OBČINSKI SVET OBČINE LOGATECd2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OBCINSKE SEJE 2010...izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete 6.000 PE. OBČINA BREZOVICA (projekt št. 2):

ŢUPAN

www.logatec.si e: [email protected] Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20

TRR: SI56 0126-4010-0001-228, odprt pri Banki Slovenije, ID DDV: SI55512844, MŠ: 5874661000

OBČINA LOGATEC

Številka: 355-2/2006-131 Datum: 17. 6. 2011

OBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC

Zadeva: OBRAVNAVA PREDLOGA ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI ZA SKUPINO PROJEKTOV

»ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP« PREDLAGATELJ:

- Berto Menard, ţupan Občine Logatec

POROČEVALKA:

- Marjetka Geld, SL CONSULT d.o.o. - Mateja Čuk, Občina Logatec

PREDLOG SKLEPA:

Občinski svet Občine Logatec potrdi študijo izvedljivosti za skupino projektov

»Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 1. sklop«, ki jo je

pripravilo podjetje SL CONSULT d.o.o., maj 2011.

Vrednost skupine projektov znaša 56.005.068 EUR (z vključenim davkom na dodano

vrednost) in se bo izvajala skladno s časovnim načrtom.

Viri financiranja se zagotavljajo iz Kohezijskega sklada, državnega proračuna in

proračuna občin investitork. Berto Menard ŢUPAN

Povzetek študije izvedljivosti

POVZETEK ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU

LJUBLJANICE – 1. SKLOP

Maj 2011

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP

Povzetek študije izvedljivosti Stran 1

1. POVZETEK

1.1. Predlagatelji oz. investitorji skupine projektov

OBČINA BOROVNICA

OBČINA BREZOVICA

OBČINA CERKNICA

OBČINA LOGATEC

OBČINA PIVKA

OBČINA POSTOJNA

OBČINA ŠKOFLJICA

OBČINA VRHNIKA

1.2. Predmet skupine projektov Predmet analize je izgradnja kanalizacijskih sistemov in izgradnja ter nadgradnja čistilnih naprav v porečju reke Ljubljanice in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Predmet skupine projektov je tako: OBČINA BOROVNICA (projekt št. 1):

izgradnja kanalizacije Dol-Laze v dolţini 5.428 m in 2 črpališči,

izgradnja kanalizacije Breg-Pako v dolţini 5.462 m z vakumsko postajo s črpališčem,

izgradnja kanalizacije Stara postaja v dolţini 394 m,

podaljšanje kanalizacije Dol-Laze v dolţini 2.902 m,

izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete 6.000 PE.

OBČINA BREZOVICA (projekt št. 2):

izgradnja kanalizacije Vnanje Gorice v dolţini 10.991 m z vakuumsko postajo s črpališčem,

izgradnja kanalizacije v KS Notranje Gorice v dolţini 16.189 m z dvema vakuumskima postajama s črpališčem,

izgradnja čistilne naprave Vnanje Gorice kapacitete 4.300 PE. OBČINA CERKNICA (projekt št. 3):

nadgradnja centralne čistilne naprave Cerknica - Dolenja vas na kapaciteto 12.000 PE.

OBČINA LOGATEC (projekt št. 4):

izgradnja povezovalnega voda Gorenji Logatec-Kalce v dolţini 1.312 m,

izgradnja kanalizacije Kalce v dolţini 2.736 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Martinj hrib v dolţini 8.391 m s podtlačno postajo,

nadgradnja čistilne naprave Logatec na kapaciteto 14.900 PE. OBČINA PIVKA (projekt št. 5):

izgradnja kanalizacije Pivka v dolţini 12.512 m z 8 črpališči,

izgradnja čistilne naprave s kapaciteto 6.500 PE. OBČINA POSTOJNA (projekt št. 6):

izgradnja kanalizacije v dolţini 460 m,

nadgradnja centralne čistilne naprave Postojna na kapaciteto 16.500 PE.



OBČINA ŠKOFLJICA (projekt št. 7):

izgradnja povezovalnega zbiralnika Škofljica-Lavrica v dolţini 2.454 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije naselja Ţaga v dolţini 357 m. OBČINA VRHNIKA (projekt št. 8):

izgradnja kanalizacije Verd v dolţini 1.842 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Mirke v dolţini 1.375 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Gabrče v dolţini 272 m,

izgradnja kanalizacije Notranjska cesta v dolţini 824 m,

izgradnja kanalizacije Stara Vrhnika v dolţini 4.227 m in s 4 črpališči,

nadgradnja centralne čistilne naprave Vrhnika na kapaciteto 15.500 PE. Celotna vrednost investicije (v stalnih cenah) je ocenjena na 56.005.068,00 EUR z davkom na dodano vrednost (9.334.178,00 EUR).

1.3. Investicijska vrednost skupine projektov

Celotna vrednost investicije skupaj z DDV po stalnih cenah je ocenjena na 56.005.068 EUR, od tega 9.334.178 EUR DDV. V celotni vrednosti skupine projektov smo upoštevali izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, razpisno dokumentacijo, samo izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav skupaj s stroški poskusnega obratovanja čistilnih naprav, stroške nadzora nad gradnjo in stroške stikov z javnostjo. Razdelitve investicije se bile upoštevane v skladu s terminskimi plani izvedbe investicije.

V nadaljevanju prikazujemo investicije z DDV po posameznih občinah oz. projektih. DDV si občine poračunavajo, zato je znesek DDV prikazan zgolj informativno. Strošek projektne in investicijske dokumentacije je glede na Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007 – 2013 upravičen do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, vendar pa ga na podlagi Dodatka k sporazumu o nastopu projektov odvajanja in čiščenja odpadne vode v sklopu skupine projektov »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice«, kjer so se občine zavezale, da se stroškov projektne in investicijske dokumentacije ne upošteva med upravičenimi stroški in da jih bodo krile same, prikazujemo kot neupravičene.



Tabela 1: Investicijska vrednost za občino Borovnica, v EUR

BOROVNICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)

UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) – (B)

1. Projektiranje/izdelava študij 266.330 266.330 0

1. Nakup zemljišč 0 0 0

2. Gradnja 4.737.301 0 4.737.301

3. Tehnološka oprema in naprave 0 0 0

4. Nepredvideni stroški 469.051 0 469.051

5. Prilagoditev cene (če je ustrezno) 0 0 0

7. Tehnična pomoč 0 0 0

8. Obveščanje javnosti 0 0 0

9. Nadzor med gradnjo 94.746 0 94.746

10. VMESNA VSOTA 5.567.428 266.330 5.301.098

11. (DDV) 1.113.485 1.113.485 0

12. SKUPAJ 6.680.913 1.379.815 5.301.098

Tabela 2: Investicijska vrednost za občino Brezovica, v EUR

BREZOVICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 8.264.134 0 8.264.134







10. VMESNA VSOTA 8.831.550 104.144 8.727.406

11. (DDV) 1.766.310 1.766.310 0

12. SKUPAJ 10.597.860 1.870.454 8.727.406

Tabela 3: Investicijska vrednost za občino Cerknica, v EUR

CERKNICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 4.095.900 0 4.095.900


5. Nepredvideni stroški 0 0 0





10. VMESNA VSOTA 4.277.819 100.000 4.177.819

11. (DDV) 855.565 855.565 0

12. SKUPAJ 5.133.384 955.565 4.177.819



Tabela 4: Investicijska vrednost za občino Logatec, v EUR

LOGATEC SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 6.488.160 0 6.488.160





8. Obveščanje javnosti 231.330 0 231.330


10. VMESNA VSOTA 7.027.527 179.009 6.848.518

11. (DDV) 1.405.506 1.405.506 0

12. SKUPAJ 8.433.033 1.584.515 6.848.518

Tabela 5: Investicijska vrednost za občino Logatec po letih, v EUR Logatec 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Delež v %

Kanalizacija 0 0 100.000 1.015.072 1.115.072 557.536 2.787.680 39,67%

ČN 0 0 100.000 1.711.324 1.811.324 77.832 3.700.480 52,66%

Projektna in investicijska dokumentacija

42.755 42.755 93.500 0 0 179.009 2,55%

Nadzor 0 0 20000 26.781 46.781 35.466 129.028 1,84%

Obveščanje javnosti 0 0 92684 46.342 56.972 35.332 231.330 3,29%

Skupaj 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166 7.027.527 100,00%

DDV 8.551 8.551 81.237 559.904 606.030 141.233 1.405.506

Skupaj z DDV 51.306 51.306 487.421 3.359.423 3.636.179 847.399 8.433.033

Deleţ v % 0,61% 0,61% 5,78% 39,84% 43,12% 10,05% 100,00%

Tabela6: Investicijska vrednost za občino Pivka, v EUR

PIVKA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 6.753.760 0 6.753.760







10. VMESNA VSOTA 7.219.966 333.108 6.886.858

11. (DDV) 1.443.993 1.443.993 0

12. SKUPAJ 8.663.959 1.777.101 6.886.858



Tabela 7: Investicijska vrednost za občino Postojna, v EUR

POSTOJNA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 3.427.156 0 3.427.156







10. VMESNA VSOTA 3.497.211 10.000 3.487.211

11. (DDV) 699.442 699.442 0

12. SKUPAJ 4.196.653 709.442 3.487.211

Tabela 8: Investicijska vrednost za občino Škofljica, v EUR

ŠKOFLJICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 1.971.582 0 1.971.582







10. VMESNA VSOTA 2.011.943 14.701 1.997.242

11. (DDV) 402.388 402.388 0

12. SKUPAJ 2.414.331 417.089 1.997.242

Tabela 9: Investicijska vrednost za občino Vrhnika, v EUR

VRHNIKA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 7.698.830 0 7.698.830







10. VMESNA VSOTA 8.237.446 208.612 8.028.834

11. (DDV) 1.647.489 1.647.489 0

12. SKUPAJ 9.884.935 1.856.101 8.028.834



Tabela 10: Investicijska vrednost za skupino projektov, v EUR

SKUPINA PROJEKTOV SKUPNI STROŠKI

SKUPINE PROJEKTOV (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)


1. Projektiranje/izdelava študij 1.215.904 1.215.904 0


3. Gradnja 43.436.823 0 43.436.823







10. VMESNA VSOTA 46.670.890 1.215.904 45.454.986

11. (DDV) 9.334.178 9.334.178 0

12. SKUPAJ 56.005.068 10.550.082 45.454.986

Tabela 11: Investicijska vrednost za skupino projektov po letih, v EUR

Skupina projektov 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Delež v %

Kanalizacija 0 0 935.845 7.202.591 8.688.950 2.070.336 18.897.722 40,49%

ČN 0 0 920.000 9.801.560 11.745.599 2.071.942 24.539.101 52,58%

Nepredvideni stroški 0 0 100.000 291.452 399.634 160.918 952.004 2,04%


521.254 383.265 311.386 0 0 0 1.215.904 2,61%

Nadzor 0 0 143.000 167.019 311.155 213.655 834.829 1,79%

Obveščanje javnosti 0 0 92.684 46.342 56.972 35.332 231.330 0,50%

Skupaj 521.254 383.265 2.502.915 17.508.964 21.202.310 4.552.183 46.670.890 100,00%

DDV 104.250 76.652 500.583 3.501.794 4.240.463 910.437 9.334.178

Skupaj z DDV 625.504 459.917 3.003.498 21.010.758 25.442.773 5.462.620 56.005.068

Deleţ v % 1,12% 0,82% 5,36% 37,52% 45,43% 9,75% 100,00%



1.4. Viri financiranja skupine projektov Upravičeni stroški bodo sofinancirani iz sredstev EU Kohezijskega sklada, drţavnega ter občinskih proračunov, ostali stroški (DDV in ostali neupravičeni stroški) pa bodo v celoti strošek občinskih proračunov. V spodnji tabeli je prikazano zgoraj navedeno financiranje. Tabela 12: Viri financiranja za občino Borovnica Borovnica SKUPAJ Delež

CELOTNA INVESTICIJA 6.680.913,00 100,00%

Kohezijski sklad 4.075.166,07 61,00%

Državni proračun 695.822,13 10,42%

Občinski proračun 1.909.924,80 28,59%

Obveščanje in informiranje javnosti

32.910,00 100,00%

Kohezijski sklad 24.949,07 75,81%

Drţavni proračun 4.403,36 13,38%

Prispevek občine1 3.557,57 10,81%

Tabela 13: Viri financiranja za občino Brezovica

Brezovica SKUPAJ Delež



Državni proračun 1.124.046,26 10,61%



28.335,00 100,00%




1 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Borovnica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna. 2 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Brezovica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Brezovica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Tabela 14: Viri financiranja za občino Cerknica

Cerknica Skupaj Delež

CELOTNA INVESTICIJA

5.133.384,00 100,00%





22.920,00 100,00%




Tabela 15: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih

financiranja za občino Logatec

LOGATEC 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Delež v %

Upravičeni stroški 0 0 312.684,00 2.799.519,00 3.030.149,00 706.166,00 6.848.518,00 100,00%

Kohezijski sklad 0 0 237.050,43 2.122.357,35 2.297.201,41 535.355,03 5.191.964,22 75,81%

Občinski proračun 0 0 33.801,14 302.628,01 327.559,11 76.336,55 740.324,80 10,81%

Državni proračun 0 0 41.832,43 374.533,65 405.388,48 94.474,42 916.228,98 13,38%

Neupravičeni stroški (investicijska in projektna dokumentacija)

42.754,50 42.754,50 93.500,00 0 0 0 179.009,00 100,00%

Občinski proračun 42.754,50 42.754,50 93.500,00 0 0 0 179.009,00 100,00%

Neupravičeni stroški (DDV) 8.551,00 8.551,00 81.237,00 559.904,00 606.030,00 141.233,00 1.405.506,00 100,00%

Občinski proračun 8.551,00 8.551,00 81.237,00 559.904,00 606.030,00 141.233,00 1.405.506,00 100,00%

CELOTNA INVESTICIJA 51.305,50 51.305,50 487.421,00 3.359.423,00 3.636.179,00 847.399,00 8.433.033,00 100,00%


Državni proračun 0 0 41.832,43 374.533,65 405.388,48 94.474,42 916.228,98 10,86%


Sofinanciranje stroška obveščanja in informiranja javnosti

92.684,00 46.342,00 56.972,00 35.332,00 231.330,00 100,00%

Kohezijski sklad 70.263,74 35.131,87 43.190,47 26.785,19 175.371,27 75,81%

Drţavni proračun 12.401,12 6.200,56 7.622,85 4.727,42 30.951,95 13,38%

Občinski proračun 10.019,14 5.009,57 6.158,67 3.819,39 25.006,77 10,81%

Občina Borovnica 1.185,86 592,93 592,93 1.185,86 3.557,57 14,23%

Občina Brezovica 1.500,86 750,43 750,43 61,29 3.062,78 12,25%

Občina Cerknica 496,00 247,00 916,00 818,00 2.477,00 9,91%

Občina Logatec 1.536,43 768,27 768,16 341,49 3.414,34 13,65%

Občina Pivka 1.178,18 589,04 562,34 348,08 2.677,64 10,71%

Občina Postojna 1.045,65 522,88 987,49 348,51 2.904,65 11,62%

Občina Škofljica 1.348,33 674,11 674,22 0,00 2.696,55 10,78%

Občina Vrhnika 1.728,30 864,15 906,31 716,59 4.215,36 16,86%

3 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Cerknica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Cerknica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Tabela 16: Viri financiranja za občino Pivka

Pivka SKUPAJ Delež






24.770,00 100,00%




Tabela 17: Viri financiranja za občino Postojna

POSTOJNA Skupaj Delež





Obveščanje in informiranje javnosti 26.870,00 100,00%




Tabela 18: Viri financiranja za občino Škofljica

Škofljica SKUPAJ Delež




Občinski proračun 616.813,20 25,55%

Obveščanje in informiranje javnosti 24.945,00 100,00%




4 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Pivka. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Pivka iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna. 5 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Postojna. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Postojna iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna. 6 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Škofljica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Škofljica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Tabela 19: Viri financiranja za občino Vrhnika

Vrhnika SKUPAJ Delež



Državni proračun 1.076.546,20 10,89%



38.995,00 100,00%




Tabela 20: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih

financiranja za skupino projektov

Skupina projektov 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Delež

Upravičeni stroški 0,00 0,00 2.191.529,00 17.508.964,00 21.202.310,00 4.552.183,00 45.454.986,00 100,00%

Kohezijski sklad 0,00 0,00 1.670.019,15 13.325.470,95 16.157.039,62 3.451.202,36 34.603.732,08 76,13%

Občinski proračun 0,00 0,00 236.374,64 1.898.932,27 2.285.227,42 506.953,56 4.927.487,89 10,84%

Državni proračun 0,00 0,00 285.135,21 2.284.560,78 2.760.042,96 594.027,08 5.923.766,03 13,03%

Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) 521.254,00 383.265,00 311.386,00 0,00 0,00 0,00 1.215.904,00 100,00%

Občinski proračun 521.254,00 383.265,00 311.386,00 0,00 0,00 0,00 1.215.904,00 100,00%

Neupravičeni stroški (DDV) 104.250,00 76.652,00 500.583,00 3.501.794,00 4.240.463,00 910.437,00 9.334.178,00 100,00%

Občinski proračun 104.250,00 76.652,00 500.583,00 3.501.794,00 4.240.463,00 910.437,00 9.334.178,00 100,00%

CELOTNA INVESTICIJA 625.504,00 459.917,00 3.003.498,00 21.010.758,00 25.442.773,00 5.462.620,00 56.005.068,00 100,00%


Državni proračun 0,00 0,00 285.135,21 2.284.560,78 2.760.042,96 594.027,08 5.923.766,03 10,58%

Občinski proračun 625.504,00 459.917,00 1.048.343,64 5.400.726,27 6.525.689,42 1.417.389,56 15.477.569,89 27,63%

7 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Vrhnika. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Vrhnika iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



1.5. Cilji skupine projektov

Na področju gradnje in izboljšave kanalizacije in čistilnih naprav, torej na področju odvajanja in čiščenja bodo investitorji zasledovali sledeče namene:

izpolnitev zakonskih obveznosti glede izvedbe komunalne infrastrukture,

dodatno priključiti prebivalce na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilne naprave,

zmanjšati emisije v vode. Z izvedbo sledečih ukrepov se bodo dosegli zgoraj zastavljeni cilji:

gradnja kanalizacijskega sistema v skupni dolţini 78.128 metrov, skupno v vseh občinah,

izgradnja centralne čistilne naprave v občini Borovnica kapacitete 6.000 PE, izgradnja čistilne naprave v občini Brezovica kapacitete 4.300 PE, nadgradnja CČN v občini Cerknica na kapaciteto 12.000 PE, nadgradnja čistilne naprave v občini Logatec na kapaciteto 14.900 PE, izgradnja čistilne naprave v občini Pivka kapacitete 6.500 PE, nadgradnja CČN v občini Postojna na kapaciteto 16.500 PE ter nadgradnja CČN v občini Vrhnika na kapaciteto 15.500 PE.

Z izvedbo skupine projektov bo na sistem odvajanja odpadne vode dodatno priključenih 14.470 PE, od tega 12.033 prebivalcev v vseh osmih občinah, na sistem čiščenja pa 27.099 PE, od tega 22.124 prebivalcev. Investicije se bodo izvajale v naslednjih aglomeracijah:

16466 Goričica pod Krimom v občini Borovnica,

16469 Vnanje Gorice v občini Brezovica,

5286 Cerknica v občini Cerknica,

1867 Logatec v občini Logatec,

1258 Pivka v občini Pivka,

1449 Postojna v občini Postojna,

16390 Škofljica v občini Škofljica in

4823 Vrhnika v občini Vrhnika. Tabela 21: Prikaz stanja priključenosti po aglomeracija pred in po investiciji

Obremenitev v aglomeraciji 16466 Goričica pod Krimom (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010

Priključenost na kanalizacijo na dan 31.12.2014

Prebivalci 1.382 3.018

Gospodarstvo 667 667

Skupaj priključeni 2.049 3.685

Skupaj dejanska obremenitev 3.833 3.833

Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 53,46% 96,14%

Obremenitev v aglomeraciji Goričica pod Krimom(PE) Priključenost na

CČN na dan 1.1.2010

Priključenost na CČN na dan 31.12.2014

Prebivalci 675 3.018







Obremenitev v aglomeraciji 16469 Vnanje Gorice(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010



Gospodarstvo 0 1.311

Skupaj priključeni 60 6.361



Obremenitev v aglomeraciji 16469 Vnanje Gorice(PE) Priključenost na


Priključenost na ČN na dan 31.12.2013

Prebivalci 60 5.050





Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na








Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010



Gospodarstvo 1.200 1.200




Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec(PE) Priključenost na








Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







8 Občina Brezovica bo z izvedbo predmetnega projekta dodatno na kanalizacijo in ČN priključila 4.101 prebivalcev in 139 PE iz

gospodarstva ter 889 prebivalcev in 1.172 PE iz gopodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama. 9 Občina Cerknica bo na kanalizacijo dodatno priključila 258 prebivalcev, kar pa ni predmet tega projekta.



Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost

na CČN na dan 1.1.2010

Priključenost na ČN na dan

31.12.2014






Obremenitev v aglomeraciji 1449 Postojna (PE) Priključenost

na kanalizacijo na dan 1.1.2010

Priključenost na kanalizacijo

na dan 31.12.2013








Priključenost na CČN na dan

31.12.2013






Obremenitev v aglomeraciji 16390 Škofljica (del v občini Škofljica) (PE)



na dan 31.12.2013




Skupaj dejanska obremenitev (del v občini Škofljica) 2.915 2.915




1.1.2010

Priključenost na cČN na dan

31.12.2013






Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika (PE) Priključenost



na dan 31.12.2014






Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika(PE) Priključenost



31.12.2014

Prebivalci 0 9.712



Skupaj dejanska obremenitev 12,902 12.902


Z izgradnjo kanalizacije se bo izboljšalo celotno stanje kanalizacijskih sistemov in s tem zmanjšalo onesnaţevanje okolja, saj se bo preprečilo iztekanje neprečiščenih odpadnih vod v podtalje. Izgradnje in nadgradnje čistilnih naprav pa bodo prav tako pripomogle k zmanjšanju onesnaţevanja okolja.



