenje čim bolj raznoliko, ne da se le družimo na predavanjih, vajah, terenskih vajah, na obveznem praktičnem usposabljanju in si izmenjujemo zapiske in izpitna vprašanja.
V prostem času študija se želimo zabavati, se dobro počutiti v družbi sošolcev, hkrati pa se naučiti še česa, kar nas morda zanima, pa tega še ne vemo. V ta namen pripravljamo različne dogodke:
• Kmalu po začetku študijskega leta vas povabimo na kostanjev piknik• Pozimi smo pripravili fotografsko razstavo• Proti koncu zime se zabavamo in spoznamo vse bruce na Brucovanju
Agronomov• Kdor bi rad znal še več in boljše, organiziramo Tečaj rezi sadnega drevja s
pomočjo profesorjev na katedri za sadjarstvo• Za »zelene bruce« izdelamo CD gradiva • Preizkusimo se v tekmovanju BF na bowlingu• Organiziramo različna potopisna predavanja: Treking okoli Manasluja• Ob različnih praznikih si izmislimo kaj izvirnega
Letošnji cilj Društva študentov agronomije Slovenije je povezati strokovnost naše narave z veliko medsebojnega druženja in uživanja, zato se v društvu želimo povezati tudi s profesorji. V prav ta namen bomo letos z njihovo pomočjo organizirali kakovostna predavanja in strokovne delavnice, ki nam bodo kot odraslemu agronomu koristili na naši nadaljnji poti.
Spletna stran društva:www.dsas.si
6
ŠTUDIJSKI PROGRAMI1. BOLONJSKE STOPNJE NA ODDELKU ZA AGRONOMIJO
7
1.Univerzitetni študijKmetijstvo - agronomija
Prvi letnik je namenjen pridobivanju osnovnih znanj matematike, kemije in biokemije, botanike, pedologije, agrometeorlogije, mikrobiologije, ekonomike in urejanja kmetijskih zemljišč. Ta znanja so podlaga za razumevanje strokovnih predmetov, ki sledijo v nadaljevanju študija. Pri predmetu Biotehniška informatika študent pridobi znanja, ki mu že v času študija omogočajo lažje iskanje informacij, študijske in strokovne literature z najnovejšimi računalniškimi orodji; prav tako se nauči osnovnih pravil pisanja seminarskih nalog in drugih znanstvenih besedil. Poleg predavanj se praktični del predmetov izvaja v obliki vaj v dobro opremljenih laboratorijih in v obliki terenskega pouka na različnih krajih po Sloveniji.
V drugem letniku sledijo poglobljeni temeljni predmeti (fiziologija rastlin, rastlinska genetika, osnove žlahtnjenja rastlin). Le-ti se nadgrajujejo z znanji tehnoloških predmetov, kjer se študenti seznanijo z rastnimi zahtevami in osnovnimi ukrepi pri pridelavi poljščin, vrtnin, okrasnih in sadnih rastlin ter vinske trte. Predmet kmetijska tehnika je namenjen pridobivanju osnovnih znanj strojniških elementov. Pri predmetu statistika se študentje naučijo načrtovati poskuse, pravilno obdelati podatke ter interpretirati rezulate.
Tretji letnik se nadgrajuje z znanji iz tehnoloških predmetov; študenti se seznanijo z ukrepi pri pridelovanju sadja, grozdja, vrtnin, okrasnih rastlin; prav tako pridobijo osnovna znanja pri pridelavi travinja in pašništva. Pri predmetu
Univerzitetni študij Kmetijstvo – agronomija traja tri leta. Študij je večplasten, saj združuje naravoslovne in tehnične, pa tudi družboslovne in ekonomske predmete. Poleg obveznih predmetov študent vpiše izbirne predmete, ki so njemu všeč.
8
9
Osnove varstva rastlin spoznajo rastlinske bolezni in škodljivce, pripravke za varstvo rastlin in načine zatiranja. Predmet Osnove ekologije rastlin in varstva okolja študentom prikaže pomen trajnega gospodarjenja z okoljem. Z osnovnimi pristopi v rastlinski biotehnologiji ter možnostmi, ki temeljijo na najnovejših metodah za spreminjanje rastlinskega genoma se seznanijo pri predmetu Osnove rastlinske biotehnologije. Ekonomika kmetijske proizvodnje podaja znanja o učinkoviti in uspešni pridelavi z vidika organiziranosti pridelave.
V drugem in tretjem letniku si študentje izberejo po svojih željah izbirne predmete. Seznam je obširen: sociologija podeželja, zdravilne in aromatične rastline, mikropropagacija, ekologija tal, rodovitnost tal in gnojenje, bioindikacija stanja v kopenskih ekosisitemih, mehanizacija v hortikulturi, klimatologija, poljski poskus, projektiranje večletnih nasadov, politika in pravo kmetijstva, splošna živinoreja, specialna živinoreja, angleški jezik. Študent lahko poleg navedenih predmetov izbere tudi predmete iz drugih oddelkov na Biotehniški fakulteti, prav tako pa tudi predmete na drugih fakultetah in univerzah.
Študij na 1. stopnji kmetijstva – agronomije se konča z izdelavo in zagovorom diplomskega seminarja. S pridobljenim nazivom diplomirani/a inženir/ka agronomije; dipl. inž. agr (UN) lahko iščejo službo in se zaposlijo ali nadaljujejo študij na 2. stopnji magistrskega študija.
10
2.Visokošolski strokovni študij
agronomije in hortikulture
Visokošolski strokovni študij agronomije in hortikulture je namenjen tistim, ki želijo več praktičnih znanj na področju
agronomije in hortikulture.
11
Študij traja tri leta in je zasnovan tako, da je prvi letnik enak za obe usmeritvi; tako agronomijo kot hortikulturo. Predmetnik je sestavljen iz temeljnih predmetov (matematični praktikum in kemija z biokemijo), predmetov, ki pojasnjujejo osnovne procese, ki se dogajajo v agroekosisitemih (nauk o tleh, agroklimatologija, botanika kmetijskih rastlin, ekološke osnove varstva okolja), strokovnih predmetov (splošno poljedelstvo, osnove hortikulture, urejanje zemljišč) ter ekonomskega predmeta trženje. Ta znanja omogočajo razumevanje predmetov v nadaljevanju študija.
Usmeritev hortikulture v drugem in tretjem letniku ponuja široka znanja o sadjarstvu, vinogradništvu in vinarstvu, vrtnarstvu, okrasnih rastlinah, drevesničarstvu in trsničarstvu, krajinskem vrtnarstvu in kmetijski mehanizaciji. Študentje pridobijo znanja o osnovah vzgoje novih sort in najnovejšimi biotehnološkimi metodami za spreminjanje rastlinskega genoma, z varstvom rastlin pred boleznimi in škodljivci ter z osnovami kmetijske ekonomike. Na tej usmeritvi je veliko praktičnega usposabljanja.
Usmeritev agronomije v drugem in tretjem letniku študentom omogoča pridobitev znanj o pridelovanju poljščin, ekološkem kmetijstvu, pridelovanju krme in kmetijski mehanizaciji. Pri predmetih splošna živinoreja, prehrana živali in tehnologija reje goved pridobijo osnovna znanja zootehnike. Študentje se poučijo o osnovah vzgoje novih sort in najnovejšimi biotehnološkimi metodami za spreminjanje rastlinskega genoma, z varstvom rastlin pred boleznimi in škodljivci ter z osnovami kmetijske ekonomike. Na tej usmeritvi je veliko praktičnega usposabljanja.
V tretjem letniku izberejo tako študentje agronomije kot hortikulture šest izbirnih predmetov po svoji želji. Seznam je pester: zdravilne in aromatične rastline, mikropropagacija, ekologija tal, rodovitnost tal in gnojenje, bioindikacija stanja v kopenskih ekosistemih, mehanizacija v hortikulturi, klimatologija, poljski poskus, projektiranje večletnih nasadov, angleški jezik, alternativno sadjarstvo, uravnavanje vodnega režima tal, hidroponsko gojenje vrtnin, vrednotenje kakovosti pridelkov, fitomedicina okrasnih rastlin in urbanega prostora; vpišejo pa lahko tudi izbirne predmete, ki se izvajajo na drugih oddelkih Biotehniške fakultete.
Če se študent odloči za nadaljevanje študija na 2. stopnji, je priporočljivo, da v tretjem letniku vpiše izbirne predmete iz seznama obveznih predmetov univerzitetnega študijskega programa in sicer: biotehiška informatika, rastlinska genetika, statistika, mikrobiologija, fiziologija rastlin.
Visokošolski strokovni študij agronomije ali hortikulture se konča z izdelavo in zagovorom diplomskega dela; diplomanti pridobijo strokovni naziv diplomrani/a inženir/ka agronomije in hortikulture (VS); dipl. inž. agr. in hort. (VS).
12
ŠTUDIJSKI PROGRAMI2. BOLONJSKE STOPNJE
Magistrski program HortikulturaMagistrski program Agronomija
Mednarodni študij sadjarstva
13
Magistrski program Hortikultura povezuje različne discipline s področja naravoslovja in tehnologije. Slušateljem daje potrebno znanje za pridelavo hortikulturnih rastlin, istočasno pa upošteva sonaravni razvoj kmetijskega prostora. Pridobljeno znanje omogoča interdisciplinarno razumevanje pridelave in uporabe hortikulturnih rastlin odlične kakovosti za potrebe varne hrane in ohranjanja bivalnega okolja. Diplomanti obvladajo posebnosti rasti in razvoja hortikulturnih rastlin, njihovo sestavo in uporabno vrednost ter načine pridelave, ki omogočajo okoljevarstven pristop in odgovorno izkoriščanje obnovljivih virov. Po izdelavi in zagovoru magistrskega dela pridobijo diplomanti strokovni naziv magister/ica inženir/ka hortikulture oziroma skrajšano: mag. inž. hort., pisano za imenom. Magistrski program Agronomije poglablja znanja in metode s področja naravoslovnih osnov rastlinske pridelave v povezavi s celostnim gospodarjenjem s kmetijskim prostorom in varstvom okolja. Diplomanti poglobijo znanja iz naravoslovnih vsebin kmetijske pridelave in varstva okolja, nadgradijo strokovne kompetence na področju poljedelstva in travništva, pridobijo strokovna in metodološka znanja za gospodarjenje s kmetijskim prostorom in varovanjem okolja ter se uvedejo v znanstveno – raziskovalno delo na tem področju.Po izdelavi in zagovoru magistrskega dela pridobijo diplomanti strokovni naziv magister/ica inženir/ka agronomije oziroma skrajšano: mag. inž. agr., pisano za imenom.