Tabela 22: Prikaz indikatorjev skupine projektov *vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

Projekt Dolžina

kanalizacije (m)

Vakumska (podtlačna)

postaja Črpališča ČN (PE)

Št. 1: Občina Borovnica 14.186 1* 2 6.000

Št. 2: Občina Brezovica 27.180 3* / 4.300

Št. 2: Občina Cerknica / / / 12.000

Št. 3: Občina Logatec 12.439 1* 2 14.900

Št. 4: Občina Pivka 12.512 / 8 6.500

Št. 5: Občina Postojna 460 / / 16.500

Št. 6: Občina Škofljica 2.811 / 2 /

Št. 7: Občina Vrhnika 8.540 / 8 15.500

SKUPAJ 78.128 5 22 75.700



1.6. Glavni rezultati finančne in ekonomske analize

1.6.1 Finančni in ekonomski kazalniki

Finančni kazalniki: Tabela 23: Prikaz finančnih kazalnikov za vse občine oz. projekte

Projekt št. 1: Občina Borovnica

Projekt št. 2: Občina Brezovica

Projekt št. 3: Občina Cerknica

Projekt št. 4: Občina Logatec

Projekt št. 5: Občina

Pivka

Projekt št. 6: Občina Postojna

Projekt št. 7: Občina Škofljica

Projekt št. 8: Občina Vrhnika

Finančna interna stopnja donosa s Kohezijo 0,02% 0,14% 1,55% 0,02% 0,02% 0,21% 0,71% 0,01%

Finančna interna stopnja donosa brez Kohezije -9,29% -8,25% -4,20% -7,22% -7,12% -6,09% -6,58% -9,51%

Finančna neto sedanja vrednost investicije s Kohezijo (v EUR)

-482.533 -866.105 -565.662 -923.493 -1.024.486 -411.821 -242.705 -947.666

Finančna neto sedanja vrednost investicije brez Kohezije (v EUR)

-3.873.899 -6.557.232 -3.266.850 -5.282.741 -5.233.642 -2.693.249 -1.544.166 -6.035.978

Finančna neto sedanja vrednost investicije je pri vseh občinah oz. projektih negativna, saj posamezen projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj. Finančne interne stopnje donosov s kohezijo pa so pri vseh občinah pozitivne.



Ekonomski kazalniki:

Tabela 24: Prikaz ekonomskih kazalnikov za skupino projektov

Skupina projektov

Ekonomska interna stopnja donosa 12,49%

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije (v EUR) 37.496.278

Razmerje med koristmi in stroški 1,59

Ekonomska neto sedanja vrednost skupine projektov je pozitivna, kar pomeni,da je druţba (regija/drţava) v boljšem poloţaju, če se skupina projektov izvede, ker njene koristi presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5,0%).



1.7. Tehnična izvedba projekta v občini Logatec

1.7.1 Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec

Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1867 Logatec, ki bo ob koncu investicije imela 95% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec predstavlja rešitev povezave naselja Kalc z Logatcem ter s tem navezavo Kalc na ČN Logatec. Zgradil se bo sanitarni kanal K-1, ki je povezovalni kanal med Kalcami in Logatcem. Kanal K-1 (1. del) poteka od črpališča Grad proti Kalcam ob obstoječi trasi kanala A. Trasa kanala poteka vzhodno od zadnjega niza stavb v Gornjem Logatcu. Kanal poteka deloma po travniku mestoma pa po utrjeni površini (ceste in bankine). Na polovici trase se kanal pribliţa magistralni cesti Ljubljana – Postojna in poteka ob vzhodnem robu ceste (bankina, pločnik). Na začetku Kalc kanal K-1 prečka cesto in se nadaljuje v cesti in pločniku, ki poteka paralelno z glavno cesto. Celotna dolţina kanala K-1 je 1.312 m.

Kanalizacija Kalce Predmet investicije je izgradnja kanalizacije Kalce (zahodni del Logatca). Območje Kalc se bo navezalo na kanalski sistem Logatec. Skupno se bo zgradilo 2.736 m kanalizacijskega sistema z dvema črpališčema.

Kanalizacija Martinj hrib

Predmet investicije je izgradnja kanalizacije za komunalne odpadne vode na območju naselja Martinj hrib. Za kanalizacijo je izbran podtlačni sistem, kateri omogoča izvedbo na niţjih globinah in moţnost prilagajanja nivelete obstoječim vodom. Na nekaterih mestih je poleg podtlačne kanalizacije še teţnostna kanalizacija, katera zmanjša število podtlačnih jaškov. Glavni vodi so razdeljeni na tri kanale, ki potekajo od priključnih jaškov do podtlačne postaje. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo in potem na obstoječo čistilno napravo. Skupna dolţina kanalov je 8.391 m. Podtlačna postaja je locirana na severozahodnem delu naselja. Prostor za podtlačni sod je vkopan. Prostori so opremljeni s kamnitimi elektro grelniki, za primer zaščite pred zamrznitvijo. Prostor bo tudi prezračevan. Iz podtlačne postaje je speljan tlačni vod do nove teţnostne kanalizacije in potem naprej v obstoječo kanalizacijo.

V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 25: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji

Kanalizacija Dolžina kanalizacije

(m) Črpališče

Vakuumska (podtlačna) postaja

Kanalizacija Kalce-Gorenji Logatec 1.312 / /

Kanalizacija Kalce 2.736 2 /

Kanalizacija Martinj hrib 8.391 / 1

Skupaj 12.439 2 1



Čistilna naprava Logatec 14.900 PE Obstoječa ČN je namenjena obremenitvi do 4.000 PE, ki pa je ţe preseţena, zato je nadgradnja nujno potrebna. Predvidena je ČN kapacitete 14.900 PE. Projektirana ČN temelji na MBR tehnologiji in bo prečiščevala odpadne vode celotnega naselja Logatec. Predvidene so naslednje glavne faze ČN:

črpališče z razbremenilnikom padavinskih vod,

razbremenilni bazen visokih vod velikosti 700 m3 z novim vhodnim črpališčem,

jašek za sprejem grezničnih vsebin 100 m3,

mehansko predčiščenje,

biološko čiščenje,

odstranjevanje preseţnega blata za stabilizacijo, za zgoščevanje in osuševanje blata se bo uporabila nova enota za obdelavo blata; zgoščeno blato se bo dehidriralo z dodajanjem polielektrolita,

kemijsko odstanjevanje fosforja,

flotat, ki se nabere na površini bioloških bazenov se zbira v zbiralniku za blato. Nadgradnja obstoječe čistilne naprave predvideva uporabo membranske tehnologije, saj se bo razširitev izvedla v okviru obstoječih bazenov z delnim preoblikovanjem. Kontinuiran sušni dotok na čistilno napravo znaša 217 m³/h, padavinski dotok znaša 402 m³/h ter biokemična obremenitev 894 kg BPK5/dan. Lokacija ČN Logatec je v središču Logatca ob poţiralniku Jačka, kamor ponika Logaščica. V Logaščico ima izpeljan odvod prečiščenih odpadnih vod ČN Logatec.

Študija izvedljivosti

ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU

LJUBLJANICE – 1. SKLOP

April 2010 Avgust 2010 dopolnitev Oktober 2010 dopolnitev Januar 2011 dopolnitev

Maj 2011 dopolnitev


Naslov naloge

ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI ZA SKUPINO PROJEKTOV

»ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V

POREČJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP«

Investitorji:

Občina Borovnica

Paplerjeva 22

SI 1353 Borovnica

Občina Brezovica

Trţaška cesta 390

SI 1351 Brezovica

Občina Cerknica

Cesta 4. maja 53

SI 1380 Cerknica

Občina Logatec

Trţaška cesta 50A

SI 1370 Logatec

Občina Pivka

Kolodvorska ulica 5

SI 6257 Pivka

Občina Postojna

Ljubljanska cesta 4

SI 6230 Postojna

Občina Škofljica

Šmarska cesta 3

SI 1291 Škofljica

Občina Vrhnika

Trţaška cesta 1

SI 1360 Vrhnika


VRSTA DEL: Izdelava Študije izvedljivosti Odvajanje in čiščenje odpade vode v porečju Ljubljanice

IZVAJALEC: SL CONSULT d.o.o. Dunajska cesta 122, SI 1000 Ljubljana

April 2010 Avgust 2010 dopolnitev Oktober 2010 dopolnitev Januar 2011 dopolnitev

Maj 2011 dopolnitev


Vsebina Študije izvedljivosti je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, SI 1000 Ljubljana. Vsebino Študije izvedljivosti vključno s prilogami, pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.


Študija izvedljivosti stran I

KAZALO

1. POVZETEK .................................................................................................................................... 4

1.1. PREDLAGATELJI SKUPINE PROJEKTOV IN POOBLAŠČENE OSEBE INVESTITORJA ............................. 4 1.2. PREDMET ANALIZE .................................................................................................................... 6

1.2.1 Kratek opis skupine projektov ........................................................................................... 6 1.3. CILJI (PREDLAGATELJEV) ......................................................................................................... 10 1.4. PREDHODNE IZKUŠNJE S PODOBNIMI PROJEKTI IN OSNOVE ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE ...................... 13 1.5. GLAVNI REZULTATI FINANČNE IN EKONOMSKE ANALIZE .............................................................. 16

1.5.1 Finančni in ekonomski kazalniki ..................................................................................... 16 1.5.2 Vpliv na zaposlovanje ..................................................................................................... 18 1.5.3 Okoljski vplivi .................................................................................................................. 19 1.5.4 Druge koristi in vplivi ....................................................................................................... 19

2. DRUŢBENO-EKONOMSKI VIDIK .............................................................................................. 20

2.1. POMEMBNI ELEMENTI Z DRUŢBENO – EKONOMSKEGA VIDIKA...................................................... 20 2.1.1 Prispevno območje porečja Ljubljanice .......................................................................... 20 2.1.2 Ozemeljski in okoljski vidiki Osrednjeslovenske regije ................................................... 21 2.1.3 Ekonomsko politični vidiki Osrednjeslovenske regije ..................................................... 22 2.1.4 Ozemeljski in okoljski vidiki Notranjsko - kraške regije................................................... 23 2.1.5 Ekonomsko politični vidiki Notranjsko - kraške regije ..................................................... 24 2.1.6 Pričakovani ekonomski trendi Slovenije ......................................................................... 24 2.1.7 Ekonomski vidiki rabe vode ............................................................................................ 25 2.1.8 Predstavitev investitorjev v prispevnem območju porečja Ljubljanice ............................ 26

2.1.8.1. Občina Borovnica ................................................................................................... 26 2.1.8.2. Občina Brezovica ................................................................................................... 28 2.1.8.3. Občina Cerknica ..................................................................................................... 29 2.1.8.4. Občina Logatec ...................................................................................................... 30 2.1.8.5. Občina Pivka .......................................................................................................... 31 2.1.8.6. Občina Postojna ..................................................................................................... 32 2.1.8.7. Občina Škofljica ..................................................................................................... 33 2.1.8.8. Občina Vrhnika ....................................................................................................... 34

2.2. INSTITUCIONALNI IN POLITIČNI VIDIKI ........................................................................................ 35 2.2.1 Strateške usmeritve Republike Slovenije na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ........................................................................................................................................ 35 2.2.2 Skladnost z evropskimi in slovenskimi razvojnimi dokumenti ........................................ 39 2.2.3 Finančno pokritje z vidika predhodno navedenih virov ................................................... 39 2.2.4 Administrativne in postopkovne obveze in odločitvene ravni za projekt......................... 64

3. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE PO REZULTATIH (OUTPUTU) PROJEKTA ..................... 66

3.1. ANALIZA STANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA PO OBČINAH .................................... 66 3.1.1 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Borovnica .......................... 66 3.1.2 Analiza odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Brezovica ..................................... 67 3.1.3 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Cerknica ............................ 68 3.1.4 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Logatec ............................. 70 3.1.5 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadni vod v občini Pivka ................................... 71 3.1.6 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Postojna ............................ 73 3.1.7 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Škofljica............................. 74 3.1.8 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Vrhnika .............................. 76

3.2. ANALIZA TRŢNIH MOŢNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŢIJO ALI IZVAJAJO

V OKVIRU JAVNE SLUŢBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV

IN/ALI STORITEV ...................................................................................................................... 77


Študija izvedljivosti stran II

3.3. ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA ......................................................................................... 78 3.3.1 Analiza povpraševanja .................................................................................................... 78 3.3.2 Cene storitev javne službe .............................................................................................. 84

3.4. SWOT ANALIZA S POSTAVITVIJO CILJEV ................................................................................... 87

4. TEHNOLOŠKE VARIANTE IN PLAN PROIZVODNJE .............................................................. 89

4.1. PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH TEHNOLOŠKIH ALTERNATIV ....................................................... 89 4.1.1 Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica ................... 89 4.1.2 Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica ................................... 90 4.1.3 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica ............................................ 91 4.1.4 Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec ...................................... 91 4.1.5 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka .......................................... 92 4.1.6 Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna ..................... 92 4.1.7 Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica .................................................................... 93 4.1.8 Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika ....................... 94 4.1.9 Izbor optimalne variante ................................................................................................. 95

4.2. IZBOR PRIMERNE TEHNOLOGIJE ............................................................................................. 112 4.2.1 Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica ................. 113 4.2.2 Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica ................................. 115 4.2.3 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica .......................................... 117 4.2.4 Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec .................................... 118 4.2.5 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka ........................................ 119 4.2.6 Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna ................... 122 4.2.7 Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica .................................................................. 123 4.2.8 Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika ..................... 124

4.3. INVESTICIJSKA VREDNOST SKUPINE PROJEKTOV ..................................................................... 126

5. ČLOVEŠKI VIRI (KADRI) .......................................................................................................... 133

5.1. IZVAJALCI STORITEV JAVNE SLUŢBE – KOMUNALNIH STORITEV ................................................. 133 5.1.1 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. ...................................................... 133 5.1.2 Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. ................................................................. 136 5.1.3 Javno podjetje komunala Cerknica d.o.o. ..................................................................... 139 5.1.4 Komunalno podjetje Logatec d.o.o. .............................................................................. 142 5.1.5 Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. ...................................... 145 5.1.6 Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. .............................................................. 149

5.2. VPLIV NA ZAPOSLOVANJE ...................................................................................................... 153

6. LOKACIJA ................................................................................................................................. 154

7. IZVEDBA ................................................................................................................................... 155

8. FINANČNA ANALIZA ............................................................................................................... 160

8.1. PREDVIDENI PRIHODKI NASTALI PO IZVEDBI INVESTICIJE V ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD.. .......................................................................................................................................... 161

8.2. CENOVNA DOSTOPNOST ........................................................................................................ 166 8.3. PREDVIDENI STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA ..................... 168 8.4. PREDVIDENI STROŠKI AMORTIZACIJE ...................................................................................... 170 8.5. REZULTATI FINANČNE ANALIZE ............................................................................................... 173

9. EKONOMSKA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI ................................................................. 174

9.1. PREDPOSTAVKE EKONOMSKE ANALIZE ................................................................................... 175 9.2. REZULTATI EKONOMSKE ANALIZE ........................................................................................... 176 9.3. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI ........................................................................ 176

10. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ..................................................................................................... 177

11. ANALIZA TVEGANJA .............................................................................................................. 181


Študija izvedljivosti stran III

PRILOGE:

PRILOGA 1: Finančna analiza posameznega projekta PRILOGA 2: Finančna pokritost posameznega projekta PRILOGA 3: Ekonomska analiza skupine projektov PRILOGA 4: Podrobnejši prikaz kanalov in ČN po projektih


Študija izvedljivosti stran 4

1. POVZETEK

1.1. Predlagatelji skupine projektov in pooblaščene osebe investitorja

Investitor: OBČINA BOROVNICA

Naslov: Paplerjeva 22, SI 1353 Borovnica

Telefon: +386 1 75 07 460

Faks: +386 1 75 07 461

E-mail: [email protected]

Odgovorna oseba: Andrej Ocepek, župan

Investitor: OBČINA BREZOVICA

Naslov: Tržaška cesta 390, SI 1351 Brezovica

Telefon: +386 1 36 01 770

Faks: +386 1 36 01 771


Odgovorna oseba: Metod Ropret, župan

Investitor: OBČINA CERKNICA

Naslov: Cesta 4. maja 53, SI 1380 Cerknica

Telefon: +386 1 70 90 610

Faks: +386 1 70 90 633


Odgovorna oseba: Marko Rupar, župan

Investitor: OBČINA LOGATEC

Naslov: Tržaška cesta 50A, SI 1370 Logatec

Telefon: +386 1 75 90 600

Faks: +386 1 75 90 620


Odgovorna oseba: Berto Menard, župan

Investitor: OBČINA PIVKA

Naslov: Kolodvorska ulica 5, SI 6257 Pivka

Telefon: +386 5 72 10 100

Faks: +386 5 72 10 102


Odgovorna oseba: Robert Smrdelj, župan

Investitor: OBČINA POSTOJNA

Naslov: Ljubljanska cesta 4, SI 6230 Postojna

Telefon: +386 5 72 80 700

Faks: +386 5 72 80 780


Odgovorna oseba: Jernej Verbič, župan

mailto:[email protected]






Investitor: OBČINA ŠKOFLJICA

Naslov: Šmarska cesta 3, SI 1291 Škofljica

Telefon: +386 1 36 01 600

Faks: +386 1 36 01 610


Odgovorna oseba: Ivan Jordan, župan

Investitor: OBČINA VRHNIKA

Naslov: Tržaška cesta 1, SI 1360 Vrhnika

Telefon: +386 1 75 55 410

Faks: +386 1 75 05 158


Odgovorna oseba: Stojan Jakin, župan





1.2. Predmet analize

1.2.1 Kratek opis skupine projektov Predmet analize je izgradnja kanalizacijskih sistemov in izgradnja ter nadgradnja čistilnih naprav v porečju reke Ljubljanice in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Predmet skupine projektov je tako: OBČINA BOROVNICA (projekt št. 1):

izgradnja kanalizacije Dol-Laze v dolţini 5.428 m in 2 črpališči,

izgradnja kanalizacije Breg-Pako v dolţini 5.462 m z vakumsko postajo s črpališčem,

izgradnja kanalizacije Stara postaja v dolţini 394 m,

podaljšanje kanalizacije Dol-Laze v dolţini 2.902 m,

izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete 6.000 PE.

OBČINA BREZOVICA (projekt št. 2):

izgradnja kanalizacije Vnanje Gorice v dolţini 10.991 m z vakuumsko postajo s črpališčem,

izgradnja kanalizacije v KS Notranje Gorice v dolţini 16.189 m z dvema vakuumskima postajama s črpališčem,

izgradnja čistilne naprave Vnanje Gorice kapacitete 4.300 PE. OBČINA CERKNICA (projekt št. 3):

nadgradnja centralne čistilne naprave Cerknica - Dolenja vas na kapaciteto 12.000 PE.

OBČINA LOGATEC (projekt št. 4):

izgradnja povezovalnega voda Gorenji Logatec-Kalce v dolţini 1.312 m,

izgradnja kanalizacije Kalce v dolţini 2.736 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Martinj hrib v dolţini 8.391 m s podtlačno postajo,

nadgradnja čistilne naprave Logatec na kapaciteto 14.900 PE. OBČINA PIVKA (projekt št. 5):

izgradnja kanalizacije Pivka v dolţini 12.512 m z 8 črpališči,

izgradnja čistilne naprave s kapaciteto 6.500 PE. OBČINA POSTOJNA (projekt št. 6):

izgradnja kanalizacije v dolţini 460 m,

nadgradnja centralne čistilne naprave Postojna na kapaciteto 16.500 PE.

OBČINA ŠKOFLJICA (projekt št. 7):

izgradnja povezovalnega zbiralnika Škofljica-Lavrica v dolţini 2.454 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije naselja Ţaga v dolţini 357 m.



OBČINA VRHNIKA (projekt št. 8):

izgradnja kanalizacije Verd v dolţini 1.842 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Mirke v dolţini 1.375 m z 2 črpališčema,

izgradnja kanalizacije Gabrče v dolţini 272 m,

izgradnja kanalizacije Notranjska cesta v dolţini 824 m,

izgradnja kanalizacije Stara Vrhnika v dolţini 4.227 m in s 4 črpališči,

nadgradnja centralne čistilne naprave Vrhnika na kapaciteto 15.500 PE. Celotna vrednost investicije (v stalnih cenah) je ocenjena na 56.005.068,00 EUR z davkom na dodano vrednost (9.334.178,00 EUR). Upravičeni stroški bodo sofinancirani iz sredstev EU Kohezijskega sklada, drţavnega ter občinskih proračunov, ostali stroški (DDV in ostali neupravičeni stroški) pa bodo v celoti strošek občinskih proračunov. V spodnji tabeli je prikazano zgoraj navedeno financiranje. Tabela 1/1: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Borovnica v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ

Upravičeni stroški 5.301.098,00 100,00%




Ostali stroški (projektna in investicijska dokumentacija) 266.330,00 100,00%


Neupravičeni stroški (DDV) 1.113.485,00 100,00%






Tabela 1/2: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Brezovica v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ




Drţavni proračun 1.124.046,26 12,88%

Ostali stroški (projektna in investicijska dokumentacija)

104.143,86 100,00%










Tabela 1/3: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Cerknica v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ






100.000,00 100,00%


Neupravičeni stroški (DDV) 855.565,00 100,00%






Tabela 1/4: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Logatec v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ





Ostali stroški (projektna in investicijska dokumentacija, preseţni in poskusno obratovanje)

179.009,00 100,00%








Tabela 1/5: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Pivka v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ






333.108,00 100,00%










Tabela 1/6: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Postojna v EUR Viri financiranja Skupaj Deleţ





Ostali stroški (investicijska in projektna dokumentacija, poskusno obratovanje)

10.000,00 100,00%


Neupravičeni stroški (DDV) 699.442,20 100,00%






Tabela 1/7: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Škofljica v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ





Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija in preseţni) 14.701,00 100,00%


Ostali stroški (DDV) 402.388,00 100,00%






Tabela 1/8: Vrednost investicije po virih financiranja za občino Vrhnika v EUR Viri financiranja SKUPAJ Deleţ





Ostali stroški (projektna in investicijska dokumentacija, poskusno obratovanje in preseţni) 208.612,00 100,00%










1.3. Cilji (predlagateljev)

Na področju gradnje in izboljšave kanalizacije in čistilnih naprav, torej na področju odvajanja in čiščenja bodo investitorji zasledovali sledeče namene:

izpolnitev zakonskih obveznosti glede izvedbe komunalne infrastrukture,

dodatno priključiti prebivalce na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilne naprave,

zmanjšati emisije v vode. Z izvedbo sledečih ukrepov se bodo dosegli zgoraj zastavljeni cilji:

gradnja kanalizacijskega sistema v skupni dolţini 78.128 metrov, skupno v vseh občinah,

izgradnja centralne čistilne naprave v občini Borovnica kapacitete 6.000 PE, izgradnja čistilne naprave v občini Brezovica kapacitete 4.300 PE, nadgradnja CČN v občini Cerknica na kapaciteto 12.000 PE, nadgradnja čistilne naprave v občini Logatec na kapaciteto 14.900 PE, izgradnja čistilne naprave v občini Pivka kapacitete 6.500 PE, nadgradnja CČN v občini Postojna na kapaciteto 16.500 PE ter nadgradnja CČN v občini Vrhnika na kapaciteto 15.500 PE.

Z izvedbo skupine projektov bo na sistem odvajanja odpadne vode dodatno priključenih 14.470 PE, od tega 12.033 prebivalcev v vseh osmih občinah, na sistem čiščenja pa 27.099 PE, od tega 22.124 prebivalcev. Investicije se bodo izvajale v naslednjih aglomeracijah:

16466 Goričica pod Krimom v občini Borovnica,

16469 Vnanje Gorice v občini Brezovica,

5286 Cerknica v občini Cerknica,

1867 Logatec v občini Logatec,

1258 Pivka v občini Pivka,

1449 Postojna v občini Postojna,

16390 Škofljica v občini Škofljica in

4823 Vrhnika v občini Vrhnika. Tabela 1/9: Prikaz stanja priključenosti po aglomeracija pred in po investiciji

Obremenitev v aglomeraciji 16466 Goričica pod Krimom (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010






Deleţ priključenih glede na dejansko obremenitev 53,46% 96,14%

Obremenitev v aglomeraciji Goričica pod Krimom(PE) Priključenost na










Obremenitev v aglomeraciji 16469 Vnanje Gorice(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







Obremenitev v aglomeraciji 16469 Vnanje Gorice(PE) Priključenost na



Prebivalci 60 5.050





Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na








Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec(PE) Priključenost na








Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan 1.1.2010







1 Občina Brezovica bo z izvedbo predmetnega projekta dodatno na kanalizacijo in ČN priključila 4.101 prebivalcev in 139 PE iz

gospodarstva ter 889 prebivalcev in 1.172 PE iz gopodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama. 2 Občina Cerknica bo na kanalizacijo dodatno priključila 258 prebivalcev, kar pa ni predmet tega projekta.



Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost


Priključenost na ČN na dan

31.12.2014









na dan 31.12.2013









31.12.2013









na dan 31.12.2013








1.1.2010

Priključenost na cČN na dan

31.12.2013






Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika (PE) Priključenost



na dan 31.12.2014






Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika(PE) Priključenost



31.12.2014

Prebivalci 0 9.712



Skupaj dejanska obremenitev 12,902 12.902


Z izgradnjo kanalizacije se bo izboljšalo celotno stanje kanalizacijskih sistemov in s tem zmanjšalo onesnaţevanje okolja, saj se bo preprečilo iztekanje neprečiščenih odpadnih vod v podtalje. Izgradnje in nadgradnje čistilnih naprav pa bodo prav tako pripomogle k zmanjšanju onesnaţevanja okolja.



Tabela 1/10: Prikaz indikatorjev skupine projektov *vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

1.4. Predhodne izkušnje s podobnimi projekti in osnove za pripravo študije Za vsako od navedenih občin so bile izdelane Idejne zasnove, Idejni projekti, Dokument identifikacije investicijskega programa in Predinvesticijska zasnova. Nekatere občine imajo za posamezne investicije ţe izdelano dokumentacijo PGD/PZI. V skladu z izbrano tehnično varianto odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice in na osnovi pogojev izpolnjevanja financiranja investicij iz EU Kohezijskega sklada, smo v Študiji izvedljivosti analizirali samo izbrano varianto za vsako izmed sledečih občin oz. projektov:

Občina Borovnica,

Občina Brezovica,

Občina Cerknica,

Občina Logatec,

Občina Pivka,

Občina Postojna,

Občina Škofljica in

Občina Vrhnika. Seznam predhodno izdelane dokumentacije, ki je bila osnova za izdelavo študije:

Skupna dokumentacija:

PIZ: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, SL Consult d.o.o., februar 2009.

Osnutek investicijskega programa: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice – Čista Ljubljanica, SL CONSULT d.o.o., april 2009.

Občina Borovnica:

PGD in PZI: Kanalizacija naselij Dol in Laze pri Borovnici, IEI d.o.o., Maribor, marec 2003.

PGD in PZI: Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol-Laze v občini Borovnica, Profi L Gracelj in ostali d.n.o., januar 2010.

PGD: Vakuumska sanitarna kanalizacija za naselji Breg in Pako v Borovnici, Hidroinţeniring, september 2007.

PGD: Kanalizacija Stara postaja, Komunala projekt, oktober 2009.

IDP: Čistilna naprava Borovnica MBR 6.000 PE, Comteh d.o.o, Vinica, marec 2010.

DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Breg in Pako, Hidroinţeniring, februar 2005.

DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Dol in Laze pri Borovnici, Hidroinţeniring d.o.o., februar 2005.

Projekt Dolţina

kanalizacije (m)

Vakumska (podtlačna)

postaja Črpališča ČN (PE)

Št. 1: Občina Borovnica 14.186 1* 2 6.000

Št. 2: Občina Brezovica 27.180 3* / 4.300

Št. 2: Občina Cerknica / / / 12.000

Št. 3: Občina Logatec 12.439 1* 2 14.900

Št. 4: Občina Pivka 12.512 / 8 6.500

Št. 5: Občina Postojna 460 / / 16.500

Št. 6: Občina Škofljica 2.811 / 2 /

Št. 7: Občina Vrhnika 8.540 / 8 15.500

SKUPAJ 78.128 5 22 75.700



DIIP: Čistilna naprava Borovnica, Regiapart Neda Kovačič s.p., APR poslovno svetovanje d.o.o., februar 2010.

Občina Brezovica:

PGD: Vakuumska kanalizacija naselja Vnanje Gorice, R&H INŢENIRING d.o.o., Ljubljana, november 2005.

PGD: Čistilna naprava Vnanje Gorice, R&H inţeniring d.o.o., julij 2006.

IDZ: Kanalizacija v KS Notranje Gorice, Mikros d.o.o., Brezovica, avgust 2007

DIIP: Izgradnja vakuumske in gravitacijske kanalizacije s črpališčema in čistilne naprave Vnanje Gorice, KODA d.o.o., november 2007.

PIZ: Izgradnja vakuumske in gravitacijske kanalizacije s črpališčema in čistilne naprave Vnanje Gorice, KODA d.o.o., januar 2008.

Občina Cerknica:

DIIP: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v Občini Cerknica, Hidroinţeniring d.o.o., oktober 2007.

PIZ: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v Občini Cerknica, Hidroinţeniring d.o.o., december 2007.

IDP: Centralna čistilna naprava Cerknica – Dolenja vas, Hidroinţeniring d.o.o., Ljubljana, marec 2008.

Občina Logatec:

PGD: Rekonstrukcija čistilne naprave Logatec, Genera d.o.o., Ljubljana, december 2005.

PGD in PZI: Kanalizacija zahodnega dela Gorenjega Logatca, povezava Kalce – Logatec, AquaData, Niko Antončič s.p., Logatec, junij 2007.

PGD, PZI: Kanalizacija Kalce, AquaData Niko Antončič s.p., 2008.

IDP: Sanitarna podtlačna kanalizacija Martinj hrib, Štraser d.o.o., februar 2010.

DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Logatcu, Komunalno podjetje Logatec, november 2007.

Občina Pivka:

Novelacija Študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod Občine Pivka; SEGIS d.o.o. Postojna, april 2007.

Tehnično poročilo; SEGIS d.o.o. Postojna; september 2007.

IDP: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod aglomeracije Pivka, Biro obala d.o.o., februar 2010.

PGD: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod aglomeracije Pivka, Biro obala d.o.o., Koper, avgust 2010

DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za aglomeracije Pivka, Trnje in Klenik, SL Consult d.o.o., oktober 2007.

PIZ: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za aglomeracije Pivka s Petelinjem, Trnje, Klenik in Selce, SL Consult d.o.o., februar 2008.

Občina Postojna:

IDP: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, IEI d.o.o., Maribor, julij 2007.

IDP: Zadrţevanje prvega naliva padavinske odpadne vode in razbremenjevanje, IEI d.o.o., Maribor.

PGD: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, IEI d.o.o., Maribor, december 2007.

DIIP: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, Komunalno podjetje Logatec, november 2007.



Občina Škofljica:

PGD: Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica 2. faza, Kono-B d.o.o., Ljubljana, januar 2007.

PGD: Kanalizacija naselja Ţaga na Škofljici, Kono B, september 2007.

DIIP: Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica, Oikos d.o.o., oktober 2007.

PIZ: Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica, Oikos d.o.o., oktober 2007.

Občina Vrhnika:

PGD: Kanalizacija Verd, Miran Komac s.p., Rovte, januar 2007.

Idejni načrt: Kanalizacija Gabrče, JP KPV d.o.o., Vrhnika, 2010.

Idejni načrt: Kanalizacija Mirke, JP KPV d.o.o., Vrhnika, 2010.

PGD: Ureditev Notranjske ceste; Notranjska cesta, Gabrče in Idrijska cesta, TEGA Invest d.o.o., 2009.

PGD: Kanalizacija Stara Vrhnika, S.M. STUDIO d.o.o., Vrhnika, 2009.

PGD, PZI: Centralna čistilna naprava Vrhnika, IEI d.o.o., Ljubljana, september 2008, dopolnitev december 2010.

DIIP: Ureditev kanalizacije Verd – del Center, Oikos d.o.o., maj 2007.

IP: Ureditev kanalizacije Verd – del Center, Oikos d.o.o., maj 2007.

DIIP: Izgradnja centralne čistilne naprave Tojnice v Občini Vrhnika, Razvojni center inţeniringi Celje d.o.o., junij 2007.



1.5. Glavni rezultati finančne in ekonomske analize

1.5.1 Finančni in ekonomski kazalniki

Finančni kazalniki: Tabela 1/11: Prikaz finančnih kazalnikov za vse občine oz. projekte






Pivka






Finančna neto sedanja vrednost investicije s Kohezijo (v EUR)

-482.533 -866.105 -565.662 -923.493 -1.024.486 -411.821 -242.705 -947.666

Finančna neto sedanja vrednost investicije brez Kohezije (v EUR)

-3.873.899 -6.557.232 -3.266.850 -5.282.741 -5.233.642 -2.693.249 -1.544.166 -6.035.978

Finančna neto sedanja vrednost investicije je pri vseh občinah oz. projektih negativna, saj posamezen projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj. Finančne interne stopnje donosov s kohezijo pa so pri vseh občinah pozitivne.



Ekonomski kazalniki: Tabela 1/12: Prikaz ekonomskih kazalnikov za skupino projektov

Skupina projektov







1.5.2 Vpliv na zaposlovanje Skupina projektov bo imela manjši vpliv na zaposlovanje, saj bo za potrebe delovanja vseh čistilnih naprav ter vzdrţevanje kanalizacijskih sistemov dodatno zaposlenih 7 ljudi. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica je predvideno, da ga bodo upravljali obstoječi zaposleni pri bodočem upravljavcu (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.) in se tako ne načrtuje novih zaposlitev. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica je predvideno, da ga bo upravljal upravljavec (Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.), ki bo za potrebe delovanja čistilne naprave in obratovanje kanalizacije dodatno zaposlil dve osebi. Za potrebe delovanja čistilne naprave Dolenja vas v občini Cerknica pri upravljavcu (Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec bo upravljal dosedanji upravljavec Komunalno podjetje Logatec d.o.o.. Za vzdrţevanje kanalizacijskega sistema niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se predvideva ena dodatne zaposlitev. Za sistem odvajanja in čiščenja v občini Pivka je predvideno, da ga bodo upravljali ţe zaposleni pri bodočem upravljavcu (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) in tako ne bo prišlo do novih zaposlitev. Za potrebe delovanja čistilne naprave in primarne kanalizacije v občini Postojna pri upravljavcu (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Za potrebe delovanja kanalizacije v občini Škofljica pri upravljavcu (Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Ljubljana) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo Vrhnika bo upravljal dosedanji upravljavec Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. Za vzdrţevanje kanalizacije niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se načrtuje na novo zaposliti štiri osebe. Torej se pri vseh upravljavcih skupaj predvideva na novo zaposliti 7 ljudi. Tabela 1/13: Predvideno število novo zaposlenih oseb

Upravljalec Novo zaposleni

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. 4

Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. 2

Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. /

Komunalno podjetje Logatec d.o.o. 1

KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. /

Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. /

Skupaj 7



1.5.3 Okoljski vplivi Skupina projektov »ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE« bo imela pozitiven učinek na okolje. Skupina projektov je v skladu z okoljskimi cilji 174. člena Pogodbe Evropske skupnosti in cilji oziroma temami petega Okoljskega akcijskega programa z vidika:

Zavarovanje zdravja ljudi in izboljšane javnega zdravja in varnosti: Izgradnja kanalizacijskega sistema bo zmanjšala nevarnost onesnaţenja pitne vode, saj nekatera območja leţijo na vodovarstvenem območju, iz katerih se s pitno vodo oskrbujejo prebivalci predmetnih občin.

Skupina projektov bo z implementacijo izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zmanjšanju onesnaţevanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij. Skupina projektov bo vplivala na izboljšanje učinka čiščenja reke Ljubljanice, zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaţevanja in sanirala vire onesnaţevanja iz naselij v predmetnih občinah. Z dnem 26.7.2006 je pričela veljati nova Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09), ki določa, da je presoja vplivov na okolje obvezna za čistilne naprave odpadne vode z zmogljivostjo večjo od 150.000 PE, kar v tem primeru ne velja, saj gre za čistilne naprave velikosti od 4.300 do 16.500 PE.

1.5.4 Druge koristi in vplivi

Koristi in s tem upravičenost skupine projektov prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize torej na širši druţbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik.

Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na druţbenem področju:

Povečanje kakovosti ţivljenja prebivalcev na predmetnem območju, kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in moţnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na območjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode.

Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na počutje prebivalcev.

Varovanje zalog in kakovosti pitne vode na vodovarstvenem območju in varovanje drugih ekološko občutljivih območij (Natura 2000).

Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na razvojno gospodarskem področju:

Z implementacijo skupine projektov se pričakuje celovit razvoj podeţelja, saj bo z ureditvijo osnovne komunalne infrastrukture moţen izkoristek vseh naravnih danosti.

Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na socialnem področju:

Koristi iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih moţnosti okuţb in zastrupitev, ki so moţne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih vod v podzemne in površinske vode.



2. DRUŢBENO-EKONOMSKI VIDIK

2.1. Pomembni elementi z druţbeno – ekonomskega vidika V skupini projektov nastopa osem občin, ki se nahajajo v dveh regijah. Občine, ki nastopajo v skupini projektov in spadajo v Osrednjeslovensko regijo so: Borovnica, Brezovica, Logatec, Škofljica in Vrhnika. Občine, ki nastopajo v skupini projektov in spadajo v Notranjsko – kraško regijo so: Cerknica, Pivka in Postojna.

2.1.1 Prispevno območje porečja Ljubljanice Porečje Ljubljanice se razprostira na skoraj 10% celotne površine Slovenije in zavzema obseţno območje Notranjske, do izliva v reko Savo na severu. Porečje se nahaja na kraškem površju, ki predstavlja v pogledu vodnega bogastva eno izmed pomembnejših naravnih bogastev. Območje prištevamo k tako imenovanemu visokemu notranjskemu krasu z globoko zakraselostjo in se soočamo s čisto vsemi kraškimi pojavi, ki so tekom časa ustvarili posebne, svojstvene hidrografske in geomorfološke oblike na površju in tudi v podzemlju. Specifičnost krasa se ne odraţa samo v zakraselosti, razpoklinski propustnosti in raznolikem izoblikovanju površja ter podzemlja, ampak tudi v izjemnem vodnem reţimu glede na odtočne razmere. Porečje Ljubljanice predstavlja 50,7% površine porečja Save oziroma 6,5% območja vseh površinskih vod v Sloveniji. Ljubljanica se v svojem toku večkrat pojavlja na površini in spet ponika, pri čemer so se izoblikovala različna imena za posamezne odseke istega vodotoka, kar je prispevalo k imenovanju Ljubljanice kot reke sedmerih imen. Vode Ljubljanice se zbirajo v dveh krakih, in sicer v cerkniškem in pivškem kraku, ki se zdruţita v Planinski jami. Cerkniški krak predstavljajo sledeče ponikalnice: Trbuhovica, Obrh, Strţen in Rak, ki se podzemeljsko skozi Tkalco jamo steka v Planinsko jamo. Pivški krak predstavlja ponikalnica Pivka, ki ponika v Postojnski jami in podzemeljsko teče proti Planinski jami, kjer se zdruţi s ponikalnico Rak. Ob ponovnem prihodu na površje se ponikalnica pojavi pod imenom Unica in prečka Planinsko polje. Severni rob Planinskega polja sestavljajo številni ponori, kjer reka Unica ponika. Med podzemnim pretakanjem proti Vrhniki se reki priključi tudi Logaščica, ki ponika sredi mesta Logatec v ponoru Jačka. Nato podzemeljsko teče proti Ljubljanskemu barju, kjer izvira zopet v dolţini 4 kilometrov med Bistro in Vrhniko in kjer se le-ta ponikalnica poimenuje z imenom Ljubljanica. Reka Ljubljanica, ki od Vrhnike površinsko teče skozi Ljubljansko barje proti Ljubljani, ima številne leve in desne pritoke, med temi pa so pomembnejši predvsem Ljubija, Bistra, Borovniščica, Radna, Iška, Gradaščica s pritokom Horjulščica, Iščica in Škofljiščica. Razvodnica prihaja do podzemeljskega pretakanja ostalih ponikalnic s širšega kraškega območja v Ljubljanico. Podtalne vode, ki spadajo znotraj porečja Ljubljanice, se nahajajo na območju 1.268 km

2.

Porečje Ljubljanice se razprostira na območju 18 občin, in sicer: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Medvode, Ljubljana, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika.



Onesnaţenost reke vzdolţ toka zelo variira, splošno pa reka predvsem s spodnjem toku spada med bolj onesnaţene reke v Sloveniji. V zgornjem toku in v nekaterih ločenih površinskih delih se porečje Ljubljanice uvršča v 2. kakovostni razred, ki pa se v bliţini večjih naselij spusti za pol ali celo cel razred predvsem na račun fekalnih bakterij. Zaradi številnih pritokov pritečejo ponikalnica in pritoki porečja Ljubljanice do Ljubljane ponovno v 2. kakovostnem razredu, tam pa doseţe zmerno obremenitev ţe na odjemnem mestu Livada, predvsem zaradi neurejenih komunalnih odplak nelegalnih gradenj na Barju. Pred izlivom v Savo, pri odvzemnem mestu Zalog, Ljubljanica pade ţe v 4. razred in govorimo o močno onesnaţenem vodotoku. Glavni onesnaţevalci Ljubljanice so komunalne odpadne vode, kmetijstvo in industrija, obremenitev slednje pa se v zadnjem času zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in čistilnih naprav postopno zmanjšuje.

2.1.2 Ozemeljski in okoljski vidiki Osrednjeslovenske regije Slika 2/1: Umestitev občin Borovnica, Brezovica, Logatec, Škofljica in Vrhnika v

Osrednjeslovensko regijo

Vir: http://www.sloveniaholidays.com, 20.1.2009

Občine Borovnica, Brezovica, Logatec, Škofljica in Vrhnika leţijo znotraj Osrednjeslovenske regije, ki je ena od dvanajstih slovenskih statističnih regij. Osrednjeslovenska regija leţi v osrednjem delu Slovenije, po površini je druga največja slovenska regija in vključuje 25 občin (Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domţale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika), katere pokrivajo skupno 13% Slovenije.

http://www.sloveniaholidays.com/



V Osrednjeslovenski regiji je ob koncu leta 2007 prebivala več kot četrtina vsega slovenskega prebivalstva (508.614 oseb). Gostota poselitve regije je največja med vsemi slovenskimi statističnimi regijami. V letu 2007 je prebivalo na enem kvadratnem kilometru 199 oseb, medtem ko je bilo slovensko povprečje 99 prebivalcev na kvadratni kilometer, evropsko (EU 25) pa 110 prebivalcev na kvadratni kilometer.

2.1.3 Ekonomsko politični vidiki Osrednjeslovenske regije

Najpomembnejši prednosti sta, poleg ugodne lege, tudi dobra prometna povezanost v vseh smereh ter nahajanje glavnega mesta drţave na njenem območju. Kot gospodarsko najbolj razvita je v letu 2006 ustvarila 20-krat več BDP-ja kot zasavska regija oziroma 36,1% celotnega slovenskega BDP-ja, od tega kar tri četrtine v storitvenih dejavnostih. O tem, da je regija pomembna z zaposlitvenega vidika tudi širše, govori dejstvo, da je število delovno aktivnega prebivalstva po regiji dela večje od števila delovno aktivnih prebivalcev po regiji bivanja. Plače zaposlenih v podjetjih so v tej regiji najvišje (povprečna slovenska neto plača je v letu 2007 znašala 834 evrov, povprečna neto plača v tej regiji pa je bila za skoraj 87 evrov višja). Izobrazbeni potencial regije se kaţe med drugim tudi v deleţu višje oz. visoko izobraţenega prebivalstva (starega od 25 do 64 let); ta je v tej regiji med vsemi regijami najvišji in znaša 28,2% oziroma za 8 odstotnih točk več od slovenskega povprečja. Skupni prirast prebivalstva je tukaj daleč največji v drţavi. Regija je privlačna tudi z vidika priseljevanja. Osrednjeslovenska regija je razglasila 8,1% svojega območja za zavarovano območje, kar je tri odstotke manj kot je teh območij na slovenskem območju. O veliki skrbi za ohranjanje naravnih virov pa govori podatek, da je 22% območja Osrednjeslovenske regije razglašenega za območje Nature 2000. To je sicer 13% manj, kot je povprečje v drţavi, vendar za 9,5% več kot je evropsko povprečje. Komunalna infrastruktura regije je v primerjavi s slovenskim povprečjem dobro razvita, o čemer govorijo naslednji podatki. V letu 2002 je bilo 96,3% gospodinjstev Osrednjeslovenske regije priključenih na javno vodovodno omreţje (slovensko povprečje je bilo 91,2%), na javno kanalizacijsko omreţje pa je bilo priključenih 69,7% gospodinjstev, medtem ko je bilo slovensko povprečje za 16,5% manjše. Regija ima pestro gospodarsko strukturo, prevladujejo storitvene dejavnosti. Je največja po številu gospodarskih druţb in po številu zaposlenih. V Osrednjeslovensko regijo prihaja na delo veliko dnevnih delovnih migrantov, predvsem iz Kranja, Trbovelj, Novega mesta, Kopra in Celja. Število delovno aktivnih prebivalcev v Osrednjeslovenski regiji se povečuje, leta 2007 jih je bilo 270.686, to je 31,7% delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je niţja od stopnje brezposelnosti v Sloveniji in je v letu 2007 znašala 5,9%. Večina delovno aktivnega prebivalstva regije je zaposlena v storitvenih dejavnostih. Največ oseb je zaposlenih na področju predelovalnih dejavnosti, trgovine, poslovnih storitev, gradbeništva in javne uprave. Največji delodajalci v osrednjeslovenski regiji so: Mercator, Holding Slovenske ţeleznice, Klinični center Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, Spar Slovenija, Zavarovalnica Triglav, Lek, Javni zavod RTV Slovenija, Telekom Slovenije, Zdravstveni dom Ljubljana, Mobitel in SCT.



Število registriranih brezposelnih oseb v regiji v zadnjih letih upada. Ob koncu marca 2008 je bilo brezposelnih 12.487 oseb, kar je petina vseh brezposelnih v Sloveniji. V zadnjem letu se je število vseh brezposelnih oseb zmanjšalo. V strukturi brezposelnih oseb so se zmanjšali deleţi ţensk, iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, starih do 26 let, medtem ko sta se povečala deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb in deleţ brezposelnih, starih 50 let ali več. V primerjavi s slovenskim povprečjem je v osrednjeslovenski regiji nekoliko niţja brezposelnost ţensk, niţji pa je tudi deleţ brezposelnih oseb, starih do 26 let.