Tretjo možnost pa imajo še ambiciozni študentje, ki želijo razširiti svoja znanja in obzorja na področju sadjarstva, saj lahko pri nas vpišejo Mednarodni študij sadjarstva (International Master of Fruit Science), ki se izvaja v angleškem jeziku na našem oddelku in na Univerzi v Bolzanu (Južna Tirolska) ter na Univerzi v Brnu (Češka).
Po magistrskem delu na drugi stopnji lahko študentje nadaljujejo na doktorskih študijskih programih obeh področij, ki temeljijo na vrhunskem raziskovalnem delu na našem Oddelku, lahko pa tudi na drugih področjih doktorskega študija Bioznanosti.
14
V visokošolski strokovni študijski program Kmetijstvo – agronomija in hortikultura se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu,- poklicni maturi oziroma maturi 60% točk- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk
Univerzitetni študijski programKmetijstvo - agronomija
Visokošolski strokovni študijski programKmetijstvo - agronomija in hortikultura
V univerzitetni študijski program Kmetijstvo - agronomija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60% točk- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk
kandidati iz točke b) izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk- uspeh pri maturitetnem predmetu
VPISNI POGOJI
15
V magistrski študijski program Agronomija ali Hortikultura se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje s področja ved o življenju oz. biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
b) univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsegajo vsaj 180 kreditnih točk, če dodatno opravijo 10 - 60 kreditnih točk iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo - agronomija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij;
c) star visokošolski strokovni študijski program s področja ved o življenju oz. biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) star visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno opravijo 10 - 60 kreditnih točk iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo - agronomija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij.
Študij se izvaja, če je vpisanih najmanj 15 kandidatov.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točke a) in c) izbrani na osnovi poprečja ocen na dodiplomskem študiju, kandidati iz točke b) in d) izbrani glede na: - povprečje ocen na dodiplomskem študiju (60%) in - povprečje ocen dodatnih izpitov (40%).
Magistrski študijski programAgronomija ali Hortikultura
16
MEDNARODNA IZMENJAVA ŠTUDENTOV ERASMUS
Če boste postali študent/ka Oddelka za agronomijo in si želite nekaj več, imate možnost opraviti del svojega rednega študija ali študijsko prakso na instituciji ene od držav članic Evropske unije.
Obdobje študija je časovno omejeno, študij na partnerski instituciji traja od najmanj treh do največ dvanajst mesecev. Pogoj za izmenjavo študentov je podpisan bilateralni sporazum med matično in partnersko ustanovo.
Izmenjava preko programa Erasmus vam zagotavlja, da boste na partnerski ustanovi opravičeni plačila šolnine, prejemali pa boste tudi Erasmus štipendijo. Erasmus štipendija krije le potne stroške in razliko med stroški študija v tujini in stroški študija doma.
Kam lahko greste?
Oddelki oz. študiji imajo sklenjene bilateralne pogodbe z Univerzami oz. fakultetami v tujini. V pogodbah je že določeno število študentov in trajanje študija v tujini. Na podlagi teh pogodb se vsako leto izvede razpis, na katerem so izbrani študenti, ki bodo odšli v tujino. Prijavite se lahko tudi na mesta, ki jih ima sklenjen nek drug oddelek oz. študij, če bodo le še prosta mesta.
Informacije o pogodbah dobite na spletni strani BF, pri oddelčnih koordinatorjih za Erasmus izmenjavo in pri dr. Marjeti Stevanović ([email protected]).
17
ODDELEK ZA AGRONOMIJO SE PREDSTAVI ...
Vse predstavljene študijske programe na Oddelku za agronomijo izvaja kolektiv sto dvajsetih sodelavcev - učiteljev, asistentov, raziskovalcev ter drugih sodelavcev, ki že sedmo desetletje dajejo študentom vrhunsko izobrazbo. Študentje delajo v sodobno opremljenih študijskih in raziskovalnih prostorih, na voljo sta jim bogata knjižnica in moderna računalniška infrastruktura.
Pri nas posvečamo veliko pozornosti vsakemu študentu. Poskušamo ustvariti prijetno delovno vzdušje in korekten partnerski odnos med študenti in pedagogi, saj le tako vsakdo dobi možnost, da svoje sposobnosti polno izkoristi. Smo kot ena velika družina ...