2.1.4 Ozemeljski in okoljski vidiki Notranjsko – kraške regije Slika 2/2: Umestitev občin Cerknica, Pivka in Postojna v Notranjsko – kraško regijo

Vir: http://www.sloveniaholidays.com, 20.1.2009

Notranjsko – kraška statistična regija je velikosti 1.456 km² (7,2% površine Slovenije), obsega območja občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška Dolina, Bloke in Ilirska Bistrica ter je imela ob koncu leta 2007 z občino Ilirska Bistrica 52.083 prebivalcev. S 35,8 prebivalci na km² se šteje za najredkeje poseljeno statistično regijo v Sloveniji. Za Notranjsko se zdi, da ta deţela na prvi pogled ne pove vsega o sebi, saj njen bistveni del ostaja globoko pod zemljo. Voda je namreč v notranjosti apnenčastih slojev izoblikovala nepregledni labirint jam, brezen, podzemnih jezer in rovov s kapniki nenavadnih oblik, pravo podzemno kraljestvo. Tej pokrajini, posuti z vrtačami, uvalami in kraškimi polji, po katerih se vijejo reke ponikalnice, na svetu res ni para. V skrivnostnem Močilniku pri Vrhniki pride na dan reka sedmerih imen – Ljubljanica, ki si svojo pot utira preko Ljubljanskega barja. Z njegovega obrobja se proti Notranjski širi več dolin, med njimi dolina Bistre, kjer stoji nekdanja kartuzija Bistra, danes preurejena v tehniški muzej. Z okoliških hribov – Menišije, zdraviliške Rakitne ali pa s Polhograjskega hribovja je lep pogled v dolino na Vrhniko, rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Proti osrednjemu delu Notranjske se podamo preko Logaškega polja proti Logatcu. Planinsko polje, najbolj tipično kraško polje, ponuja obilje nenavadnih kraških pojavov. Med njimi je Rakov Škocjan, kjer se vode s Planinskega in Cerkniškega polja izlivajo v podzemlje pod velikim naravnim mostom.

http://www.sloveniaholidays.com/



Še ena kraška znamenitost je Cerkniško jezero, največje presihajoče jezero v Evropi. Na polju, ki ga pomladno in jesensko deţevje napolnita z vodo, poleti pa voda presahne, lahko v istem letu lovimo ribe, kosimo travo ali pa se po njem pozimi celo drsamo. Pogled na to čudo narave je najbolj veličasten z bliţnje razgledne točke Slivnice, kjer naj bi po starem verovanju zborovale čarovnice. Cerknica je še posebej zanimiva v pustnem času, saj s tradicionalnim pustnim karnevalom privablja obiskovalce od blizu in daleč. Najbolj gozdnat predel Notranjske je Bloška planota, zibel znamenitih bloških smuči. Na Blokah vsako leto prirejajo mnoţične Bloške smučarske teke. V samotnem predgorju Sneţnika stoji romantični grad Sneţnik, danes preurejen v muzej in izhodišče planinskih poti na Veliki Sneţnik z ohranjenim alpskim rastlinstvom. Ilirska Bistrica je nekdanji trg, kjer so stoletja ropotale številne ţage. Bistrica, ki priteče s Sneţniškega pogorja postane Reka, svojo ozko dolino pa si utira med Vremščico in Brkini. Središče Notranjske je Postojna. Mesto, ki je po vsem svetu znano po svoji čudoviti Postojnski jami, v kateri se podzemni svet razodene v vsej svoji lepoti. Obiskovalce med pravljično osvetljene kapnike in dvorane popelje jamski vlak. V bliţini jame je občudovanja vreden še Predjamski grad, postavljen v visoke skalne stene. Domišljijo razburka z legendo o roparskem vitezu Erazmu Predjamskemu. Postojni danes dajeta pomen še Inštitut za raziskovanje krasa ljubljanske SAZU in Notranjski muzej.

2.1.5 Ekonomsko politični vidiki Notranjsko – kraške regije Regija sodi v skupino gospodarsko manj razvitih regij z nizko produktivnostjo dela, s podpovprečno izobrazbeno strukturo prebivalstva, z nizko stopnjo inovativnosti ter nizko kakovostjo izobraţevanja. Razvojni potenciali naselij izven večjih krajev so sorazmerno slabi, saj regija ne zna izkoristiti dobre prometne lege in razvite infrastrukture. Drţavno in regionalno cestno omreţje je sorazmerno dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani, Kopru in Reki. Gospodarstvo je sicer rentabilno in izvozno usmerjeno, prebivalstvo je poklicno usposobljeno, podjetništvo pa je dokaj razvito. Regija ima dokaj nizko stopnjo registrirane brezposelnosti, ki je leta 2007 znašala 5,4% in sorazmerno visoko ekonomsko moč prebivalstva. V letu 2007 je bilo v regiji 18.102 aktivnih prebivalcev, kar je bilo 2,1% vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji. Prednosti regije so v ohranjenih območjih naravne in kulturne krajine, za katere pa ni učinkovitih strategij razvoja in varstva. Sicer pa tudi ta ohranjena in zaščitena območja postopoma izginjajo, krajina se relativno hitro zarašča, nekatere prvine okolja kot npr. vode pa zaradi obremenjenosti zgubljajo potenciale.

2.1.6 Pričakovani ekonomski trendi Slovenije Pričakovani ekonomski trendi so povzeti iz uradne strani Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Gospodarska rast se bo v letu 2009 občutno upočasnila, počasnejše od jeseni predvidenega bo tudi okrevanje v letu 2010, so ob predstavitvi Aţurirane jesenske napovedi gospodarskih gibanj povedali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Ob močno poslabšani aktivnosti bo zaposlenost prihodnje leto upadla, število brezposelnih se bo povečalo, rahlo izboljšanje na trgu dela je pričakovati šele leta 2010. Zaradi občutno niţjih cen surovin in upočasnjene gospodarske aktivnosti bo inflacija prihodnje leto precej niţja v 2010 pa naj bi se stabilizirala okoli dolgoročne ravnoteţne ravni.



Zaradi poglobitve finančne krize in njenega prenosa v realni sektor, so se razmere v mednarodnem gospodarskem okolju in pričakovanja glede prihodnjih gibanj močno poslabšala. Hkrati zadnji razpoloţljivi podatki o domači aktivnosti, predvsem pa kazalniki pričakovanih gibanj kaţejo, da se spremembe v mednarodnem okolju preko zniţanega povpraševanja in znatno zaostrenih pogojev financiranja hitro in močno prenašajo v slovensko gospodarstvo. V zadnjih dveh mesecih so se napovedi pomembnejših mednarodnih inštitucij glede svetovne gospodarske rasti občutno zniţale, v večini naših pomembnejših trgovinskih partneric je v letu 2009 pričakovati realni upad BDP. Zaostrene razmere v mednarodnem okolju ţe vplivajo na nekoliko hitrejšo upočasnitev gospodarske rasti od jeseni predvidene, zato bo gospodarska rast v letu 2008 niţja (4,1%), kot so na uradu pričakovali septembra (4,8%). V letu 2009 pa bo učinek poslabšanih razmer v mednarodnem okolju še izrazitejši, tako da se bo gospodarska rast predvsem zaradi močno oslabljene izvozne in investicijske aktivnosti občutno upočasnila in bo znašala 1,1%. V letu 2009 se bo rast izvoza bistveno upočasnila, predvsem zaradi posledice napovedane recesije v glavnih trgovinskih partnericah in občuten upad izvozih naročil. Predvsem zaradi zaostrovanja posojilnih pogojev in poslabšanja poslovne klime bo slabša tudi investicijska aktivnost, obseg investicij se bo v prihodnjem letu zniţal za 2% (jesenska napoved: 1,3-odstotna rast). Na uradu pričakujejo predvsem zniţanje gradbenih investicij in investicij v opremo in stroje. Zasebna potrošnja pa bo tudi v letu 2009 naraščala (2,8%), vendar počasneje kot leta 2008 (3,4%). Pod predpostavko stabilizacije razmer v mednarodnem gospodarskem okolju in začetka okrevanja svetovne gospodarske rasti v drugi polovici leta 2009, pa bi se gospodarska rast v Sloveniji leta 2010 lahko okrepila na 3,1%. Z znatno upočasnitvijo rasti gospodarske aktivnosti bo zaposlenost v letu 2009 predvidoma upadla za 1,3%, večje umirjanje je pričakovano zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, pa tudi v nekaterih storitvenih dejavnostih. Zaradi večjega števila brezposelnih je višja tudi napoved stopenj brezposelnosti v prihodnjem letu: registrirane 7,7% (jeseni 6,8%), anketne pa 5,2% (jeseni 4,8%). Rahlo izboljšanje na trgu dela je pričakovati šele leta 2010. Inflacija bo ob koncu leta 2008 predvsem zaradi pocenitve nafte na svetovnih trgih znatno niţja (2,2%), kot so na uradu pričakovali jeseni (5,3%). V prihodnjem letu bo medletna inflacija ob koncu leta znašala 3,0%, povprečna inflacija pa bo, delno tudi zaradi upoštevanja gibanja cen v letošnjem letu, upadla kar na 1,1% (v 2010: 3,0%).

2.1.7 Ekonomski vidiki rabe vode Medtem, ko je povsem jasno, da je voda ključni dejavnik gospodarskega razvoja, pa se dostikrat ob gospodarskem razvoju pozablja na ohranjanje voda, kar kaţe tudi primer pojavljajočega se onesnaţenja porečja Ljubljanice. Skladno z zahtevami Okvirne evropske vodne direktive je mogoče ekonomske zaključke interpretirati z različnih zornih kotov analize odvisnosti med ekonomijo in samim upravljanjem voda. Potrebno je razumeti, kako pomembna je voda za gospodarstvo in socialno – ekonomski razvoj porečja; to opravičuje upravičenost potrebe po večjem varovanju vode kot osnove za trajnostni razvoj. Zato je pomembno prepoznati ovire, ki nastajajo med gospodarskim razvojem in zaščito voda, kar predstavlja osnovo za določanje morebitnih ukrepov za izboljšanje stanja vodnih virov.



Dinamika gospodarskih aktivnosti zahteva nenehno analizo razvijajočega porečja skozi čas in oceno o predvideni prihodnosti porečja. Razvoj (stagnirajočih ali razvijajočih) ekonomskih sektorjev, spremembe števila prebivalstva ter investicije v javne sluţbe za upravljanje z vodami so dejavniki, ki bodo ublaţili pritiske na vodno okolje, hkrati pa imajo vpliv tudi na določanje prednosti varovanja voda in morebitnih ukrepov za doseganje dobrega stanja voda. Prisluhniti je potrebno tako tistim, ki plačujejo za različne storitve s področja voda, kot tudi tistim, ki finančno podpirajo projekte in ukrepe zmanjšanja onesnaţenja ter negativnih vplivov porabe na vodni ekosistem.

2.1.8 Predstavitev investitorjev v prispevnem območju porečja Ljubljanice V skupino projektov Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 1. sklop so vključene občine:

Borovnica,

Brezovica,

Cerknica,

Logatec,

Pivka,

Postojna,

Škofljica in

Vrhnika.

2.1.8.1. Občina Borovnica

Investitor: OBČINA BOROVNICA

Naslov: Paplerjeva 22, 1353 Borovnica

Telefon: +386 1 75 07 460

Faks: +386 1 75 07 461


Odgovorna oseba: Andrej Ocepek, župan

Slika 2/3: Umestitev občine Borovnica v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Borovnica, 21.01.2009




Površina: 42,3 km² Število naselij: 12 Število prebivalcev: 3.921 Število gospodinjstev: 1.264 (popis 2002) Gostota prebivalcev na km

2: 29,9

Tabela 2/1: Gibanje števila prebivalcev v občini Borovnica v obdobju 2000 – 2007

Občina 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Indeks rasti 00/07

Povprečna stopnja

rasti

Borovnica 3.814 3.805 3.783 3.807 3.796 3.865 3.908 3.921 1,0281 0,040% Vir: SURS, SI Stat podatkovni portal [URL: http://www.stat.si/], 23.01.2009

Borovnica skupaj z 11 okoliškimi zaselki leţi v osrednjem delu Slovenije in jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja. Meji na občine Vrhnika, Brezovica in Cerknica. Proti severu se širi v Ljubljansko barje, proti jugu pa je zaprta s Krimskim višavjem. Skozi občino teče reka Borovniščica, ki je v osrednjem delu občine s kvartarnimi naplavinami zasula t.i. Borovniško kotlinico ter ustvarila Borovniški vršaj. Okoliško hribovje je precej poloţno z vodo prepustnimi kamninami, medtem ko se proti jugu strmo dviguje v Krimsko – Mokriško hribovje, ki je v večini sestavljeno iz apnencev. Zahodni del sega v Logaški ravnik, ki ga v večini sestavljajo apnenci. Ostali deli občine pa so sestavljeni predvsem iz dolomitnih kamnin. Vodni viri so glavno bogastvo občine Borovnica. Pomembna vodotoka občine sta Borovniščica in njen pritok Prušnica, ki sta nasuli prodni vršaj – Borovniški vršaj, ki ga prekrivajo barjanski sedimenti (šota, organska glina). Vršaj je glavni vodni vir, ki oskrbuje 85% prebivalcev občine Borovnica ter tudi večji del občine Vrhnika. Sestavljen je iz dveh vodonosnikov. Zgornji prodni vodonosnik napajata Borovniščica in Prušnica ter padavine, spodnji prodni vodonosnik pa se napaja z vodo kraško – razpoklinskega vodonosnika Krimskega hribovja ter deloma iz kraškega vodonosnika vrhniško – cerkniške grude. Na samem vršaju je območje največje poselitve občine in zato posledično večji del poseljenega območja leţi znotraj vodovarstvenih pasov.

http://www.stat.si/



2.1.8.2. Občina Brezovica

Investitor: OBČINA BREZOVICA

Naslov: Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica

Telefon: +386 1 36 01 770

Faks: +386 1 36 01 771

E-mail: e-mail [email protected]

Odgovorna oseba: Metod Ropret, župan

Slika 2/4: Umestitev občine Brezovica v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Brezovica, 21.01.2009

Površina: 91,2 km

2

Število naselij: 16 Število prebivalcev: 10.283 Število gospodinjstev: 3.008 (popis 2002) Gostota prebivalcev na km

2: 112,75

Tabela 2/2: Gibanje števila prebivalcev v občini Brezovica v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Brezovica 9.146 9.326 9.512 9.730 9.817 9.931 10.081 10.283 1,1243 1,69% Vir: SURS, SI Stat podatkovni portal [URL: http://www.stat.si/], 23.01.2009

Občina Brezovica je osrednja občina Ljubljanskega Barja, ki na severu meji na občino Dobrova – Polhov Gradec, na vzhodu na Mestno občino Ljubljana in občino Ig, na jugu na občino Cerknica ter na zahodu na občino Borovnica in novonastalo občino Log – Dragomer. Občina obsega 91,17 km

2, od tega 30 km

2 leţi na barju z osamelci. Osamelci se vzhodno od

Vnanjih Goric na pojavljajo več. Barje, ki je tektonska udorina, se še vedno pogreza. Obsega še Ljubljanico, ki ima od Vrhnike do Ljubljane 4 metrski padec. Poleg barja obsega tudi Rakiško planoto z zdravilno klimo in jezerom. Rakiško planoto v večini sestavljajo pretrti triasni dolomiti. Ostalih 60 km

2 pa pokrivajo kraški gozdovi na karbonatnih kamninah.

Območja naselij, razen redkih izjem, ne leţijo na vodovarstvenih območjih virov pitne vode. Zlasti juţni in osrednji del občine je vplivno in gravitacijsko pomemben za vodne vire, ki pridejo na površje na stiku kraškega terena z barjanskim.


http://www.stat.si/



2.1.8.3. Občina Cerknica

Investitor: OBČINA CERKNICA

Naslov: Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

Telefon: +386 1 70 90 610

Faks: +386 1 70 90 633


Odgovorna oseba: Marko Rupar, župan

Slika 2/5: Umestitev občine Cerknica v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Cerknica, 21.01.2009

Površina: 241,3 km

2


2: 45,67

Tabela 2/3: Gibanje števila prebivalcev v občini Cerknica v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Cerknica 10.415 10.480 10.573 10.627 10.707 10.799 10.848 11.021 1,0582 0,81 % Vir: SURS, SI Stat podatkovni portal [URL: http://www.stat.si/], 23.01.2009

Občina Cerknica leţi znotraj Notranjskega podolja in zavzema jugozahodni del Slovenije. Na vzhodnem delu jo zapirajo Javorniki, na jugu Sneţnik, na vzhodu prehaja v Bloško planoto, na severu pa jo zapira Vidovska planota oziroma Logaški ravnik. Občina obsega 241 km

2 in z

46 prebivalci na km² spada v srednje gosto poseljene občine v Sloveniji. Občina leţi na nadmorski višini nad 450 m. Edino mestno naselje v občini je Cerknica, ki je tudi občinsko središče. Občina meji na občine Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Velike Lašče, Bloke, Loška dolina, Pivka in Postojna.


http://www.stat.si/



2.1.8.4. Občina Logatec

Investitor: OBČINA LOGATEC

Naslov: Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec

Telefon: +386 1 75 90 600

Faks: +386 1 75 90 620


Odgovorna oseba: Berto Menard, župan

Slika 2/6: Umestitev občine Logatec v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Logatec, 21.01.2009

Površina: 173,1 km

2


2: 71,7

Tabela 2/4: Gibanje števila prebivalcev v občini Logatec v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Logatec 11.103 11.254 11.433 11.553 11.674 11.871 12.150 12.410 1,1177 1,60%

Na stičišču alpskega in dinarskega sveta se v osrčju Notranjske razteza občina Logatec, poimenovana po osrednjem mestnem naselju, nastalem na tleh starorimske poštne postaje – mansio Longatico. Tod so ţe v najstarejših časih vodile pomembne prometnice iz Ljubljanske kotline (Emona) proti Ogleju (Aquilea), kasneje proti Trstu in Reki. Občina s 173 km² in z 19 naselji, v katerih ţivi 12.410 prebivalcev leţi med Ljubljano in Postojno. Večji kraji v občini so Logatec, osrednje in največje kotlinsko naselje Rovte, prijetna hribovska vas z odličnimi naravnimi okolji za aktivni oddih, Hotedršica na robu hotenjske suhe doline ter Laze z Jakovico ob robu znamenitega Planinskega polja.




Logaško krajino prekrivajo bogati gozdovi, ki so s pomembnimi cestnimi sečišči usmerjali ţivljenjske tokove, ki so se razvijali zlasti ob prevozništvu in lesarstvu. Ob razgibani rokodelski dejavnosti (ţagarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, škafarstvo) je vseskozi tekel tudi ţivahen utrip kmetijstva, še posebej mlekarske in mesne pridelave. Današnjo gospodarsko moč občine predstavljajo lesna, kartonaţna in kovinska proizvodnja, kmetijstvo in gozdarstvo, razvejana trgovska mreţa in vse bolj razvijajoče se zasebno podjetništvo. Še čvrstejšo gospodarsko moč obeta ambiciozno oblikovana obrtno-industrijska cona. Zaposlitvena struktura je dokaj dobra, saj občina dosega v Sloveniji eno najmanjših stopenj brezposelnosti.

2.1.8.5. Občina Pivka

Investitor: OBČINA PIVKA

Naslov: Kolodvorska ulica 5, 6257 Pivka

Telefon: +386 5 72 10 100

Faks: +386 5 72 10 102


Odgovorna oseba: Robert Smrdelj, župan

Slika 2/7: Umestitev občine Pivka v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Pivka, 21.01.2009

Površina: 223,3 km

2


2: 9,31




Tabela 2/5: Gibanje števila prebivalcev v občini Pivka v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Pivka 5.961 5.997 5.969 5.954 5.959 5.988 6.030 6.066 1,0176 0,25%

Občina Pivka je bila ustanovljena konec leta 1994. Leţi na območju kraške Zgornje Pivke, delu gozdnatih planot Javornika in Sneţnika, Košanske doline in doline Reke, delno pa seţe tudi v Brkine. Ob meji s sosednjo občino Ilirska Bistrica izvira kraška ponikalnica Pivka, ki jo z vodo bogatijo številni kraški izviri ob vznoţju Javornikov. Tu so tudi znamenita kraška presihajoča jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Pivška občina je na zanimivem jadransko-črnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Črno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje. Izgradnja ţeleznice Dunaj – Trst je dala nov pomen temu kraju, še zlasti, ko so od tod zgradili ţelezniški krak proti Reki. Ob tem je pridobilo pomen tudi gozdarstvo in se je razvila lesnopredelovalna industrija, ki je najpomembnejša panoga v občini, njen nosilec pa je Javor Pivka. Po drugi svetovni vojni se je uveljavilo tudi perutninarstvo v Košanski dolini, kjer je pomembno podjetje Pivka d.d. V zadnjem času se spet obnavlja ovčereja na Pivškem, oţivlja pa tudi sadjarstvo v Brkinih. Razvija se tudi obrt in podjetništvo ter storitvena dejavnost. Edino mestno naselje v občini je Pivka, ki je tudi občinsko središče.

2.1.8.6. Občina Postojna

Investitor: OBČINA POSTOJNA

Naslov: Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna

Telefon: +386 5 72 80 700

Faks: +386 5 72 80 780


Odgovorna oseba: Jernej Verbič, župan

Slika 2/8: Umestitev občine Postojna v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Postojna, 22.01.2009




Površina: 269,9 km2


2: 56,8

Tabela 2/6: Gibanje števila prebivalcev v občini Postojna v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Postojna 14.536 14.611 14.608 14.706 14.739 14.753 14.900 15.339 1,0552 0,77%

Občina Postojna meji na sledeče občine: Logatec, Cerknica, Pivka, Divača, Vipava in Ajdovščina. Občina zajema severozahodni del Javornikov, Spodnjo Pivško kotlino, Hrušico in del Nanosa. Občina je preko Postojnskih vrat odprta proti celinski Sloveniji in preko Razdrtega proti Primorju. Glavni vodotoki občine so reka Pivka in njen pritok Nanoščica, ki ponikata v Postojnski jami ter Unica, ki izvira v Planinski jami in jo podzemeljsko napajata Pivka in Rak. Značilnost občine so tudi številne ponikalnice. Večji del občine sestavljajo apnenci. Spodnjo Pivško kotlino oziroma Postojnsko kotlino v večini sestavlja fliš. Ob večjih vodotokih so značilni tudi aluvialni nanosi. Občino Postojna sestavlja 40 terensko raznolikih naselij, v dvanajstih krajevnih skupnosti.