18
Katedra za genetiko, biotehnologijo,statistiko in žlahtnjenje rastlin
predstojnikprof. dr. Borut Bohanec
Ta katedra nadaljuje šestdesetletno tradicijo prvotne katedre za Genetiko in žlahtnjenje rastlin, ki je bila ustanovljena že ob formiranju fakultete leta 1947 ter je bila tedaj prva katedra s področja genetike na ljubljanski univerzi. Učitelji in sodelavci Katedre se srečujemo s študenti na vseh stopnjah univerzitetnega izobraževanja. Genetika, statistika, rastlinska biotehnologija in žlahtnjenje rastlin so namreč področja temeljnih znanj, potrebnih vsakemu diplomantu agronomije, hortikulture, pa tudi nekaterih drugih študijskih programov Biotehniške fakultete. Na ravni Univerze v Ljubljani sodelujemo pri več doktorskih študijskih programih. Pri izvedbi študijskih programov redno sodelujejo strokovnjaki iz drugih akademskih institucij iz Slovenije in tujine, med slušatelji pa se nam pridružuje vedno več tujih študentov.
Poleg pedagoškega dela že desetletja izvajamo obsežno znanstveno raziskovalno in strokovno delo na področju genetike, žlahtnjenja rastlin in biotehnologije. Vključeni smo v delo programske skupine Kmetijske rastline - genetika in sodobne tehnologije, sodelujemo pa tudi v drugih programskih skupinah, v okviru katerih potekajo temeljne raziskave. Obenem pa člani katedre izvajamo tudi več drugih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.
Na področju genetike so naše temeljne raziskave osredotočene na genomiko in proteomiko izbranih kmetijskih rastlin in rastlinskih patogenov, na študij genoma in kromosomske aberacije. Pri rastlinski biotehnologiji se ukvarjamo z genskimi transformacijami, mikropropagacijo in sekundarnimi metaboliti. V okviru žlahtnjenja rastlin razvijamo
19
metode indukcije haploidnih rastlin, medvrstna križanja, celične suspenzije, tudi tu so pomembna tema sekundarni metaboliti. Naše raziskovalno delo se seveda osredotoča na kmetijske rastline, v zadnjih letih zlasti na hmelj, čebulo, zelje, rukvico, oljke, ajdo, piro, grah, buče, koruzo ter nekatere krmne in okrasne rastline. Naše strokovno delo je usmerjeno v uvajanje biotehnoloških dosežkov v kmetijstvo in prehrano ter s tem povezano zakonsko ureditev in osveščanje javnosti.
Raziskovalno in strokovno delo na teh področjih zahteva najsodobnejšo opremljenost katedre, tako genetskega laboratorija, laboratorija za tkivne kulture kot tudi rastlinjakov in laboratorijskega polja, zato opremo redno dopolnjujemo, nadgrajujemo in obnavljamo, kar nam zagotavlja optimalne pogoje za delo.
V okviru katedre deluje tudi skupina za statistiko, saj so statistične analize podpora številnim raziskavam na ravni Oddelka za agronomijo pa tudi širše, obenem pa poglabljamo tudi temeljna znanja. Sodelavci katedre smo na vseh področjih njenega delovanja objavili vrsto člankov v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah in knjigah ter svoje znanje posredovali na mnogih mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih.
20
Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Na Katedri za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko smo zaposleni sodelavci različnih profilov – tako agronomi kot tudi biologi. V okviru pedagoškega dela poučujemo vsebine splošne botanike, fiziologije in ekofiziologije rastlin, rastlinske ekologije, vsebine s področja zdravilnih in aromatičnih rastlin ter informatike. Znanja iz teh področij prenašamo na študente vseh stopenj študija na več ravneh in z različnimi načini poučevanja. Poleg predavanj so zelo pomembne laboratorijske vaje, ki jih izvajamo v dobro opremljenih laboratorijih, terenske vaje in projektno delo. Pri tem uporabljamo tako namenske pedagoške pripomočke kot tudi najsodobnejšo opremo, ki je sicer namenjena raziskovalnemu delu. Poučujemo študente kmetijstva, gozdarstva, krajinske arhitekture in veterine.
V splošnem bi lahko naše raziskovalno delo opredelili kot raziskovanje odziva rastlin na različne okoljske dejavnike v ekosistemih. Pri tem se osredotočamo na abiotske dejavnike, denimo razpoložljivost vode, hranil, svetlobe ter prisotnost zračnih in talnih onesnažil, katerih delovanje je tako v naravnih kot tudi v agro-ekosistemih pogosto pod vplivom človeka. Odzive rastlin proučujemo na različnih nivojih. Morfološko-anatomske raziskave so vezane predvsem na uporabo mikroskopskih metod in metod analize slike, dajejo pa nam vpogled v prilagoditve rastlin na nivoju strukture oziroma zgradbe. Fiziološki odziv rastlin spremljamo z meritvami različnih procesov, predvsem fotosinteze in dihanja, uravnavanja vodne bilance in presnove, zlasti v povezavi s proučevanjem kroženja ogljika. Pomembne so tudi raziskave vegetacije in mikorize - sožitja rastlin in gliv.