2.1.8.7. Občina Škofljica

Investitor: OBČINA ŠKOFLJICA

Naslov: Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica

Telefon: +386 1 36 01 600

Faks: +386 1 36 01 610


Odgovorna oseba: Ivan Jordan, župan

Slika 2/9: Umestitev občine Škofljica v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0kofljica, 21.01.2009




Površina: 43,3 km2


2: 188,1

Tabela 2/7: Gibanje števila prebivalcev v občini Škofljica v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Škofljica 6.764 6.979 7.258 7.435 7.589 7.728 7.906 8.145 1,2042 2,69%

Občina Škofljica leţi v osrednji Sloveniji in meji na štiri občine: MO Ljubljana, Grosuplje, Velike Lašče in Ig. Občina se nahaja znotraj Ljubljanskega barja, sega v dolino Ţelimeljščice, skrajni vzhodni del občine pa ţe zajema začetek Posavskega hribovja. Občino v večini sestavljajo permokarbonske kamnine (peščenjaki, meljavci, skrilavi glinovci), posamezna območja triasnih dolomitov ter pleistocenski in aluvialni nanosi. Na oblikovanje in samo rečno mreţo močno vplivata Barje in Posavsko hribovje, ki leţita na neprepustni podlagi in s tem močno vplivata na pojavljanje poplav. Za občino so značilni številni vodotoki, med katerimi sta večja Ţelimeljščica in Škofljiščica. Kraško območje v občini je območje, ki se od Pijave Gorice dvigne proti jugovzhodu in ki je edino brez površinskih vodotokov. Značilnost tega območja so številni podzemni viri vode. Občino zdruţujejo tri krajevne skupnosti Lavrica, Pijava Gorica in Ţelimlje, ki skupno obsegajo 18 naselij.

2.1.8.8. Občina Vrhnika

Investitor: OBČINA VRHNIKA

Naslov: Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

Telefon: +386 1 75 55 410

Faks: +386 1 75 05 158


Odgovorna oseba: Stojan Jakin, župan

Slika 2/10: Umestitev občine Vrhnika v slovenski prostor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Vrhnika, 21.01.2009




Površina: 115 km2

Število naselij: 24 Število prebivalcev: 15.262 Št. gospodinjstev: 5.812 (popis 2002) Gostota prebivalcev na km

2: 132,7

Tabela 2/8: Gibanje števila prebivalcev v občini Vrhnika v obdobju 2000 – 2007


Povprečna stopnja

rasti

Vrhnika 17.193 17.517 17.679 17.859 18.011 18.233 18.361 15.262 1,0679 1,10%

Občina Vrhnika leţi ob zahodnem obrobju Ljubljanskega barja in obsega ozemlje na stiku treh geoloških in pokrajinskih svetov. Meji na občine Logatec, Cerknica, Borovnica, Brezovica, Log – Dragomer, Horjul in Dobrova – Polhov Gradec. Prvi pokrajinski element je Ljubljansko barje z osamelci, ki se kot otoki dvigajo od dvajset do trideset metrov iznad močvirne ravnice. Kras porasel z gozdom na jugu in zahodu se strmo dviga nad močvirno ravnico in je neposeljen (Ljubljanski vrh 819 m). Tretji svet je hribovje ne severozahodu. Značilnost občine so tudi številni izviri Ljubljanice, med katerimi sta največja izvira Veliko in Malo okence. Občina Vrhnika im 24 naselij, katera se med seboj razlikujejo predvsem v strukturi deleţa kmečkega in nekmečkega prebivalstva. Naselja se med seboj močno razlikujejo tudi po velikosti in številu prebivalstva.

2.2. Institucionalni in politični vidiki

2.2.1 Strateške usmeritve Republike Slovenije na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Ključna naloga Republike Slovenije na področju odvajanja in čiščenja je uskladitev z Direktivo 91/271/EEC, ki zahteva, da Slovenija do leta 2015 izgradi ustrezno infrastrukturo. V ta namen je Slovenija ţe leta 2004 sprejela svoj nacionalni operativni program, katerega del nameravamo zaradi pomanjkanja sredstev izvesti s pomočjo sredstev Kohezijskega in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Za uskladitev z direktivo 91/271/EEC (UWWD) mora Slovenija do leta 2015 izgraditi kanalizacijo na 159 območjih z obremenitvami večjimi od 2.000 PE. Takšni objekti se bodo sofinancirali iz Kohezijskega sklada. V Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 je za področje odvajanja komunalnih voda zapisano, da je na osnovi splošnega cilja OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture opredeljena strategija področja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno življenjsko okolje. Ključne usmeritve Slovenije na področju okolja navaja Nacionalni program varstva okolja in se nanašajo na podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, upravljanje z vodami in varstvo voda, rabo vode ter urejanje voda, varstvo zraka ter ravnanje z odpadki in industrijsko onesnaţevanje.



Ključne usmeritve izhajajo iz evropske okoljske zakonodaje, ki je navedena v poglavju Skladnost z evropskimi in slovenskimi razvojnimi dokumenti. Poleg tega ključne usmeritve izhajajo tudi iz dejstva, da se je Slovenija zavezala v času pristopa k izpolnjevanju zahtev okoljskega pravnega reda EU. Večino zahtev, ki izhajajo iz pravnega reda EU mora Slovenija zaključiti do konca programskega obdobja OP ROPI, kar bo izboljšalo stanje okolja, izboljšalo storitve javnih sluţb ter dobro vplivalo na zdravstveno stanje prebivalcev in omogočilo ohranitev ekosistemov ter bo vodilo k trajnostnemu razvoju Slovenije in v boljše ţivljenje vsakega posameznika. Ključna usmeritev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je zmanjšanje onesnaţevanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij z obremenjenostjo:

več kot 100.000 PE, več kot 15.000 PE, več kot 10.000 PE na občutljivih območjih in večje od 2.000 PE.

UWWD zahteva, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2.000 PE do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij na katerih bo potrebno zgraditi javno infrastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada. Pri tem morajo biti aglomeracije večje od 15.000 PE opremljene do leta 2010 (zbiranje in sekundarna obdelava), aglomeracije večje od 10.000 PE z odvajanjem na občutljivih območjih pa do konca leta 2008 (zbiranje in zahtevnejša obdelava). Aglomeracije, ki so večje od 100.000 PE pa je potrebno komunalno opremiti do konca leta 2008. Usklajenost z regijskimi razvojnimi in programskimi strategijami in politikami Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 – 2013 Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je pripravljen na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) (Ur.l. RS, št. 93/05, 127/06). Regionalni razvojni program je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji, medtem ko je izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje regionalnega razvojnega programa. RRP temelji na viziji: Ljubljanska urbana regija je somestje, prepleteno z naravo. Regija bo s spodbujanjem ustvarjalnosti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost ţivljenja. Poloţaj Ljubljane kot »evropske prestolnice« se bo odraţal v celotni regiji. Cilji regije so:

delujoče somestje,

ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja,

regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost ţivljenja najvišja v Evropi. V Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije so zasnovani ukrepi in aktivnosti za doseganje ciljev. Ukrep je skupina več aktivnosti, ki vodijo k doseganju istega cilja. Enako velja za aktivnosti, ki predstavljajo skupino več projektov, katerih aktivnosti vodijo k istemu cilju



Ukrepi:

Dostopnost za kakovost ţivljenja,

Ohranjena dediščina,

Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega ţivljenjskega prostora,

Učinkovite komunalne storitve,

Enake moţnosti – prispevek h konkurenčnosti regije,

Kultura – konkurenčna prednost regije,

E – uprava,

Podporno okolje za podjetništvo. Cilji ukrepa Učinkovite komunalne storitve so:

Zagotoviti kakovostne komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo po ustreznih, stroškovno učinkovitih cenah.

Zagotoviti stroškovno učinkoviti čiščenje odpadnih voda.

Zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo.

Zmanjšati porabo vode na prebivalca.

Zmanjšati količino odpadkov na prebivalca. Med projekte, ki zasledujejo zgoraj naštete cilje je uvrščen tudi projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih vod v porečju Ljubljanice. Torej je projekt »Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice – Čista Ljubljanica« v celoti skladen z RRP Ljubljanske urbane regije. Slika 2/11: Shematski prikaz usklajenosti projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih vod

na območju povodja zgornje Ljubljanice – Čista Ljubljanica« z regijskimi razvojnimi in programskimi strategijami in politikami

Prednostna naloga: Učinkovite komunalne storitve

Projekt: »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v

porečju Ljubljanice«

Regionalni razvojni program

Ljubljanske urbane regije 2007 - 2013



Regionalni razvojni program Notranjsko – kraške regije Regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP) je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Nova generacija RRP se pripravlja za obdobje Drţavnega razvojnega programa oziroma za obdobje 2007-2013, ki sovpada z novim programskim obdobjem kohezijske politike Evropske unije. RRP je sestavljen iz strateškega dela (analiza stanja v regiji in programskega dela (razvojne prioritete, programi in ukrepi). RRP za Notranjsko-kraško razvojno regijo 2007-2013 je bil pripravljen za območje občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna. Namen in okvirno vsebino RRP določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05, 127/06). Programi morajo biti usklajeni z Drţavnim razvojnim programom. Minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe ter način spremljanja in vrednotenja učinkov RRP določa Uredba o regionalnih razvojnih programih, ki je nastala na podlagi devetega odstavka 12. člena in v povezavi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter 22. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06, 14/07, 109/08) ter bila objavljena v Uradnem listu št. 31 z dne 24.03.2006. V skladu z omenjeno uredbo se mora RRP pripraviti za območje razvojne regije, v kateri so povezane občine, ki oblikujejo Svet razvojne regije. Vizija regije je: Postati prepoznavna, gospodarsko stabilna, razvojno ekološko usmerjena regija, ki bo spodbudila lasten razvoj skozi izrabo naravnih in kulturnih danosti ter s spodbujanjem razvoja človeških virov postala znana po zdravem načinu ţivljenja in uveljavljena turistična destinacija. Široko zastavljena vizija in dolgoročni cilj zahtevata delovanje na čim širšem področju. Iz tega izhaja pet programov, opredeljenih v RRP:

gospodarstvo,

turizem,

človeški viri,

podeţelje,

infrastruktura, okolje in prostor. Med cilji programa Človeški viri je tudi:

dvigniti raven kakovosti ţivljenja v regiji.



2.2.2 Skladnost z evropskimi in slovenskimi razvojnimi dokumenti

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 je usklajen s sledečimi evropskimi in slovenskimi razvojnimi dokumenti, kar predstavlja osnovo za predmetno investicijo:

Direktive: o Direktiva sveta ES 2000/60/ES; o določitvi ukrepanja skupnosti na področju

politike do voda, Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o obdelavi komunalne odpadne vode,

o Direktiva Sveta ES 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, določa standarde kakovosti za vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo,

o Direktiva Sveta ES 75/440/EGS o zahtevah glede kakovosti površinske vode za odvzem pitne vode v drţavah članicah EU, določa standarde kakovosti za površinsko vodo, ki je namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo,

o Direktiva Sveta ES 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda, določa standarde površinskih voda, kjer se ljudje običajno kopajo,

o Direktiva sveta 80/778/EGS; dopolnjena z določili Direktive sveta 98/83/ES. Programi in strategije:

o Strateške smernice Skupnosti, o Lizbonska strategija, o Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov , o Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Zdruţenih narodov

o spremembi podnebja /MKPOKSP/ (Ur.l. RS-MP, št. 17/2002), o Strategija razvoja Slovenije (Vlada RS, 23, junij 2005), o Nacionalni program reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, 2005, o Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO),

Uradni list RS, št. 2/06, o Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007- 2023 ( 2006), o Program varstva potrošnikov za leti 2006 in 2007, o Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in

padavinske vode, 2004, o Stanje okolja v Sloveniji 2002.

2.2.3 Finančno pokritje z vidika predhodno navedenih virov Glede na Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, ki so bile določene za novo finančno obdobje 2007-2013 s strani Evropske skupnosti, le-ta v členu 55(2) ohranja metodo primanjkljaja v financiranju kot podlago za izračun donacije EU pri projektih, ki ustvarjajo prihodek, pri čemer določa, da upravičeni izdatki ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naloţbe, zniţane za sedanjo vrednost neto prihodkov naloţbe v določenem referenčnem obdobju, ki ustreza kategoriji zadevne naloţbe.



Tabela 2/9: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Borovnica oz. projekt št. 1

Glavni elementi in parametri

1 Referenčno obdobje (leta) 30

2 Finančna diskontna stopnja (%) 7%

3 Skupni naloţbeni stroški (v EUR, nediskontirani) 5.098.377

4 Skupni naloţbeni stroški (v EUR, diskontirani) 4.282.918

5 Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 93.177

6 Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) 14.014

7 Prihodki (v EUR, diskontirani) 2.055.554

8 Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 1.660.549

9 = 7 – 8 + 6 Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) 409.019

10 Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naloţbeni stroški – čisti prihodek (v EUR, diskontiran) 3.873.899

11 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 90,44%

1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 5.301.098,00

2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E.1.2.11.) 90,44%

3 = 1 * 2

Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o drţavni pomoči)

4.794.313,03

4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85%

5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4) 4.075.166,07

Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 90,44% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Borovnica (v stalnih cenah z 1.113.485,00 EUR DDV-ja) je 6.680.913,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:

61,00% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 4.075.166,07 EUR,

28,59% občinskega proračuna, oziroma 1.909.924,803 EUR,

10,41% drţavni proračun, oziroma 695.822,13 EUR.

3 DDV si občina poračunava.



Tabela 2/10: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Borovnica

Borovnica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ




Drţavni proračun 0 0 36.096,50 219.160,49 332.094,37 108.470,77 695.822,13 13,13%

Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija)

93.216,00 93.216,00 79.898,00 0 0 0 266.330,00 100,00%









0,00 0,00 10.970,00 5.485,00 5.485,00 10.970,00 32.910,00 100,00%

Kohezijski sklad 0,00 0,00 8.316,36 4.158,18 4.158,18 8.316,36 24.949,07 75,81%

Drţavni proračun 0,00 0,00 1.467,79 733,89 733,89 1.467,79 4.403,36 13,38%

Prispevek občine4 0,00 0,00 1.185,86 592,93 592,93 1.185,86 3.557,57 10,81%

Ker se letne programske obveznosti iz Kohezijskega sklada lahkko prevzemajo do leta 2013, je v naslednji tabeli prikazan prispevek Skupnosti do leta 2013. Tako so viri iz Kohezijskega sklada za leto 2013 in 2014 skupno prikazani v letu 2013. Tabela 2/11: Prispevek Skupnosti kot deleţ letne programske obveznosti

Kohezijski sklad (v EUR) 2011 2012 2013 Skupaj

Projekt št. 1: Borovnica 211.403,50 1.283.539,81 2.580.222,76 4.075.166,07

4 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Borovnica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/1: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Borovnica za upravičene stroške

Graf 2/2: Financiranje investicije po letih implementacije in virih financiranja za občino

Borovnica



Tabela 2/12: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Brezovica















3 = 1 * 2


7.918.375,46



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 90,73% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Brezovica (v stalnih cenah z 1.766.310,00 EUR DDV-ja) je 10.597.860,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:


25,88% občinskega proračuna, oziroma 2.743.194,60 EUR5,

10,61% drţavni proračun, oziroma 1.124.046,26 EUR.

5 Občina si DDV poračunava.



Tabela 2/13: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Brezovica

Brezovica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ




Drţavni proračun 0 0 42.502,35 507.978,82 550.481,17 23.083,92 1.124.046,26 12,88%


52.071,93 26.035,97 26.035,97 0 0 0 104.143,86 100,00%









0,00 0,00 13.884,00 6.942,00 6.942,00 567,00 28.335,00 100,00%

Kohezijski sklad 0,00 0,00 10.525,46 5.262,73 5.262,73 429,84 21.481,00 75,81%

Drţavni proračun 0,00 0,00 1.857,68 928,84 928,84 75,86 3.791,22 13,38%

Prispevek občine6 0,00 0,00 1.500,86 750,43 750,43 61,29 3.062,78 10,81%



Projekt št. 2: Brezovica 254.497,65 3.041.700,38 3.434.421,11 6.730.619,14

6 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Brezovica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Brezovica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/3: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Brezovica za upravičene stroške


Brezovica



Tabela 2/15: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Cerknica






5 Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 1.511.175









3 = 1 * 2


3.779.255,06



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 90,46% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Cerknica (v stalnih cenah z 855.565,00 EUR DDV-ja) je 5.133.384,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:


26,75% občinskega proračuna, oziroma 1.373.346,90 EUR7,





Tabela 2/16: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Cerknica

Cerknica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Deleţ






50.000,00 25.000,00 25.000,00 0 0 0 100.000,00 100,00%


Neupravičeni stroški (DDV)

10.000,00 5.000,00 37.000,00 322.034,00 449.117,00 32.414,00 855.565,00 100,00%

Občinski proračun 10.000,00 5.000,00 37.000,00 322.034,00 449.117,00 32.414,00 855.565,00 100,00%

CELOTNA INVESTICIJA

60.000,00 30.000,00 222.000,00 1.932.202,00 2.694.700,00 194.482,00 5.133.384,00 100,00%





0,00 0,00 4.584,00 2.292,00 8.480,00 7.564,00 22.920,00 100,00%


Drţavni proračun 0,00 0,00 613,00 307,00 1.135,00 1.012,00 3.067,00 13,38%

Prispevek občine8 0,00 0,00 496,00 247,00 916,00 818,00 2.477,00 10,81%



Projekt št. 3: Cerknica 123.025,60 1.238.074,27 1.851.266,93 3.212.366,80

8 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Cerknica. Ker pa se je vrednost tega

stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Cerknica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/5: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Cerknica za upravičene stroške


Cerknica



Tabela 2/18: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Logatec















3 = 1 * 2


6.108.193,20



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 89,19% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Logatec (v stalnih cenah z 1.405.506,00 EUR DDV-ja) je 8.433.033,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:






Tabela 2/18: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Logatec

LOGATEC 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Deleţ v %





Neupravičeni stroški (investicijska in projektna dokumentacija)

42.754,50 42.754,50 93.500,00 0 0 0 179.009,00 100,00%








Sofinanciranje stroška obveščanja in informiranja javnosti

92.684,00 46.342,00 56.972,00 35.332,00 231.330,00 100,00%

Kohezijski sklad 70.263,74 35.131,87 43.190,47 26.785,19 175.371,27 75,81%

Drţavni proračun 12.401,12 6.200,56 7.622,85 4.727,42 30.951,95 13,38%

Občinski proračun 10.019,14 5.009,57 6.158,67 3.819,39 25.006,77 10,81%

Občina Borovnica 1.185,86 592,93 592,93 1.185,86 3.557,57 14,23%

Občina Brezovica 1.500,86 750,43 750,43 61,29 3.062,78 12,25%

Občina Cerknica 496,00 247,00 916,00 818,00 2.477,00 9,91%

Občina Logatec 1.536,43 768,27 768,16 341,49 3.414,34 13,65%

Občina Pivka 1.178,18 589,04 562,34 348,08 2.677,64 10,71%

Občina Postojna 1.045,65 522,88 987,49 348,51 2.904,65 11,62%

Občina Škofljica 1.348,33 674,11 674,22 0,00 2.696,55 10,78%

Občina Vrhnika 1.728,30 864,15 906,31 716,59 4.215,36 16,86%



Projekt št. 4: Logatec 237.050,43 2.122.357,35 2.832.556,44 5.191.964,22



Graf 2/7: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Logatec za upravičene stroške


Logatec



Tabela 2/20: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Pivka















3 = 1 * 2

Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o drţavni pomoči) 5.920.631,82



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 85,97% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Pivka (v stalnih cenah z 1.443.993 EUR DDV-ja) je 8.663.959,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:

58,09% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 5.155.467 EUR,

31,66% občinskega proračuna, oziroma 2.598.703 EUR9,

10,25% drţavni proračun, oziroma 909.788 EUR.




Tabela 2/21: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Pivka

Pivka 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ






166.554,00 83.277,00 83.277,00 0 0 0 333.108,00 100,00%



33.311,00 16.655,00 78.655,00 532.215,00 594.215,00 188.942,00 1.443.993,00 100,00%


CELOTNA INVESTICIJA 199.864,80 99.932,40 471.932,40 3.193.288,80 3.565.288,80 1.133.652,00 8.663.959,20 100,00%



Občinski proračun 199.865,00 99.932,00 205.425,00 905.563,69 1.011.056,69 321.484,81 2.743.327,19 31,66%


0,00 0,00 10.899,00 5.449,00 5.202,00 3.220,00 24.770,00 100,00%


Drţavni proračun 0,00 0,00 1.458,29 729,08 696,03 430,84 3.314,23 13,38%

Prispevek občine10

0,00 0,00 1.178,18 589,04 562,34 348,08 2.677,64 10,81%



Projekt št. 5: Pivka 226.530,95 1.944.566,52 2.861.439,57 5.032.537,04

10

Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Pivka. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Pivka iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/9: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Pivka za upravičene stroške


Pivka



Tabela 2/23: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Postojna















3 = 1 * 2


3.213.813,65



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 92,16% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Postojna (v stalnih cenah z 699.442,00 EUR DDV-ja) je 4.196.653,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:






Tabela 2/24: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Postojna

POSTOJNA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Deleţ


Kohezijski sklad 0 0 184.751,54 833.169,16 1.375.864,52 337.956,38 2.731.741,60 78,34%



Neupravičeni stroški (investicijska in projektna dokumentacija )

5.000,00 5.000,00 0 0 0 0 10.000,00 100,00%

Občinski proračun 5.000,00 5.000,00 0 0 0 0 10.000,00 100,00%

Neupravičeni stroški (DDV) 1.000,00 1.000,00 47.169,00 212.717,00 351.272,00 86.284,00 699.442,00 100,00%

Občinski proračun 1.000,00 1.000,00 47.169,00 212.717,00 351.272,00 86.284,00 699.442,00 100,00%


Kohezijski sklad 0 0 184.751,54 833.169,16 1.375.864,52 337.956,38 2.731.741,60 65,09%



Obveščanje in informiranje javnosti 0,00 0,00 9.673,00 4.837,00 9.135,00 3.224,00 26.870,00 100,00%


Drţavni proračun 0,00 0,00 1.294,25 647,19 1.222,26 431,37 3.595,21 13,38%

Prispevek občine11

0,00 0,00 1.045,65 522,88 987,49 348,51 2.904,65 10,81%



Projekt št. 6: Postojna 184.751,54 833.169,16 1.713.820,90 2.731.741,60

11

Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Postojna. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Postojna iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/11: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Postojna za upravičene stroške


Postojna



Tabela 2/26: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Škofljica








7 Prihodki (v EUR, diskontirani) 416.772

8 Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 351.756






3 = 1 * 2


1.798.716,14



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 90,06% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti. V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Škofljica (v stalnih cenah z 402.388,00 EUR DDV-ja) je 2.414.331,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:

63,33% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 1.528.908,71 EUR

25,55% občinskega proračuna, oziroma 616.813,20 EUR12

,


12

Občina si DDV poračunava.



Tabela 2/27: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Škofljica

Škofljica 2009 2010 2011 2012 2014 SKUPAJ Deleţ

Upravičeni stroški 0 0 208.000,00 790.621,00 998.621,00 1.997.242,00 100,00%

Kohezijski sklad 0 0 159.226,08 605.228,28 764.454,35 1.528.908,71 76,55%

Občinski proračun 0 0 20.800,00 79.062,10 99.862,10 199.724,20 10,00%

Drţavni proračun 0 0 27.973,92 106.330,62 134.304,55 268.609,09 13,45%

Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija in preseţni)

7.351,00 3.675,00 3.675,00 0 0 14.701,00 100,00%

Občinski proračun 7.351,00 3.675,00 3.675,00 0 0 14.701,00 100,00%

Neupravičeni stroški (DDVi) 1.470,00 735 42.335,00 158.124,00 199.724,00 402.388,00 100,00%

Občinski proračun 1.470,00 735 42.335,00 158.124,00 199.724,00 402.388,00 100,00%

CELOTNA INVESTICIJA 8.821,00 4.410,00 254.010,00 948.745,00 1.198.345,00 2.414.331,00 100,00%

Kohezijski sklad 0 0 159.226,08 605.228,28 764.454,35 1.528.908,71 63,33%

Drţavni proračun 0 0 27.973,92 106.330,62 134.304,55 268.609,09 11,12%

Občinski proračun 8.821,00 4.410,00 66.810,00 237.186,10 299.586,10 616.813,20 25,55%

Obveščanje in informiranje javnosti 0,00 0,00 12.473,00 6.236,00 6.237,00 24.945,00 100,00%

Kohezijski sklad 0,00 0,00 9.455,78 4.727,51 4.728,27 18.910,80 75,81%

Drţavni proračun 0,00 0,00 1.668,89 834,38 834,51 3.337,64 13,38%

Prispevek občine13

0,00 0,00 1.348,33 674,11 674,22 2.696,55 10,81%

Graf 2/13: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in

občinskega proračuna za občino Škofljica za upravičene stroške

13

Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Škofljica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Škofljica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/14: Financiranje investicije po letih implementacije in virih financiranja za občino Škofljica

Tabela 2/28: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada za občino Vrhnika















3 = 1 * 2


7.176.974,71



Prvi del tabele prikazuje izračun stopnje primanjkljaja v financiranju za investicijsko vrednost po stalnih cenah brez DDV. Izračunana stopnja v primanjkljaju 89,39% je v drugem delu tabele upoštevana za izračun prispevka skupnosti.



V nadaljevanju prikazujemo deleţe sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji deleţ investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Vrhnika (v stalnih cenah z 1.647.489,00 EUR DDV-ja) je 9.884.935,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri:



10,89% drţavni proračun, oziroma 1.076.546,20 EUR. Tabela 2/29: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih

financiranja za občino Vrhnika

Vrhnika 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ

Upravičeni stroški 0 0 360.000,00 2.970.243,00 3.396.382,00 1.302.209,00 8.028.834,00 100,00%





104.306,00 104.306,00 0 0 0 0 208.612,00 100,00%

Občinski proračun 104.306,00 104.306,00 0 0 0 0 208.612,00 100,00%


20.861,00 20.861,00 72.000,00 594.049,00 679.276,00 260.442,00 1.647.489,20 100,00%


CELOTNA INVESTICIJA 125.167,20 125.167,20 432.000,00 3.564.291,60 4.075.658,40 1.562.650,80 9.884.935,20 100,00%



Občinski proračun 125.167,00 125.167,00 110.196,00 909.191,79 1.039.632,13 398.606,38 2.707.960,50 27,40%


0,00 0,00 15.988,00 7.994,00 8.384,00 6.629,00 38.995,00 100,00%


Drţavni proračun 0,00 0,00 2.139,19 1.069,60 1.121,78 886,96 5.217,53 13,38%

Prispevek občine14

0,00 0,00 1.728,30 864,15 906,31 716,59 4.215,36 10,81%

14

Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Vrhnika. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Vrhnika iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in drţavnega proračuna.



Graf 2/15: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in občinskega proračuna za občino Vrhnika za upravičene stroške


Vrhnika



Tabela 2/30: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za skupino projektov

Skupina projektov 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ

Upravičeni stroški 0,00 0,00 2.191.529,00 17.508.964,00 21.202.310,00 4.552.183,00 45.454.986,00 100,00%


Občinski proračun 0,00 0,00 236.374,64 1.898.932,27 2.285.227,42 506.953,56 4.927.487,89 10,84%

Drţavni proračun 0,00 0,00 285.135,21 2.284.560,78 2.760.042,96 594.027,08 5.923.766,03 13,03%

Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) 521.254,00 383.265,00 311.386,00 0,00 0,00 0,00 1.215.904,00 100,00%

Občinski proračun 521.254,00 383.265,00 311.386,00 0,00 0,00 0,00 1.215.904,00 100,00%

Neupravičeni stroški (DDV) 104.250,00 76.652,00 500.583,00 3.501.794,00 4.240.463,00 910.437,00 9.334.178,00 100,00%


CELOTNA INVESTICIJA 625.504,00 459.917,00 3.003.498,00 21.010.758,00 25.442.773,00 5.462.620,00 56.005.068,00 100,00%


Drţavni proračun 0,00 0,00 285.135,21 2.284.560,78 2.760.042,96 594.027,08 5.923.766,03 10,58%

Občinski proračun 625.504,00 459.917,00 1.048.343,64 5.400.726,27 6.525.689,42 1.417.389,56 15.477.569,89 27,63%

Graf 2/16: Deleţ sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, drţavnega in

občinskega proračuna za skupino projektov za upravičene stroške

Kohezijski sklad76,13%

Občinski proračun

10,84%

Državni proračun

13,03%

Viri financiranja upravičenih stroškov



2.2.4 Administrativne in postopkovne obveze in odločitvene ravni za projekt V skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 41/07, 17/2009) le ta določa, da so za izvajanje postopkov porabe sredstev iz evropskega kohezijskega sklada določene naslednji organi: Organ upravljanja opravlja naloge upravljanja in izvajanja operativnih programov iz

drugega odstavka 1. člena te uredbe v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja, opredeljene v 60. členu Uredbe 1083/2006/ES. Vlogo organa upravljanja za operativne programe izvajajo notranje organizacijske enote Sluţbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: sluţba). Notranje organizacijske enote sluţbe, ki izvajajo vlogo organa upravljanja, opredeljuje akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest.

Organ za potrjevanje opravlja naloge, opredeljene v 61. členu Uredbe 1083/2006/ES in je notranja organizacijska enota Ministrstva za finance, Nacionalni sklad.

Posredniško telo izvaja naloge, ki so mu bile prenesene s strani organa upravljanja s sklepom organa upravljanja na ravni instrumenta. Posredniško telo lahko svoje naloge prenese na agenta ob predhodnem soglasju organa upravljanja, pri čemer je posredniško telo odgovorno za zakonitost in pravilnost izvajanja nalog.

V vlogi posredniškega telesa so lahko naslednji neposredni proračunski uporabniki:

– Ministrstvo za gospodarstvo, – Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, – Ministrstvo za šolstvo in šport, – Ministrstvo za kulturo, – Ministrstvo za promet, – Ministrstvo za okolje in prostor, – Ministrstvo za pravosodje, – Ministrstvo za zdravje, – Ministrstvo za javno upravo in – Sluţba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Revizijski organ opravlja naloge, opredeljene v 62. členu Uredbe 1083/2006/ES in je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

Pristojni organ za sodelovanje z Evropsko komisijo, Uradom za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) opravlja naloge poročanja o nepravilnostih pri porabi sredstev kohezijske politike OLAF-u in je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

Nadzorni odbor je telo, ki opravlja naloge, opredeljene v 65. členu Uredbe 1083/2006/ES. Ustanovitev, naloge in sestavo nadzornega odbora določi vlada s posebnim sklepom.

Upravičenec (v našem primeru občine) v skladu z navodili organa upravljanja, posredniškega telesa ali agenta in pogodbenimi obveznostmi opravlja naslednje naloge:

priprava in posredovanje vloge za velik projekt oziroma projekt ali skupino projektov posredniškemu telesu razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, ki vlogo posreduje organu upravljanja;

priprava in posredovanje javnega razpisa in razpisne dokumentacije posredniškemu telesu razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, ki vlogo posreduje organu upravljanja;

sklenitev pogodbe o sofinanciranju s posredniškim telesom oziroma z agentom razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, kjer pogodbo o sofinanciranju nadomesti odločitev organa upravljanja;

izvedba operacije;



priprava in izvedba izbirnega postopka za izbor izvajalca in sklenitev pogodbe z izvajalcem;

spremljanje izvajanja pogodbe z izvajalcem;

zagotavljanje pravilnosti izvajanja operacije;

preverjanje dobavljenega blaga, izvedene storitve ali gradnje in izstavljenega zahtevka za izplačilo s poročilom s strani izvajalca;

posredovanje napovedi plačil sredstev kohezijske politike na ravni operacije oziroma terminski načrt izstavljanja računov oz. zahtevkov v skladu s pogodbenimi odnosi;

posredovanje relevantnih podatkov o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v skladu s pogodbenimi odnosi;

omogočanje delovanja revizorjev, nadzornih in tehničnih misij organov Evropske unije in Republike Slovenije ter ukrepanje skladno s priporočili iz končnih poročil misij in redno obveščanje organa upravljanja oziroma posredniškega telesa oziroma agenta o izvedenih ukrepih;

vodenje ločenega knjigovodskega sistema ali ustrezne knjigovodske evidence za vse transakcije v zvezi s projekti;

uresničevanje Lizbonskih ciljev pri izvajanju operacije;

izvajanje nalog informiranja in obveščanja javnosti o operaciji;

vzdrţevanje revizijske sledi v skladu z navodili organa upravljanja oziroma posredniškega telesa oziroma agenta in pogodbenimi odnosi;

priprava in posredovanje poročil v skladu z navodili organa upravljanja in posredniškega telesa.

Slika 2/12: Organizacijska struktura projekta

EVROPSKA KOMISIJA

REVIZIJSKI ORGAN Urad za nadzor proračuna

POSREDNIŠKO TELO Ministrstvo za okolje in prostor

ORGAN ZA POTRJEVANJE Ministrstvo za finance

ORGAN UPRAVLJANJA Sluţba vlade za lokalno samoupravo

OBČINA BOROVNICA

OBČINA CERKNICA

OBČINA POSTOJNA OBČINA PIVKA

OBČINA ŠKOFLJICA

OBČINA LOGATEC

OBČINA BREZOVICA

OBČINA VRHNIKA

Koordinator – Komunalno podjetje Logatec d.o.o.



3. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE PO REZULTATIH (OUTPUTU) PROJEKTA

3.1. Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda po občinah

3.1.1 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Borovnica Večji del kraja Borovnica je komunalno ţe dokaj dobro opremljen. Obstoječ kanalizacijski sistem v občini Borovnica je mešan, le manjši del kanalizacije je ločen. Zgrajeni so glavni kanali v strnjenih osrednjih delih posameznih naselij. Glavni kanali se navezujejo na obstoječo čistilno napravo, ki je locirana na levem bregu potoka Borovniščica. V obravnavanih naseljih Dol in Laze pri Borovnici še ni zgrajena javna kanalizacija. Deloma je sicer urejeno odvajanje padavinskih vod. Odpadna voda iz individualnih hiš je speljana v obstoječe pretočne oziroma prepustne greznice. Odtoki iz greznic so speljani neposredno v obstoječe padavinske kanale, odprte odvodne jarke, ki se zlivajo neposredno v potok Borovniščica ali podzemlje. Takšna ureditev odvajanja odpadnih vod ni ustrezna s higiensko-ekološkega stališča ter zaščite okolja in podtalnice. Podtalnica predstavlja glavni vir pitne vode za prebivalstvo občin Borovnica in Vrhnika (Borovniški vršaj). V naseljih Breg pri Borovnici in Pako kanalizacijskih omreţij uradno ni. Ponekod so zgrajeni kanali na črno in odvajajo predvsem padavinsko vodo v melioracijske jarke. Komunalna odpadna voda se steka predvsem v greznice, delno pa se tudi iz greznic preliva v jarke.

Tabela 3/1: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Borovnica

ID aglomeracije

Ddolţina ţe zgrajene

kanalizacije (m)

Kapaciteta ţe zgrajene

čistilne naprave

(PE)

Objekti na ţe zgrajeni kanalizaciji

(zadrţevalni bazeni, razbremenilniki,

črpališča...)

Ţe priključeni na odvajanje Ţe priključeni na čiščenje

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

16466 Goričica pod Krimom

12.676 1.000 0 1.382 667 675 325

4871 Dol pri Borovnici

0 0 0 0 0 0 0

4857 Zabočevo 0 0 0 0 0 0 0

4865 Borovnica 0 0 0 0 0 0 0

4866 Ohonica 0 0 0 0 0 0 0

4867 Niţevec 0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 16466 Goričica pod Krimom, kjer je danes priključenost na odvajanje 53,46% ter na čiščenje 26,09%

15 glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji.

15

Ker je obstoječa kapaciteta ČN 1.000 PE se lahko očistijo odpadne vode le za 1.000 PE, kar predstavlja

26,09%.



Tabela 3/2: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 16466 Goričica pod Krimom na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 1: AGLOMERACIJA 16466 GORIČICA POD KRIMOM

Uporabniki Danes priključeni na

odvajanje (PE) Danes priključeni na

čiščenje (PE)

Prebivalci 1.382 675


Skupaj 2.049 1.000

Skupaj obremenitev v aglomeraciji 3.833 3.833

Deleţ priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%)

53,46% 26,09%

3.1.2 Analiza odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Brezovica

V občini Brezovica trenutno ni celostne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na območju KS Podpeč – Preserje, ki obsega sledeča naselja: Jezero, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Podpeč in Preserje, zasledimo obstoječo kanalizacijo dolţine 1.000 m, ki poteka iz centralnega dela naselja Preserje, ob cesti proti naselju Kamnik pod Krimom in po njegovem vzhodnem delu do obstoječe čistilne naprave, ki je locirana ob lokalni makadamski cesti Kamnik pod Krimom – Podpeč. Na kanal je priključena šola in še nekaj drugih objektov. Kanalizacija je bila zgrajena za odvod fekalnih odpadnih vod. Z izgradnjo novih stanovanjskih objektov so se na kanal, nekontrolirano priključevali stanovanjski objekti s fekalno odpadno vodo pomešano s padavinsko vodo. Tako je postal kanalizacijski sistem mešanega karakterja. Drugi deli naselij nimajo zgrajene kanalizacije, temveč se odpadne vode odvajajo v pretočne greznice, iz katerih se preko prelivov odpadna voda preliva v bliţnje vodotoke, odvodne jarke in ponikalnice. Predvidena je izgradnja nove kanalizacije in čistilne naprave, ki pa ni predmet tega projekta. Stara čistilna naprava se bo nato ukinila. Obstoječi kanal pa se bo uporabil za odvod padavinskih vod. Na področju tovarne Hoja, ki je locirana v naselju Podpeč ob cesti za Brezovico, je izveden ločen sistem kanalizacije. Fekalne odpadne vode se stekajo v obstoječo čistilno napravo. Po ukinitvi stare čistilne naprave se bo obstoječi fekalni kanal pri revizijskem jašku, ki je lociran pred čistilno napravo (trenutno) speljal v projektiran vakuumski jašek. Del kanalizacije v KS Vnanje Gorice, predvsem na oţjem delu naselja Vnanje Gorice, je zgrajen v dolţini cca 350 m. Kanalizacija je izgrajena za del naselja zahodno od ţelezniške proge in za ulico Nova pot, ki pa še ne obratuje. Izgrajen je tudi kolektor »O«, ob ţelezniški progi. Na kanalu po ulici Nova Pot je črpališče, ki ravno tako ne obratuje. Zbiralnik »O« je na več mestih porušen, vanj pa so speljane tako komunalne odpadne vode iz greznic, kakor tudi padavinske vode.



Tabela 3/3: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Brezovica

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

5142 Rakitna 0 0 0 0 0 0 0

5143 Rakitna 0 0 0 0 0 0 0

5151 Podplešivica

0 0 0 0 0 0 0

16467 Prevalje pod Krimom

0 0 0 0 0 0 0

16469 Vnanje Gorice

350 100 0 60 0 60 0

16470 Brezovica pri Ljubljani

0 0 0 0 0 0 0


1.000 150 0 85 0 85 0

5155 Podpeč 0 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 0 0 0

5169 Vnanje Gorice

0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 16469 Vnanje Gorice, kjer je danes priključenost na odvajanje 0,90% ter na čiščenje 0,90% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 3/4: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID

16469 Vnanje Gorice na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 2: AGLOMERACIJA 16469 VNANJE GORICE



čiščenje (PE)

Prebivalci 60 60

Gospodarstvo 0 0

Skupaj 60 60



0,90% 0,90%

3.1.3 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Cerknica

Trenutno ima urejeno odvajanje in čiščenje sanitarnih odpadnih voda na kanalizacijski sistem in ČN Dolenja vas za 3.432 PE iz gospodinjstev in 800 PE iz podjetij (naselje Cerknica, Dolenja vas, industrijska cona Podskrajnik). Ostali del prebivalstva (razen dela naselja Rakek) ima odpadno vodo speljano v greznice, kjer se delno mehansko očisti in biološko razgradi, vendar za strjena naselja greznice niso ustrezna rešitev.



Običajno zaradi slabega vzdrţevanja in nerednega odvoza grezničnih odplak, greznice predstavljajo stalen vir smradu in nevarnost za onesnaţenje vodnih virov. Odtoki iz greznic ne ustrezajo zakonskim kriterijem, ki določajo parametre za izpust odpadne vode v okolje. V občini Cerknica sta dve večji podjetji ter veliko manjših podjetij, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijsko omreţje. V občini se nahajajo štiri podjetja, ki so dolţna opravljati obratovalni monitoring. Vsa imajo izpuste v javno kanalizacijsko omreţje, ki je speljano na obstoječo čistilno napravo v Dolenji vasi. Drugih zavezancev za obratovalni monitoring v občini ni.

Tabela 3/5: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Cerknica

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

5286 – Cerknica 19306 0 1 zadrţevalni bazen,

2 črpališči, 3 razbremenilniki

3.432 800 3.432 800

5292 – Cerknica 1578 0 0 198 0 198 0

5287 – Dolenja vas

1584 2.50016

0 370 0 370 0

5288 – Podskrajnik

1429 0 3 črpališča 8 607 8 607

Nova IC Podskrajnik

17

1250 2x250 1 črpališče 0 100 0 100

5300 – Grahovo 5649 600 0 416 60 416 60

5283 – Rakek 1500 500 0 380 103 380 103

5283 – Rakek 738 160 0 3 0 3 0

Predmet investicije je ureditev čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 5286 Cerknica, kjer je danes priključenost na odvajanje in čiščenje 89,85% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji.

Tabela 3/6: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 5286

Cerknica na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 3: AGLOMERACIJA 5286 CERKNICA



čiščenje (PE)



Skupaj 4.232 4.232



89,85% 89,85%

16

Na ČN Dolenja vas se čistijo odpadne vode še iz aglomeracij 5286, 5292 in 5288. 17

Nova IC Podskrajnik je bila zgrajena konec leta 2005 in se ne nahaja v nobeni aglomeraciji. V površini meri 14.000 m2 in je

izključno namenjena industriji. Trenutno v novi IC Podskrajnik delujejo 4 podjetja in zaposljuje 129 delovnih mest.



3.1.4 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Logatec

Občina Logatec je v naselju Logatec v drugi polovici sedemdesetih let zgradila čistilno napravo, na katero pa še danes niso priključeni vsi prebivalci Logatca, saj kanalizacijsko omreţje ne pokriva celotnega območja Logatca, pa tudi obremenjenost čistilne naprave je prevelika glede na njene zmogljivosti. Skupna dolţina kanalizacijskega omreţja je v letu 2007 pribliţno 28.000 m. Jedro naselja Dolenji Logatec in povezava do Gorenjega Logatca je zgrajena v mešanem sistemu odvajanja. Obrobni deli naselja, ki so opremljeni s kanalizacijo, pa so opremljeni v ločenem sistemu, pribliţno 3.000 m pa je zbirnih kanalov. S postopno gradnjo primarnih in sekundarnih kanalov se celotno urbano področje naselja Logatec in dela Kalc priključuje na centralno čistilno napravo kapacitete 4.000 PE, ki pa je ţe preobremenjena. Kanalizacijski sistem je v Logatcu urejen le na določenih območjih, vendar so nekateri vodi kanalizacijskega sistema v slabem stanju. V naseljih Martinj hrib, Brod in Kalce kanalizacijski sistem še ni izgrajen, naselje Gorenji Logatec pa je deloma opremljeno z javno kanalizacijo, ki ne ustreza niti minimalnim tehničnim standardom in ne povezuje naselja v celoti, zato bo zgrajen nov povezovalni vod v naselju Gorenji Logatec. Kjer odvodnjavanje odpadne vode še ni urejeno, vsak objekt rešuje odvod komunalne odpadne vode z greznico ali pa z direktnim iztokom v najbliţje potoke. Odvod meteorne vode se rešuje z lokalnim ponikanjem na lastnikovih zemljiščih ali pa z direktnim iztokom v potoke. Kjer imajo objekti izgrajene greznice, se le te prazni na poziv občanov do dvakrat letno. Gošče se odvaţajo na čistilno napravo Logatec.

Tabela 3/7: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Logatec

ID aglomeracije


kanalizacije (km)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

1867 Logatec 28 4.000 8 razbremenilnikov

7 črpališč 7.463 1.200 7.463 1.200

1795 Laze 0 0 0 0 0 0 0

1797 Jakovica 0 0 0 0 0 0 0

1878 Hotedršica 0 0 0 0 0 0 0

1962 Rovte 0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1867 Logatec, kjer je danes priključenost na odvajanje 78,02% ter na čiščenje 78,02% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji.