predstojnikprof. dr. Franc Batič
21
Omenjene pristope uporabljamo pri reševanju različnih raziskovalnih problemov. Naj omenimo samo nekatere, ki se jim posvečamo v zadnjih letih: proučevanje vpliva zračnih onesnažil na rastline in razvoj ter uporaba bioindikacijskih metod za sledenje teh onesnažil, proučevanje vpliva CO2 na rastline, raziskave kroženja ogljika na zaraščajočih se kraških traviščih, raziskave mikorize na nivoju združb arbuskularnih mikoriznih gliv, raziskave vpliva kmetijskih tehnologij na rastline, raziskave virov zdravilnih oziroma aromatičnih rastlin in njihovih učinkovin ter raziskave užitnih in strupenih samoniklih rastlin.
Na področju biotehniške informatike izvajamo scientometrične raziskave o značilnostih znanstvenih informacijskih virov ter delujemo tudi strokovno – svetovanje in priprava strokovnih monografij, vzdrževanje in redakcija referenčnih virov in geslovnikov, bibliografska analiza publikacij in sodelovanje pri gradnji mednarodnih baz podatkov.
Tako na znanstvenem kot na pedagoškem področju Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko uspešno sodeluje z domačimi in tujimi raziskovalnimi ter raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami. O uspešnosti našega raziskovalnega dela pričajo znanstvene objave v vplivni mednarodni in domači znanstveni periodiki in članstva v uredniških odborih mednarodnih revij. Aktivni smo pri delovanju in vodenju društev slovenskih botanikov in rastlinskih biologov in vodimo sekcijo “Library & Information Centres” pri mednarodnem informacijskem sistemu AgroWeb CEE.
22
Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo
Katedra, kot je razvidno že iz njenega imena, združuje aplikativna agronomska področja, ki sodijo med bistvena znanja agronomov na vseh stopnjah študija. Tako profesorji, asistenti ter drugi sodelavci Katedre izvajamo obsežno pedagoško delo na področjih fitomedicine, poljedelstva, travništva in pašništva ter kmetijske mehanizacije, tako za študente agronomije kot tudi študente sorodnih študijev. Ker gre za aplikativna področja, je poučevanje močno povezano z našim raziskovalnim in strokovnim delom.
Na področju fitomedicine preučujemo okoljsko sprejemljive načine zatiranja škodljivih organizmov rastlin. Naš namen je razviti učinkovite nove načine varstva rastlin, uporabne v pridelavi hrane in okrasnih rastlin. Velik poudarek namenjamo biotičnemu in biotehniškemu varstvu rastlin, to je zatiranju škodljivih organizmov z naravnimi sovražniki, s feromonskimi vabami, rastlinskimi izvlečki, z lepljivimi ploščami in podobno. Proučujemo tudi načine za povečanje naravne odpornosti rastlin pred škodljivci. Obenem pa še vedno preizkušamo tudi učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev, saj so, in bodo tudi v prihodnje, pomemben sestavni del integrirane pridelave kmetijskih rastlin. Za hiter prenos novega znanja v prakso izvajamo izobraževanja za odgovorne osebe in predavatelje iz fitomedicine, Fitosanitarni upravi RS pa nudimo strokovno podporo. Vodimo tudi Društvo za varstvo rastlin Slovenije, osrednjo stanovsko organizacijo domačih fitomedicinskih strokovnjakov.
predstojnikprof. dr. Stanislav Trdan
23
Raziskovalno delo na področju poljedelstva se osredotoča na preizkušanje pozabljenih vrst in sort poljščin, kot so denimo pira, proso, ajda, lan in konoplja. Raziskujemo pridelek in senzorične lastnosti različnih sort krompirja, preverjamo sredstva za razkuževanje semena v ekološki pridelavi ter druge agrotehnične postopke in ukrepe konvencionalne, integrirane in ekološke pridelave. Skupaj s študenti in diplomanti s področja poljedelstva predstavljamo izsledke raziskav kmetijskim svetovalcem in kmetom na delavnicah, posvetih in simpozijih ter jih objavljamo v strokovnih in poljudnih časopisih in revijah.
Raziskave na področju travništva in pridelovanja krme so usmerjene v reševanje tehnoloških vprašanj, povezanih s pridelkom krme, rabo rastnih virov, ohranjanjem trajnega travinja in varovanjem narave. Preučujemo ekološke odnose v travniških in njivskih agro-ekosistemih. Vzdržujemo tudi gensko banko trav in metuljnic ter za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljamo dolgoročne smernice pri gospodarjenju na travinju v Sloveniji.