Tabela 3/8: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1867 Logatec na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 4: AGLOMERACIJA 1867 LOGATEC



čiščenje (PE)



Skupaj 8.663 8.663



78,02% 78,02%

3.1.5 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadni vod v občini Pivka V naseljih občine Pivka je izgrajen le majhen del kanalizacijskega omreţja. V nekaterih naseljih so se v zadnjih letih zgradili posamezni odseki fekalne kanalizacije, ki pa ţal niso dograjeni v celoti (omreţje, KČN) in do izgradnje čistilnih naprav še ne delujejo. Izjemo predstavlja Zagorje, kjer je del naselja kanaliziran (dolţine 1.518 m), na čistilno napravo kapacitete 250 PE pa je priključenih 28 stanovanjskih objektov. Drugje se komunalne odpadne vode zbirajo v greznicah s prelivom, tudi v kanalizacijo, ki delno obstaja v vseh naseljih. Gradili so jo vaščani sami za odvod meteornih voda in je v glavnem v slabem stanju in ne vzdrţevana. Nekoliko bolje je s kanalizacijo v naselju Pivka, s katero upravlja javno podjetje Kovod Postojna d.o.o. Kanalizirana odpadna voda (fekalna in padavinska) odteka v kraško podzemlje, po kanalizaciji, ki ni vodotesna. Veliko vode ponika ţe sproti na stikih cevi in na območjih poškodovanih cevi, ostanek odpadne vode pa teče po odprtih kanalih do vodotokov. Pri materialu kanalov prevladujejo betonske cevi profilov od 250 do 1.000 mm. Cca 20% je kanalov mlajših od 10 let, vse ostalo je bistveno starejše – povprečne starosti 35 let. Cca 75% odpadnih voda se preko greznic direktno zbira v kanalski mreţi, 25% pa v greznicah z izpusti v odprte kanale ali jarke in ponikovalnice. Omenjena dotrajana kanalizacija pa niti ne pokriva vseh poseljenih območij v posameznih naseljih, temveč le centre naselij. V nekaterih naseljih so se v zadnjih letih zgradili posamezni odseki kanalizacije, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ţal niso dograjeni v celoti (omreţje, KČN) in zato tudi še ne obratujejo. Tako je v aglomeraciji ID 1258 Pivka zgrajene 3.056 m kanalizacije, v aglomeraciji ID 1220 Neverke pa 1.327 m. Novonastala občina Pivka je z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Pivka (Ur. list RS št. 107/2000) sprejela ločen sistem odvajanja odpadnih vod, zato po naseljih, kjer se ureja odvod odpadnih in padavinskih vod, izvaja ločen sistem. Obstoječa kanalizacija se s potrebnimi sanacijskimi posegi v največji moţni meri uporablja za odvod padavinskih voda, na novo pa se ureja fekalna kanalizacija. V obdobju od ustanovitve občine Pivka je bilo urejenih ţe nekaj kanalizacijskih sistemov v določenih naseljih. Zgrajena fekalna kanalizacija ostaja »suha«, torej ni v uporabi do izgradnje potrebnih čistilnih naprav. Občinsko središče Pivka nima čistilne naprave. To dejstvo predstavlja veliko oviro pri razvoju kraja, saj je treba za vsak nov objekt (večstanovanjski ali poslovni), ki zaradi velikosti obremenjuje kanalizacijsko omreţje z več kot 50 PE, individualno reševati čiščenje odpadnih vod, v nasprotnem primeru gradnja sploh ni moţna saj ni moč pridobiti gradbenega dovoljenja. V zadnjih letih sta zaradi tega bili zgrajeni dve mali čistilni napravi.



V letu 2003 je bil v Pivki zgrajen nov poslovno stanovanjski objekt – PSO s 27 stanovanji in 6 poslovnimi prostori. Pogoj za nemoteno uporabo tega objekta je bila izgradnja komunalne čistilne naprave s kapaciteto 150 PE. V letu 2005 je bil v Pivki zgrajen trgovski center Spar. Pogoj za uporabo tega objekta je bila zopet izgradnja ustrezne čistilne naprave. Ker so se v letu 2005 ţe izvajala predhodna dela za izgradnjo nove večnamenske športne dvorane v Pivki, katera se trenutno tudi operativno izvaja, je bila za potrebe obeh navedenih novih objektov v letu 2005 zgrajena komunalna čistilna naprava v neposredni bliţini poslovnega objekta Spar z zmogljivostjo 99 PE. Male ČN (Spar in poslovno stanovanjski objekt) se bodo ukinile in se bodo ti objekti priključili na novozgrajeno ČN Pivka.

Tabela 3/9: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Pivka

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

1258 Pivka 3.056 249 0 1.550 259 249 0

1220 Neverke 1.327 0 0 0 0 0 0

1251 Zagorje 1.518 250 0 112 0 112 0

1237 Kal 0 0 0 0 0 0 0

1262 Trnje 0 0 0 0 0 0 0

1243 Narin 0 0 0 0 0 0 0

1261 Palčje 0 0 0 0 0 0 0

1259 Selce 0 0 0 0 0 0 0

1254 Klenik 0 0 0 0 0 0 0

1252 Juršče 0 0 0 0 0 0 0

1223 Gornja Košana

0 0 0 0 0 0 0

1242 Parje 0 0 0 0 0 0 0

1239 Nova Sušica

0 0 0 0 0 0 0

1250 Drskovče 0 0 0 0 0 0 0

1227 Volče 0 0 0 0 0 0 0

1238 Mala Pristava

0 0 0 0 0 0 0

1246 Nadanje selo

0 0 0 0 0 0 0

1222 Suhorje 0 0 0 0 0 0 0

1244 Velika Pristava

0 0 0 0 0 0 0

1245 Šmihel 0 0 0 0 0 0 0

1241 Stara Sušica

0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1258 Pivka, kjer je danes priključenost na odvajanje 41,15% ter na čiščenje 5,66% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Obstoječa priključenost velja za priključenost prelivov iz pretočnih greznic na obstoječo kanalizacijo v mešanem sistemu.



Tabela 3/10: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1258 Pivka na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 5: AGLOMERACIJA 1258 PIVKA



čiščenje (PE)

Prebivalci 1.550 249

Gospodarstvo 259 0

Skupaj 1.809 249



41,15% 5,66%

3.1.6 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Postojna V aglomeraciji ID 1449 Postojna je kanalizacijsko omreţje zgrajeno samo v mestu Postojna ter v naselju Stara vas. Obstoječi kanalizacijski sistem obratuje kot mešan sistem, ki se na koncu zaključuje s čistilno napravo, ki se nahaja zahodno od Stare vasi. Manjši del kanalizacije je v ločenem sistemu, ki se zaenkrat skoraj izključno priključuje na mešani sistem. V aglomeraciji je 10 razbremenilnikov – izpustov ter 3 črpališča. Dolţina obstoječih kanalov je 33.882 m, ki skupaj z razdelilnimi vodi pokrivajo določeni del mesta ter odpadno vodo odvajajo na CČN Postojna. Obstoječa centralna čistilna naprava je bila zgrajena leta 1985 za zmogljivost čiščenja 15.000 PE. CČN Postojna omogoča samo primarno in sekundarno čiščenje, je tehnološko zastarela ter hidravlično preobremenjena naprava, zgrajena samo za čiščenje ogljikove komponente onesnaţenja na mehanski in biološki stopnji z anaerobno obdelavo blata v dveh gniliščih in zgoščanjem na centrifugalni stiskalnici. V tej aglomeraciji delujeta še 2 MKČN skupne kapacitete 320 PE. V ostalih aglomeracijah v občini Postojna je skupno zgrajenih 6.491 m kanalizacije, 4 razbremenilniki – izpusti, 2 črpališči in 2 MKČN skupne kapacitete 430 PE. Tabela 3/11: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini

Postojna

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

1448 Goriče 0 0 0 0 0 0 0

1447 Hrenovice 0 0 0 0 0 0 0

1455 Hrenovice 0 0 0 0 0 0 0

1423 Hruševje 0 0 0 0 0 0 0

1411 Koče 0 0 0 0 0 0 0

1460 Mali otok 0 0 0 0 0 0 0

1428 Malo Ubeljsko

0 0 0 0 0 0 0

1445 Orehek 0 0 0 0 0 0 0

1478 Planina 0 0 0 0 0 0 0

1449 Postojna 33.882 15.320 10 razbremenilnikov-

izpustov, 3 črpališča

8.093 1.375 8.093 1.375

1451 Postojna 3.195 0 2 izpusta, 1 črpališče

165 300 165 300



ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

1458 Veliki otok 3.246 250 2 izpusta, 1 črpališče

40 132 40 132

1417 Prestranek 0 0 0 0 0 0 0

1419 Razdrto 0 0 0 0 0 0 0

1416 Slavina 0 0 0 0 0 0 0

1473 Strmca 0 0 0 0 0 0 0

1446 Studenec 0 0 0 0 0 0 0

1474 Studeno 0 0 0 0 0 0 0

1418 Veliko U beljsko

0 0 0 0 0 0 0

1461 Zagon 0 0 0 0 0 0 0

1468 Belsko 50 180 0 0 28 0 28

1470 Bukovje 0 0 0 0 0 0 0

1469 Gorenje 0 0 0 0 0 0 0

1429 Šmihel pod Nanosom

0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1449 Postojna, kjer je danes priključenost na odvajanje 95,41% ter na čiščenje 95,41% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji.

Tabela 3/12: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1449 Postojna na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 6: AGLOMERACIJA 1449 POSTOJNA



čiščenje (PE)



Skupaj 9.468 9.468



95,41% 95,41%

3.1.7 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Škofljica

V aglomeraciji ID 16390 (del, ki je v občini Škofljica) je delno zgrajen kanalizacijski sistem, in sicer v dolţini 17.537 m, od tega 7.692 m fekalnih kanalov. Odpadne komunalne vode se stekajo na lokalno čistilno napravo Škofljica, ki leţi ob severni strani naselja Za Ţago, v neposredni bliţini ţeleznice Ljubljana – Novo mesto. Širše območje naselja Lavrica ima zgrajen sekundarni kanalizacijski sistem v dolţini 2.285 m, ki pa še ni povezan na novozgrajeni kanalizacijski zbiralnik – 1. faza. Obstoječi objekti imajo odvod komunalnih vod urejen z individualnimi pretočnimi greznicami s pretokom v ponikanje oziroma so ponekod izvedeni prelivi v odprte obcestne jarke.



Škofljica in Lavrica imata zgrajen ločen kanalizacijski sistem, vendar pa nimata urejenega pravilnega stekanja odpadnih vod. Slednji problem povzroča smrad in s tem tudi neprivlačnost samega kraja. Ker se odpadne vode iz greznic stekajo v podzemlje, je ogroţena tudi pitna voda. Ob večjih nalivih pa voda dobi celo rjavkasto barvo, voda lahko vsebuje tudi bakterije in jo je potrebno prekuhavati.

Tabela 3/13: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Škofljica

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

16390 Škofljica – del v občini Škofljica

17.537 1.00018

1 črpališče 1.226 265 1.226 265

5176 Vrh nad Ţelimljami

0 0 0 0 0 0 0

5201 Ţelimlje 0 0 0 0 0 0 0

5212 Pijava gorica

0 0 0 0 0 0 0

5215 Lavrica 0 0 0 0 0 0 0

5216 Lavrica 0 0 0 0 0 0 0

5219 Orle 0 0 0 0 0 0 0

16387 Gumnišče 0 0 0 0 0 0 0

16389 Lavrica 2.285 283 0 283 0

16392 Smrjene 0 0 0 0 0 0 0

5193 Smrjene 0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 16390 Škofljica in sicer del, ki spada v občino Škofljica, kjer je danes priključenost na odvajanje 51,15% ter na čiščenje 51,15% glede na obremenjenost v aglomeraciji, ki je del občine Škofljica. Tabela 3/14: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID

16390 Škofljica (območje v občini Škofljica) na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 7: AGLOMERACIJA 16390 ŠKOFLJICA (DEL V OBČINI ŠKOFLJICA)



čiščenje (PE)



Skupaj 1.491 1.491

Skupaj obremenitev v aglomeraciji (del v občini Škofljica)

2.915 2.915


51,15% 51,15%

18

ČN se po izgradnji kanalizacijskega zbiralnika ukine.



3.1.8 Analiza stanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Vrhnika

V naselju Verd, ki spada v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, še nimajo urejenega sistema odvajanja in čiščenja komunalnih vod oziroma ni izvedene javne kanalizacije, ki bi omogočala priklop odpadnih vod stanovanjskih objektov. V Verdu je delno izvedena meteorna kanalizacija, ki je bila zgrajena v reţiji krajanov. Obstoječi stanovanjski objekti imajo zgrajene individualne greznice, ki se praznijo po potrebi. Greznice kot take so problem, saj zaradi anaerobnega gnitja povzročajo smrad in ogroţajo podzemlje in podtalnico zaradi morebitnega puščanja. V naseljih Stara Vrhnika in Mirke, ki spadata v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, nimajo urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vsi objekti imajo urejene individualne greznice, katere se smatrajo v skladu s pravilnikom kot obstoječe greznice (predvsem so to pretočne greznice) Greznice se praznijo po potrebi. Naselje Gabrče, ki spada v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, je delno opremljeno s sekundarno sanitarno kanalizacijo, medtem ko ima preostali stari del naselja urejene pretočne greznice. Greznice predstavljajo razmeroma veliko nevarnost za okolje, saj lahko zaradi ne dobrega tesnjenja in neustrezne izvedbe povzročajo točkovno onesnaţevanje. Na delu Notranjske ceste, ki sodi v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, ţe obstaja meteorna kanalizacija, medtem ko odvodnjavanje odpadne vode še ni v celoti zgrajeno. Objekti imajo urejeno lastno odvodnjavanje odpadne vode v pretočne greznice, ki se iztekajo v meteorno kanalizacijo. Zato je potrebno urediti kompletno odvodnjavanje odpadnih voda v obstoječi kanal, ki poteka po Idrijski cesti. Odvod meteorne vode se preko cestnih površin in prečnih padcev odvaja v cestne poţiralnike, od koder se voda preko cevi in revizijskih jaškov izteka v naravni odvodnik. Skupno je v aglomeraciji ID 4823 Vrhnika zgrajeno 49.213 m kanalizacije, 3 črpališča in 3 PBMV. Zgrajena je Centralna čistilna naprava Tojnice kapacitete 15.000 PE, ki zajema območje Vrhnike, Verda, Drenovega griča in Sinje Gorice. Izpust iz čistilne naprave vodi v Ljubljanico. Kanalizacijski sistem, ki vodi do čistilne naprave je mešan. Največji problem čistilne naprave je delovanje le primarnega dela oziroma mehanskega čiščenja, kar pomeni, da je sama čistilna naprava vir onesnaţevanja okolja. V ostalih aglomeracijah občine Vrhnika je zgrajenih 817 m kanalizacije, 2 črpališči in 1 MKČN kapacitete 150 PE.



Tabela 3/15: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan 1.1.2010 v občini Vrhnika

ID aglomeracije


kanalizacije (m)


čistilne naprave

(PE)



črpališča...)


Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

Prebivalci (PE)

Gospodarstvo (PE)

4823 Vrhnika 49.213 15.00019

3 črpališča 3 PBMV

7.825 1.973 0 0

4879 Lesno brdo-del

0 0 0 0 0 0 0

4886 Bevke 458 150 1 črpališče 71 0 71 0

4874 Sinja Gorica

359 0 1 črpališče 0 0 0 0

4836 Smrečje 0 0 0 0 0 0 0

4838 Velika Ligojna

0 0 0 0 0 0 0

4840 Velika Ligojna

0 0 0 0 0 0 0

4876 Blatna Brezovica

0 0 0 0 0 0 0

Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji 4823 Vrhnika, kjer je danes priključenost na odvajanje 75,66% ter na čiščenje 0,00% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji.

Tabela 3/16: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 4823 Vrhnika na dan 1.1.2010

PROJEKT ŠT. 8: AGLOMERACIJA 4823 VRHNIKA



čiščenje (PE)

Prebivalci 7.825 0

Gospodarstvo 1.937 0

Skupaj 9.762 0



75,66% 0,00%

3.2. Analiza trţnih moţnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se trţijo ali izvajajo v okviru javne sluţbe oziroma s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov in/ali storitev Analiza trţnih moţnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci.

19

Zgrajen je samo mehanski del čiščenja.



3.3. Analiza kupcev in ciljnega trga

3.3.1 Analiza povpraševanja

Predmet analize povpraševanja so uporabniki infrastrukture v aglomeracijah ID 16466 Goričica pod Krimom, ID 16469 Vnanje Gorice, ID 5286 Cerknica, ID 1867 Logatec, ID 1258 Pivka, ID 1449 Postojna, ID 16390 Škofljica (del območja v občini Škofljica) in ID 4823 Vrhnika ter uporabniki iz aglomeracij prispevnega območja čistilne naprave Cerknica (aglomeracije ID 5292, 5283, 5320, 5322, 5287, 5284, 5288, 5290), čistilne naprave Pivka (ID 1257, 1254, 1268, 1259), čistilne naprave Postojna (ID 1451, 1449, 1448, 1411, 1416) in čistilne naprave Vrhnika – Tojnice (ID 4886, 4876, 4879, 4874). Te aglomeracije bo mogoče v ekonomski dobi investicije z razumnimi stroški priključiti na posamezno čistilno napravo in so upoštevane pri dimenzioniranju le-teh.

Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica

V aglomeraciji ID 16466 Goričica pod Krimom:

je danes na sistem odvajanja priključeno 2.049 PE, od tega 1.382 prebivalcev in 667 PE iz gospodarstva,

danes na sistem čiščenja priključeno 1.000 PE, od tega 675 prebivalcev in 325 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev 1.636 PE, od tega 1.636 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 2.685 PE, od tega 2.343 prebivalcev in 342 PE iz gospodarstva,

leta 2014 bo 96,14% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji,

povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 42,61 m3, ki je podlaga za

preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu),

pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta 2038.

Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1.

Tabela 3/17: Izkoriščenost CČN Borovnica ob koncu leta 2014

CČN BOROVNICA Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 16466 Borovnica Prebivalci 3.018

Gospodarstvo 667

Greznice 950

Skupaj 4.635

Kapaciteta CČN 6.000

% izkoriščenosti CČN 77,25%



Projekt št. 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica V aglomeraciji ID 16469 Vnanje Gorice:

je danes na sistem odvajanja priključeno 60 PE, od tega 60 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva,

danes na sistem čiščenja priključeno 60 PE, od tega 60 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev 6.301 PE, od tega 4.990 prebivalcev in 1.311 PE iz gospodarstva, in sicer 4.101 prebivalcev in 139 PE iz gospodarstva s predmetnim projektom in 889 prebivalcev ter 1.172 PE iz gospodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama,

dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 6.301 PE, od tega 4.990 prebivalcev in 1.311 PE iz gospodarstva, in sicer 4.101 prebivalcev in 139 PE iz gospodarstva s predmetnim projektom in 889 prebivalcev ter 1.172 PE iz gospodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama,






Tabela 3/18: Izkoriščenost ČN Vnanje Gorice ob koncu leta 2014

ČN VNANJE GORICE Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 16469 Vnanje Gorice Prebivalci 4.161

20

Gospodarstvo 139

Skupaj 4.300

Kapaciteta ČN 4.300

% izkoriščenosti ČN 100,0%

Projekt št. 3: Izgradnja čistilne naprave v občini Cerknica

V aglomeraciji ID 5286 Cerknica:


danes na sistem čiščenja priključeno 4.232 PE, od tega 3.432 prebivalcev in 800 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev 258 PE, od tega 258 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, kar pa ni predmet tega projekta

dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 258 PE, od tega 258 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva,

20

Vključuje 60 obstoječih priključenih in 4.101 novo priključenih prebivalcev.







Na centralno čistilno napravo Dolenja vas so danes priključeni tudi iz aglomeracije ID 5287 in sicer 448 prebivalcev, iz aglomeracije ID 5292 198 prebivalcev in iz aglomeracije ID 5288 79 prebivalcev in 1.700 PE iz gospodarstva. Do sredine ekonomske dobe se bodo na CČN Dolenja vas priključili še prebivalci iz aglomeracij ID 5283 (del) in sicer 1.000 PE, iz aglomeracije ID 5320 659 PE, iz aglomeracije ID 5322 100 PE, iz aglomeracije ID 5284 224 PE in iz aglomeracije ID 5290 103 PE.


Tabela 3/19: Izkoriščenost CČN Cerknica – Dolenja vas ob koncu leta 2014

CČN CERKNICA – DOLENJA VAS Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 5286 Cerknica

Prebivalci

3.690

ID 5287 Dolenja vas 448

ID 5292 Cerknica 198

ID 5288 Podskrajnik 79

ID 5286 Cerknica Gospodarstvo

800

ID 5288 Podskrajnik 1700

ID 5283 (del) Rakek

Greznice

1.000

ID 5320 Selšček 659

ID 5322 Bezuljak 100

ID 5284 Dolenje jezero 224

ID 5290 Zelše 103

Ostale aglomeracije 1.681

Skupaj 10.682



Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec

V aglomeraciji ID 1867 Logatec:

je danes na sistem odvajanja priključeno 8.663 PE, od tega 7.463 prebivalcev in 1.200 PE iz gospodarstva,

danes na sistem čiščenja priključeno 8.663 PE, od tega 7.463 prebivalcev in 1.200 PE iz gospodarstva,










Tabela 3/20: Izkoriščenost ČN Logatec ob koncu leta 2014

ČN LOGATEC Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 1867 Logatec Prebivalci 9.332

Gospodarstvo 1.200

Greznice 2.077

Skupaj 12.609



Projekt št. 5: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka

V aglomeraciji ID 1258 Pivka:


danes na sistem čiščenja priključeno 249 PE, od tega 249 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev 2.587 PE, od tega 1.235 prebivalcev in 1.352 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 4.147 PE, od tega 2.536 prebivalcev in 1.611 PE iz gospodarstva,





Do sredine ekonomske dobe se bo na ČN Pivka priključilo še skupino 1.019 prebivalcev in sicer iz aglomeracije ID 1257 237 prebivalcev, iz aglomeracije ID 1254 in ID 1262 skupno 506 prebivalcev in iz aglomeracije ID 1259 276 prebivalcev.




Tabela 3/21: Izkoriščenost ČN Pivka ob koncu leta 2014

ČN PIVKA Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 1258 Pivka Prebivalci 2.785

ID 1258 Pivka Gospodarstvo 1.611

ID 1257 Radohova vas

Greznice

237

ID 1262 Trnje in ID 1254 Klenik 506

ID 1259 Selce 276

Ostale aglomeracije 738

Skupaj 6.153



Projekt št. 6: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Postojna

V aglomeraciji ID 1449 Postojna:


danes na sistem čiščenja priključeno 9.468 PE, od tega 8.093 prebivalcev in 1.375 PE iz gospodarstva,

dodatno se na sistem odvajanja in čiščenja ne predvideva priključitev,





Danes je na ČN Postojna priključenih še 465 PE iz aglomercije ID 1451. Do sredine ekonomske dobe pa se bodo na ČN Postojna priključili še preostali prebivalci iz aglomeracije ID 1451 in sicer 290 PE, ter iz aglomeracije ID 1449 98 PE, iz aglomeracije ID 1448 148 PE, iz aglomeracije ID 1411 1.447 PE in iz aglomeracije ID 1416 206 PE.




Tabela 3/22: Izkoriščenost ČN Postojna ob koncu leta 2014

ČN POSTOJNA Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 1449 Postojna Prebivalci

8.093

ID 1451 (del) Postojna 165

ID1449 Postojna Gospodarstvo

1.375

ID1451 (del) Postojna 300

ID 1451 (del) Postojna

Greznice

290

ID 1449 Postojna 98

ID 1448 Goriče 148

ID 1411 Koče 1.447

ID 1416 Slavina 206

Ostale aglomeracije 1.500

Skupaj 13.622



Projekt št. 7: Izgradnja kanalizacije v občini Škofljica

V aglomeraciji ID 16390 Škofljica (del na območju občine Škofljica):


danes na sistem čiščenja priključeno 1.491 PE, od tega 1.226 prebivalcev in 265 PE iz gospodarstva,



leta 2013 bo 95,92% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, ki spada v območje občine Škofljica,





Projekt št. 8: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Vrhnika

V aglomeraciji ID 4823 Vrhnika:


danes na sistem čiščenja ni priključenih PE,


dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 12.595 PE, od tega 9.712 prebivalcev in 2.883 PE iz gospodarstva,







Do sredine ekonomske dobe se bodo na CČN Vrhnika – Tojnice priključili še prebivalci iz aglomeracij ID 4886 in sicer 862 PE, iz aglomeracije ID 4876 346 PE, iz aglomeracije ID 4879 762 PE, iz aglomeracije ID 4874 520 PE in iz aglomeracije ID 4838 81 PE.