V skupini za kmetijsko mehanizacijo se ukvarjamo z razvojem novih kmetijskih strojev in novih tehnologij pridelave hrane. V sodelovanju z drugimi slovenskimi
institucijami smo razvili več novih kmetijskih strojev, denimo stroj za drobljenje lupinarjev, okopalno nogačo in trosilnik hlevskega gnoja za hribovite terene, stroj za sočasno saditev krompirja in oblikovanje končnih grebenov in stroj za termično ožiganje plevelov. Preučujemo različne načine obdelave tal, nege in varstva rastlin ter delovanje bioplinskih naprav. Najpomembnejši del našega strokovnega dela je terensko pregledovanje in certificiranje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev.
24
Katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo
Katedra združuje vsa hortikulturna področja in tako zaposluje profesorje, asistente, raziskovalce in druge sodelavce za sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo in okrasne rastline. Študente na vseh smereh in stopnjah študija na področjih agronomije in hortikulture seznanjamo s teoretičnimi osnovami in aplikativnimi vidiki tehnologij za pridelavo sadja, vrtnin in okrasnih rastlin ter gojena vinske trte. Za pridelavo zdrave hrane je treba poznati fiziološke procese rasti in razvoja rastlin izbrane rastlinske vrste in sorte ter pripadajoče tehnologije prilagojene pedoklimatskim razmeram. Poučujemo študente na vseh treh stopnjah bolonjskega študija, v letu 2011 pa smo začeli tudi z izvajanjem Mednarodnega magistrskega programa sadjarstva, ki ga izvajamo skupaj z Univerzama v Bolzanu in v Brnu.
Raziskovalno delo na področju sadjarstva se osredotoča na več ravni in predmetov preučevanja. Cilj raziskav je odkrivanje fizioloških procesov, predvsem v stresnih razmerah, in spoznavanje naravnih zakonitosti rasti posamezne sadne vrste. Proučujemo naravni razvoj drevesa in njegovo arhitektonsko zgradbo pri orehu, jablani in hruški. Te analize so osnova raziskav primarnih in sekundarnih metabolitov ter hormonskega stanja dreves. Preverjamo povezavo notranje kakovosti plodov različnih sadnih vrst z okoljskimi danostmi in tehnološkimi ukrepi. Z analizo sintetiziranih fenolnih snovi v listih in plodovih raziskujemo mehanizme odpornosti jablan proti jablanovemu škrlupu in antioksidativni potencial posameznih sort. Z meritvami fotosinteze, transpiracije in z analizami polifenolnih snovi raziskujemo vpliv podlag na bujnost, rodnost in metabolizem mineralov pri češnjah.
Pri okrasnih rastlinah - vrtnicah, ciklamah, javorjih in drugih vrstah proučujemo vpliv sekundarnih metabolitov, denimo antocianov ali fenolov, na izražanje obarvanosti in drugih lastnosti, ki vplivajo na okrasno
predstojnikprof. dr. Franci Štampar
25
vrednost rastlin. Pri lesnatih okrasnih vrstah preizkušamo optimalne pogoje za razmnoževanje ter pomen avksinov v procesu zasnove korenin pri potaknjencih.
Pri vinogradništvu proučujemo encimatsko aktivnost, mehanizme odpornosti proti stresnim razmeram in prilagodljivost vinske trte z določenim zdravstvenim statusom. S prepoznavanjem omejitev v pridelavi grozdja, ki nam jih postavlja kompleks trta-lega-tehnologija, skušamo postaviti osnove za pojem terroir v vinogradništvu v Sloveniji.
Na področju vrtnarstva proučujemo mehanizme sprejema in razporeditve hranil v sistemu vrtnina-tla-okolje s poudarkom na kakovosti končnih produktov, denimo njihovi vsebnosti antioksidantov. Ugotavljamo možnosti pridelave funkcionalne zelenjave z dodatkom selena pri fižolu, krompirju in radiču. Preizkušamo tehnologije hidroponskega gojenja, cepljenja in biotičnega varstva zelenjadnic.
Svoje znanje prenašamo tudi v slovensko prakso, tako preko povezanosti s slovenskimi pridelovalci kot s sodelovanjem z ministrstvom za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Preizkušamo in uvajamo nove sorte različnih sadnih vrst ter vinske trte, v okviru genske banke skrbimo za ohranjanje starih sort jablan, hrušk, orehov in leske. Ukvarjamo se tudi s selekcijo vinske trte in testiranjem na virusne okužbe trte (ELISA), z mikrovinifikacijo, fenotipizacijo in genotipizacijo vinske trte. Sodelujemo pri prilagajanju ukrepov za integrirano in ekološko pridelavo grozdja. Vrtnarji preizkušamo pridelavo izbrane sezonske in izven sezonske zelenjave v kontroliranih razmerah.
26
Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja
Za pridelavo zdrave hrane v zdravem okolju je poleg dobrega poznavanja kmetijskih rastlin pomembno poznati tudi širše okolje, v katerem se odvija njihova rast in razvoj, kar vključuje tudi vreme in podnebje, prostor, zemljišča ter ravnanje človeka kot posameznika in širše družbene skupnosti. Vse navedeno so področja, na katerih so sodelavci Katedre aktivni na pedagoškem in na raziskovalnem področju.
Vpliv vremena in podnebja na kmetijsko pridelavo je odločilen tako za količino kot kakovost pridelka. Z raziskovalnim delom na področju agrometeorologije želimo s pridobljenimi spoznanji omogočiti izkoriščanje ugodnih podnebnih danosti in izogibanje neugodnim vplivom vremena in podnebja, da bi dosegli optimalno kakovost in količino pridelka. Razvijamo modele za študij vpliva vremena na rast in razvoj rastlin ter razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pripravljamo tudi agroklimatsko rajonizacijo reliefno razgibane Slovenije, pri čemer se še posebej posvečamo pojavom suše. Preučujemo tudi kvantitativne povezave med vremenom in počutjem domačih živali in ljudi. V zadnjem času se resno ukvarjamo tudi s podnebnimi spremembami, njihovimi vzroki, obsežnostjo in scenariji bodoče klime. Namen je oceniti ranljivost kmetijstva in potrebne prilagoditve na obstoječo vremensko spremenljivost in pričakovane podnebne spremembe.
Pri raziskovalnem delu na področju urejanja kmetijskega prostora izhajamo iz dejstva, da kmetijski prostor in
predstojnikprof. dr. Andrej Udovč
27
kmetijska zemljišča ne služijo le pridelavi hrane, četudi je na večini kmetijskih zemljišč to najpomembnejše, temveč služijo še mnogim drugim ekosistemskim funkcijam, denimo vzdrževanju biotske pestrosti ter uravnavanju kroženja vode in hranil. Za uravnoteženje vseh omenjenih funkcij je največkrat treba zagotoviti primerno prostorsko urejenost kmetijskih zemljišč in zadostno, a ne preveliko, oskrbljenost z vodo. Ne le, da je kmetijska pridelava odvisna od vode, temveč tudi kmetijska dejavnost pogosto vpliva na količino in kakovost tega naravnega vira na določenem območju, kar še vedno ostaja pomemben raziskovalni izziv.
V okviru družboslovnega raziskovanja na Oddelku za agronomijo proučujemo socio-ekonomske strategije razvoja in modele tržnega povezovanja kmetij, kot osnovnih proizvodno ekonomskih subjektov pri pridelavi hrane. Raziskujemo ekonomske in sociološke značilnosti podeželskega prebivalstva in razvojne dejavnike podeželja ter socio-ekonomske interakcije med kmetijstvom in varovanjem okolja.
28
Katedra za pedologijo in varstvo okolja
Tla so naravni vir, ki omogoča pridelovanje hrane, krme in industrijskih surovin, prav tako pa so tudi del prostora, ki ga potrebujemo za gradnjo naselij, cest, odlagališč ter rekreacijskih in drugih objektov. Tla varujejo številne ostanke naravne in človeške zgodovine, ponekod pa so zaradi svojih izjemnih lastnosti že tla sama po sebi naravna dediščina. Brez zadostnih površin rodovitnih tal z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi civilizacija ne more obstati, kar dokazujejo številni primeri iz človeške zgodovine.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja se že desetletja pedagoško, raziskovalno in strokovno ukvarjamo s tlemi, kot delom agroekosistemov pa tudi kot delom širšega okolja. Temeljna znanja in izkušnje aplikativnih raziskav uspešno prenašamo na študente različnih smeri Biotehniške fakultete, poučujemo pa tudi na Oddelku za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete in Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete.
Naše najpomembnejše raziskovalne teme so preučevanje različnih vidikov rodovitnosti tal na eni strani ter njihova onesnaženost na drugi. Preučujemo usodo anorganskih in organskih potencialno toksičnih snovi v tleh in njihovo prehajanje v prehranjevalno verigo in druge segmente okolja. Razvijamo različne remediacijske tehnologije za čiščenje onesnaženih tal. Upravičeno smo ponosni na dosežke raziskovalne ekipe, ki razvija nove metodologije remediacije onesnaženih tal s pranjem z ligandi. Skupina je dosegla več domačih in mednarodnih patentov, metoda se že izvaja v praksi za čiščenje s kovinami onesnaženih tal v Mežici in Celju. Preučujemo tudi možnosti uporabe različnih sekundarnih surovin, kot so gošče čistilnih naprav, industrijskih in bioloških odpadkov. Podporo raziskovalnemu delu nudi moderno opremljen analitski laboratorij za fizikalne, kemijske in biotične analize tal.
predstojnicaprof. dr. Helena Grčman
29
Najpomembnejše strokovno delo na Katedri je bilo dolga leta Pedološko kartiranje. Rezultat tega dela je pedološka karta Slovenije v merilu 1: 25 000. Pomemben prispevek k poznavanju lastnosti tal Slovenije je sistematični monitoring tal, ki poteka od leta 1990. Na Katedri deluje tudi Infrastrukturni Center za pedologijo in varstvo okolja. Poleg razvijanja in vzdrževanja obsežne baze podatkov o tleh Slovenije, je glavni namen centra izvajanje aplikativnih raziskav za industrijo, občine in druge naročnike. Izvajamo analize tal in različnih substratov, analize organskih in mineralnih gnojil, izdelujemo priporočila za gnojenje ali izboljšanje rodovitnosti tal, presoje vplivov na tla zaradi različnih posegov v prostor, vrednotenje zemljišč in ugotavljanje njihove primernosti za različne vrste rabe
30
PRIDOBIVANJE ZNANJA V PRAKSI
31
Laboratorijsko polje v Ljubljani in Center za proučevanje rasti in razvoja kmetijskih rastlin V okolici stavbe Oddelka za agronomijo v Ljubljani imamo približno 20 ha veliko laboratorijsko polje, kjer opravimo velik del praktičnega pouka v okviru laboratorijskih vaj, deloma pa tudi praktičnega usposabljanja, obenem pa tukaj poteka tudi pomemben del našega raziskovalnega dela.
Študenti se tu seznanjajo s tlemi, travniško in njivsko vegetacijo, kolekcijami kmetijskih rastlin, spoznavajo najbolj pogoste bolezni in škodljivce kmetijskih rastlin in uporabo kmetijske mehanizacije. V sadovnjaku in na poljedelskih, vrtnarskih in travniških nasadih študentje spoznajo tudi praktično izvedbo kmetijskih opravil in spremljajo posevke med rastno sezono. Polje je razdeljeno na sadovnjak, vrtnarsko in poljedelsko zemljišče.
Del prostora zasedajo objekti Centra za proučevanje rasti in razvoja kmetijskih rastlin, ki deluje v sklopu Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani in nudi podporo raziskovalnemu delu programskih skupin, saj pod svojim okriljem združuje najsodobnejšo opremo. Centralni raziskovalni rastlinjak ima tri vrste ogrevanja, senčilne in energijske zavese, krmiljene z računalnikom prek svetlobnih senzorjev, asimilacijske in fotoperiodične luči za dodatno osvetljevanje; pomične ogrevane mize, rastline se namakajo poplavno ali s premičnimi vozički, za kontrolirano varstvo rastlin so nameščeni dozatorji za fitofarmacevtska sredstva; vsak oddelek v rastlinjaku ima sistem za meglenje in sistem za hlajenje. V sklopu centra je tudi komora z regulacijo temperature, relativne vlage in periode dan/noč ter liofilizator, ki se se uporablja za različne postopke sušenja.
Hortikulturni center Biotehniške fakultete Orehovlje Biotehniška fakulteta je leta 2008 prevzela približno 17 hektarjev zemljišč na Goriškem, kjer smo uredil sodoben učno-raziskovalni hortikulturni center. Poleg nasada hrušk, ki je v polni rodnosti, smo zasadili še kakije, aktinidije in breskve, letos pa bomo nasade dopolnili še z nekaterimi sortami jablane in vinsko trto. Ostale površine so namenjene vrtninam v kolobarju. Vrtninam je namenjen tudi sodobno opremljen plastenjak. V sklopu centra so prenovljeni skladiščni prostori ter vsa potrebna sodobna mehanizacija. Študenti in zaposleni z delom v Centru uporabljajo obnovljene učne in bivalne prostore.
V Hortikulturnem centru študenti, še zlasti tisti, usmerjeni v področje hortikulture, opravijo večji del praktičnega usposabljanja, saj lahko tukaj izkusijo, kako poteka delo v sodobnem hortikulturnem proizvodnem nasadu.
32
Ampelografski vrt Kromberk pri Novi GoriciV Ampelografskem vrtu imamo na 4 ha zemljišča zbirko preko 100 sort žlahtne vinske trte in podlag. Vzdržujemo kolekcijo slovenskega trsnega izbora s posebnim poudarkom na starih sortah Primorske vinorodne dežele. V sklopu dejavnosti ampelografskega vrta sodelujemo v programu klonske selekcije, introdukcije tujih klonov in certifikacije sadilnega materiala s posebnim poudarkom na novih metodah, kot so O.I.V. deskriptorji in testiranje na viroze. Preizkušamo različne gojitvene oblike ter različne načine obremenitve trt, ki so pomembne za vzpostavitev integrirane pridelave oziroma sistema trajnostnega vinogradništva. Tudi tukaj študentje opravijo del terenskih vaj in praktičnega usposabljanja.
Poskusno polje za lupinarje Biotehniške fakultete v MariboruNa poskusnem polju za lupinarje v Mariboru imamo kolekcijo 70 sort orehov, 60 sort lešnikov in 20 sort kostanja. Proučujemo morfološke in pomološke lastnosti sort, vzgajamo nove sorte orehov. Razmnožujemo lesko in izvajamo različne tehnološke poskuse pri lupinarjih.
Oddelek za agronomijoUniverza v LjubljaniBiotehniška fakulteta
Jamnikarjeva 1011000 Ljubljana01/320 32 50
več informacij:[email protected]/agronomija