Tabela 3/23: Izkoriščenost CČN Vrhnika – Tojnice ob koncu leta 2014

ČN VRHNIKA - TOJNICE Konec leta 2014

Priključeni PE

ID 4823 Vrhnika Prebivalci 9.712

ID 4823 Vrhnika Gospodarstvo 2.883

ID 4886 Bevke

Greznice

862

ID 4876 Blatna Brezovica 346

ID 4879 Lesno Brdo - del 762

ID 4874 Sinja Gorica 520

ID 4838 Velika Ligojna 81

Skupaj 15.166



3.3.2 Cene storitev javne sluţbe

Cene storitev občinskih gospodarskih javnih sluţb se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sluţb. Cene storitev javnih sluţb v drţavi, ki opravljajo dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda so različne po občinah. V določenih občinah imajo ceno za odvajanje in čiščenje enako za prebivalstvo in ostale uporabnike (npr. industrijo), v nekaterih občinah pa je cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda različna. Cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se določajo različno po občinah in sicer glede na upravljavce komunalnih storitev. Tabela 3/24: Seznam bodočih upravljavcev po občinah

Občina Upravljavec

občina Borovnica Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.

občina Brezovica Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.

občina Cerknica Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o.

občina Logatec Komunalno podjetje Logatec d.o.o.

občina Pivka KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.

občina Postojna KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.

občina Škofljica Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Ljubljana

občina Vrhnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.



Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. svojim strankam, v Občini Borovnica zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode:

Tabela 3/25: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Borovnica

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Borovnica

Odvajanje Čiščenje

Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija

Obstoječa cena 0,3402 0,7625 0,0641 0,0961

DDV 8,5% 0,0289 0,0648 0,0054 0,0082

Skupaj z DDV 0,3691 0,8273 0,0695 0,1043 Vir: http://www.kpv.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Borovnica zaračunava tudi okoljsko dajatev. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. svojim strankam, v Občini Brezovica, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode: Tabela 3/26: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Brezovica

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v

občini Brezovica



Obstoječa cena 0,2450 0,4941 0,5250 0,7595

DDV 8,5% 0,0208 0,0420 0,0446 0,0646

Skupaj z DDV 0,2658 0,5361 0,5696 0,8241 Vir: http://www.jkp-brezovica.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Brezovica zaračunava tudi okoljsko dajatev in omreţnino. Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. svojim strankam, v Občini Cerknica, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode:

Tabela 3/27: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Cerknica

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Cerknica



Obstoječa cena 0,0984 0,1367 0,2618 0,3640

DDV 8,5% 0,0084 0,0116 0,0223 0,0309

Skupaj z DDV 0,1068 0,1483 0,2841 0,3949 Vir: http://komunala-cerknica.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Cerknica zaračunava tudi okoljsko dajatev Komunalno podjetje Logatec d.o.o. svojim strankam, v Občini Logatec, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode:

http://www.kpv.si/

http://www.jkp-brezovica.si/

http://komunala-cerknica.si/



Tabela 3/28: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Logatec

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Logatec



Obstoječa cena 0,2404 0,3874 0,1451 0,2338

DDV 8,5% 0,0204 0,0329 0,0123 0,0199

Skupaj z DDV 0,2608 0,4203 0,1574 0,2537 Vir: http://www.kp-logatec.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Logatec zaračunava tudi okoljsko dajatev Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o., zaračunava svojim kupcem, v občini Pivka, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode:

Tabela 3/29: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Pivka

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Pivka



Obstoječa cena 0,2095 0,2564 0,5037 0,5037

DDV 8,5% 0,0178 0,0218 0,0428 0,0428

Skupaj z DDV 0,2273 0,2782 0,5465 0,5465 Vir: http://kovodpostojna.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Pivka zaračunava tudi okoljsko dajatev in omreţnino. Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o., zaračunava svojim kupcem, v občini Postojna, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode:

Tabela 3/30: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Postojna

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Postojna



Obstoječa cena 0,2095 0,2564 0,4400 0,4400

DDV 8,5% 0,0178 0,0218 0,0374 0,0374

Skupaj z DDV 0,2273 0,2782 0,4774 0,4774 Vir: http://kovodpostojna.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Postojna zaračunava tudi okoljsko dajatev in omreţnino. Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Ljubljana zaračunava svojim kupcem, v občini Škofljica, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode:

http://www.kp-logatec.si/

http://kovodpostojna.si/

http://kovodpostojna.si/



Tabela 3/31: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Škofljica

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Škofljica



Obstoječa cena 0,2450 0,4941 0,5250 0,7595

DDV 8,5% 0,0208 0,0420 0,0446 0,0646

Skupaj z DDV 0,2658 0,5361 0,5696 0,8241 Vir: http://www.jh-lj.si/vo-ka

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Škofljica zaračunava tudi okoljsko dajatev in omreţnino. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.d. zaračunava svojim kupcem, v občini Vrhnika, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode: Tabela 3/32: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Vrhnika

Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Vrhnika

Odvajanje

Gospodinjstva Industrija

Obstoječa cena 0,5000 0,5000

DDV 8,5% 0,0425 0,0425

Skupaj z DDV 0,5425 0,5425 Vir: http://www.kpv.si

Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Vrhnika zaračunava tudi okoljsko dajatev in omreţnino. Po izvedbi projekta, bodo upravljavci določili ustrezne cene za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki bodo vsebovale stroške novih investicij.

3.4. SWOT analiza s postavitvijo ciljev SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero lahko doseţe določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadrţujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priloţnosti se kaţejo v razmerah zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo moţnost, da doseţe svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje ţelenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva. Prednosti:

znano število ogroţenih urbaniziranih površin,

ekološka stabilnost prostora,

biotska pestrost in naravna ohranjenost,

naravna bogastva, zadostne količine kakovostnih vodnih virov. Cilj: Z izvedbo skupine projektov bodo imela urbanizirana naselja urejeno odvajanje in

čiščenje odpadne komunalne vode, kar bo imelo pozitiven vpliv na razvoj in zdravje ljudi.

http://www.jh-lj.si/vo-ka

http://www.kpv.si/



Slabosti

zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev,

povečana zdravstvena ogroţenost prebivalstva,

negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala,

razpršena pozidava,

starejši kanalizacijski sistemi niso vodotesni,

veliko število pretočnih greznic brez rednega praznjenja,

pomanjkanje konceptov ravnanja z blatom iz čistilnih naprav,

onesnaţevanje zalog podzemnih vod iz točkovnih in razpršenih virov onesnaţevanja,

slabo vzdrţevanje in visok strošek vzdrţevanja objektov,

neizgrajenost objektov in naprav,

različna kakovost čiščenja na posameznih čistilnih napravah. Cilj: Izvedba skupine projektov bo delno vplivala na zmanjševanje trenda povečevanja

zdravstvene ogroţenosti prebivalcev predmetnih naselij, prav tako pa bodo investitorji tekom izvajanja gradnje obveščali širšo javnost o pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljali pomembnost predmetnega projekta.

Priloţnosti

neizgrajenost objektov in naprav,

razvoj novih delovnih mest,

urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije,

pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij,

ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina drţave v času klimatskih sprememb,

pozitivni učinki na zdravje prebivalstva,

posredno se bodo v oddaljenih krajih vzpostavili pogoji za nadaljnji ekonomski in druţbeno socialni razvoj območja,

povečanje nadzora nad onesnaţevalci.

Cilj: Izvedba skupine projektov bo izrabila tudi ponujene priloţnosti kot so povečanje zaposlovanja na tem področju (povečanje zaposlovanja bo gotovo iz naslova projekta pri bodočih upravljavcih, saj bo izvedba projekta zahtevala dodatne zaposlence) in s tem posledično potencialni razvoj gospodarstva. Pozitivni učinki ne bodo le v smeri razvoja gospodarstva, pač pa tudi iz naslova socialnega in ekonomskega vidika.

Nevarnosti

migracije prebivalstva (znotraj RS),

povišanje cen odvajanja in čiščenja odpadne vode,

povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb,

onesnaţevanje okolja na območju brez ustrezne komunalne opremljenosti,

nesposobnost usklajevanja različnih interesov v prostoru (kmetijstvo, turizem, varstvo narave in kulturne dediščine),

negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala,

povečana zdravstvena ogroţenost prebivalstva. Cilj: Menimo, da bo izvedba skupine projektov morebiti deloma vpliva na zmanjšanje

migracij iz naselij, ki še niso priključena na sistem odvajanja in čiščenja v druga komunalno urejena urbana območja v Sloveniji, vendar pa slednje ne bo predstavljalo velikega vpliva.



4. TEHNOLOŠKE VARIANTE IN PLAN PROIZVODNJE

4.1. Predstavitev pomembnejših tehnoloških alternativ

V nadaljevanju predstavljamo variante, ki bo bile analizirane po posamezni občini ter izbor optimalnih variant.

4.1.1 Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica

Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica

Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo:

Tabela 4/1: Obravnavane variante

VARIANTA 1 VARIANTA 2

Izgradnja 4.686,44 m kanalizacije, od tega 3.950,98 m primarnih kanalov in 735,46 m sekundarnih kanalov.

Izgradnja 15.734 m kanalizacije, od tega 9.427 m primarnih kanalov, 3.846 m sekundarnih kanalov in 2.461 m meteornih kanalov.

Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol – Laze

Obravnavana je bila varianta »z« in »brez« investicije.


VARIANTA »Z« INVESTICIJO VARIANTA »BREZ« INVESTICIJE

Izgradnja gravitacijske kanalizacije. Ohranitev obstoječega stanja.

Kanalizacija naselij Breg in Pako




Izgradnja gravitacijske kanalizacije in črpališč. Izgradnja podtlačne kanalizacije in spremljajočih objektov.



Kanalizacija naselja Stara postaja

Obravnavana je bila varianta »z« in »brez« investicije.



Izgradnja gravitacijske kanalizacije. Ohranitev obstoječega stanja.

CČN Borovnica

Obravnavane so bile tri variante »z« investicijo.


VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 3

Nadgradnja obstoječe ČN. Izgradnja nove SBR ĆN. Izgradnja nove membranske ČN (MBR).

4.1.2 Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica

Kanalizacija in čistilna naprava Vnanje Gorice

Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo. Tabela 4/6: Obravnavane variante


Izgradnja 4.783,08 m primarne kanalizacije in 843,92 m sekundarne kanalizacije naselja Vnanje Gorice.

Izgradnja 4.508 m primarne kanalizacije in 6.425 m sekundarne kanalizacije naselja Vnanje Gorice.

Nadgradnja čistilne naprave ČN Vnanje Gorice kapacitete 4.300 PE.

Nadgradnja čistilne naprave Vnanje Gorice kapacitete 4.300 PE.

Kanalizacija v KS Notranje Gorice

Obravnavani sta bili varianta »z« in »brez« investicije.



Izgradnja 27.737 m kanalizacije z 2 vakuumskima postajama.

Ohranitev obstoječega stanja.



4.1.3 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica

Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo.



Nadgradnja čistilne naprave Dolenja vas na kapaciteto 12.000 PE. Lokacija predvidene CČN bo na lokaciji obstoječe čistilne naprave v Dolenji vasi, in sicer na desnem bregu Cerkniščice.

Izgradnja čistilne naprave kapacitete 16.500 PE. ČN Rakek se ukine, kanalizacija pa se naveţe na CČN Cerknica, kateri se kapaciteta poveča na 16.500 PE.

4.1.4 Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec

Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec in čistilna naprava Logatec

Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo.



Nadgradnja CČN Logatec na kapaciteto 14.900 PE.

Nadgradnja čistilne naprave Dolenji Logatec na kapaciteto 12.500 PE in izgradnja čistilne naprave Gorenji Logatec kapacitete 2.500 PE.

Izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec v dolţini 1.312 metrov.

Izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec – Kalce v dolţinah: 1.605 metrov primarnih kanalov, 298 metrov sekundarnih kanalov in 462 metrov meteornih kanalov.

Kanalizacija Kalce

Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo: Tabela 4/10: Obravnavane variante


Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Kalce v dolţini 2.736 m; kanalizacijski vod se poveţe z glavnim vodom kanalizacije Gorenji Logatec, ter s tem navezavo na ČN Logatec.

Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Kalce v dolţini 2.736 m; glavni zbiralni vod spremeni potek glede na Varianto 1 in sicer tok odpadne vode gravitacijsko odteka v smeri Hrušica. Na koncu naselja Kalc (Hrušica) se kanal zaključi s ČN za 1.500 PE.




Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo: Tabela 4/11: Obravnavane variante


Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Martinj hrib v dolţini 8.219,25 m z vakuumsko postajo. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo Logatec.

Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Martinj hrib v dolţini 8.219,25 m z gravitacijsko tlačnim sistemom reševanja problematike odvajanja odpadnih voda. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo Logatec.

4.1.5 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka

Kanalizacija aglomeracije Pivka in čistilna naprava Pivka

Obravnavane so bile tri variante »z« investicijo:


VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 3

Izgradnja čistilne naprave kapacitete 6.500 PE s suspendirano bio maso v eni fazi.

Izgradnja čistilne naprave kapacitete 6.500 PE s suspendirano bio maso in sicer izgradnja bioloških bazenov v dveh fazah, ostali objekti v eni fazi.

Izgradnja čistilne naprave kapacitete 6.500 PE s fiksno bio maso MBBR z Zero Sludge tehnologijo.

Izgradnja 12.512 m primarne in sekundarne kanalizacije v aglomeraciji Pivka.



4.1.6 Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna

Kanalizacijski sistem in centralna čistilna naprava Postojna






Izgradnja fekalnega kanala v dolţini 460 m vzporedno z obstoječim kanalom.

Izgradnja kanala v dolţini 460 m; predvideno je, da se del potrebnega zadrţevalnega volumna zagotovi v dolvodnem kanalizacijskem sistemu, ki na določenih mestih zahteva sanacijo in spremembo pokrovov na jaških.

Nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto 16.500 PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bazenoma.

Nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto 16.500 PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) s štirimi sekvenčnimi bazeni.

4.1.7 Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica

Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo: Tabela 4/14: Obravnavane variante


Izgradnja kanalizacije v skupni dolţini 2.454 metrov.

Izgradnja kanalizacije v skupni dolţini 2.955 m.

Rekonstrukcija in povečanje čistilne naprave Škofljica kapacitete 2.500 PE.

Kanalizacija naselja Ţaga Obravnavani sta bili varianta »z« investicijo in »brez« investicije.



Izgradnja 357 m kanalizacije v Petričevi in Habičevi ulici.




4.1.8 Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika

Kanalizacija Verd in centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) Obravnavani sta bili dve varianti »z« investicijo: Tabela 4/16: Obravnavane variante


Izgradnja primarne kanalizacije naselja Verd dolţine 1.954,27 m in 1.238,57 m sekundarne kanalizacije.

Izgradnja primarne kanalizacije naselja Verd v dolţini 1.603 m in 2.002 m sekundarne kanalizacije.

Nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto 15.500 PE. Nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto 13.000 PE ter izgradnja čistilne naprave Verd kapacitete 2.500 PE.

Kanalizacija Mirke Obravnavani sta bili varianta »z« investicijo in »brez« investicije. Tabela 4/17: Obravnavane variante


Izgradnja kanalizacije v naselju Mirke za navezavo na CČN Vrhnika.


Kanalizacija Gabrče

Obravnavani sta bili varianta »z« investicijo in »brez« investicije.



Podaljšanje kanala Gabrče (stari del) – Notranjska cesta s povezavo na CČN Vrhnika.


Kanalizacija Notranjska cesta Obravnavani sta bili varianta »z« investicijo in »brez« investicije. Tabela 4/19: Obravnavane variante


Izgradnja kanalizacije v delu naselja Vrhnika s povezavo na CČN Vrhnika.




Kanalizacija Stara Vrhnika Obravnavani sta bili varianta »z« investicijo in »brez« investicije.



Novogradnja 16 med seboj povezani kanalov na območju naselja Stara Vrhnika.


4.1.9 Izbor optimalne variante

Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica

Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica

Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena sledeča merila:

finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti, finančna relativna neto sedanja vrednost),

ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti, ekonomska relativna neto sedanja vrednost),

merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka (vrednost investicije na enoto, skupni stroški investicije na enoto, stroški na enoto učinka med obratovanjem).

Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi. Ocena s ponderji: 1 – dobro, 2 – slabo Tabela 4/21: Finančna merila

Varianta 1 Varianta 2

Finančna neto sedanja vrednost -1.505.271 -2.687.006

Ponder 1 2

Finančna interna stopnja donosnosti -0,33% -0,28%

Ponder 2 1

Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,938 0,949

Ponder 2 1

Rezultat 5 4



Tabela 4/22: Ekonomska merila


Ekonomska neto sedanja vrednost 347.158 -468.772

Ponder 1 2

Ekonomska interna stopnja donosnosti 8,76% 3,09%

Ponder 1 2

Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,327 0,950

Ponder 1 2

Rezultat 3 6

Tabela 4/23: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka


Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) 3.132 5.622

Ponder 1 2

Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 2,04 3,66

Ponder 1 2

Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,10 0,17

Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/24: Izbor variante za kanalizacijo Dol-Laze


Finančna merila 5 4

Ekonomska merila 3 6

Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6

Skupaj ponderji 11 16

Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1.


Izbrana je bila varianta »z« investicijo. Projektirana kanalizacija je zaradi terena gravitacijska in kakršenkoli drug način (npr. vakuumska kanalizacija) ni smiselna. Poleg tega pa se ta kanalizacija navezuje na ţe sprojektirano gravitacijsko kanalizacijo.



Tabela 4/25: Izbor variante za podaljšanje kanalizacijskega sistema dela naselja Dol-Laze


Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne

Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2

Splošna druţbena korist Da Ne

Ponder 1 2

Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne

Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2


Varianti sta bili obravnavani glede na investicijske stroške. Varianta 1 je bila ocenjena na 1.746.667 EUR, Varianta 2 pa na 1.284.054 EUR. Izbrana je bila Varianta 2, ki je bila cenejša, tj. izgradnja podtlačne kanalizacije in spremljajočih objektov.

Tabela 4/26: Izbor variante za kanalizacijo Breg in Pako


Vrednost investicije 1.746.667 EUR 1.284.054 EUR

Rang 2 1

Kanalizacija naselja Stara postaja

Izbrana je bila varianta »z« investicijo. Kakršen koli drug način odvajanja odpadnih voda razen gravitacijskega (npr. vakuumska kanalizacija) s tega dela naselja, je zaradi lokacije, konfiguracije terena, velikosti novozgrajene in ţe obstoječe kanalizacije odpadnih voda ekonomsko in tehnično povsem neupravičen oz. nesmiseln.

Tabela 4/27: Izbor variante za kanalizacijo naselja Stara postaja



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2



CČN Borovnica Pri izboru variante so bili upoštevani naslednji kriteriji:

- višina investicije - ekonomske koristi

- ekonomska interna stopnja donosnosti - ekonomska neto sedanja vrednost - ekonomski količnik relativne koristnosti

- splošna druţbena korist - vpliv na okolje.

Tabela 4/28: Uteţi – točke po kriterijih

Z. št. Postavka Uteţ

1. Višina investicije 20

2. Ekonomska korist

2.1. Ekonomska interna stopnja donosnosti 15

2.2. Ekonomska neto sedanja vrednost 15

2.3. Ekonomski količnik relativne koristnosti 15

3. Splošna druţbena korist (gospodarstvo, turizem, delovna mesta, ohranjanje podeţelja, itd...) 15

4. Vpliv na okolje 20

Skupaj 100

Tabela 4/29: Ocena variant z izborom optimalne variante

Z. št. Postavka Uteţ Varianta 2 Varianta 2

točke Varianta 3

Varianta 3 točke


točke

1. Višina investicije 20 1.370.000 0 1.300.000 0 1.225.000 0

2. Ekonomska korist

2.1. Ekonomska interna stopnja donosnosti

15 8,46 0 8,94 0 9,41 15

2.2. Ekonomska neto sedanja vrednost

15 194.450 0 248.250 0 296.022 15

2.3. Ekonomski količnik relativne koristnosti

15 1,067 0 1,087 0 1,107 15

3. Splošna druţbena korist (gospodarstvo, turizem, delovna mesta, ohranjanje podeţelja, itd...)

15 DA 15 DA 15 DA 15

4. Vpliv na okolje 20 -++ 15 -++ 15 +++ 15

Skupaj 100 30 30 75

Izbrana je bila Varianta 4, tj. izgradnja nove membranske CČN (MBR).

Slabosti Variante 2:

- zastarela tehnologija, ki se je uporabljala pred 25 leti - obstoječi gradbeni del (kvaliteta betona) za 2.000 PE je star 20 let in je

stanje kvalitete betona potrebno preveriti oz. je ţe delno »amortiziran«, - isto velja za mehanski in biološki del (op: ţivljenjska doba ČN naj bi bila

cca 25 do 30 let, kar pomeni, da so tudi BIO DISKI praktično dotrajani oz. imajo pred seboj le še nekaj let),



- v primerjavi s preostalima dvema tehnologijama najslabši rezultati čiščenja odpadne vode,

- ni moţnosti regulacije čišcenja med obratovanjem (odpadna voda enostavno teče preko diskov in se očisti kolikor ta tehnologija pač omogoča),

- posledično je v primerjavi s preostalima dvema tehnologijama kvaliteta čiščenja najbolj odvisna od dotoka,

- meteorne vode oz. dotok meteorne vode najbolj zmanjša učinek čiščenja, skratka to je hidravlično zelo občutljiv sistem.

Slabosti oz. prednosti Variante 3:

- v primerjavi z BIO DISKI so rezultati čiščenja boljši, - do neke mere je moţna regulacija čiščenja med obratovanjem, vsekakor

boljša od Bio DISKOV, - slabost je pulzno obremenjevanje recipienta to je vodotoka, če se ţelimo

temu izogniti, je potrebna izgradnja zadrţevalnika, ki omogoča postopno črpanje očiščene odpadne vode v vodotok oz. Borovniščico.

Prednosti Variante 4:

- v primerjavi z SBR tehnologijo so bazeni 50 % manjši (do 100 % mikroorganizmov v enakem volumnu), posledično je potrebna površina za bazene manjša, s tem so tudi gradbeni stroški niţji (zaradi tega je tudi cenejša od SBR tehnologije),

- membranska tehnologija omogoča povečanje hidravlične obremenitve membrane, v konicah do 100 %, kar pomeni, da je hidravlično najmanj občutljiva,

- membranska tehnologija omogoča največjo moţnost regulacije med obratovanjem s spreminjanjem volumna v bazenu

- omogoča najdaljše čase zadrţevanja blata in s tem največjo stopnjo očiščenja odpadnih voda. Posledično je tudi manj stranskih produktov (npr. količina odpadnega aktivnega – blata, ki je glavni strošek ČN, se zmanjša za cca 30 %),

- to je trenutno najboljša moţna tehnologija čiščenja odpadnih voda.

Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica

Kanalizacija in čistilna naprava Vnanje Gorice

Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:

Tabela 4/30: Finančna merila



Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6





Ekonomska neto sedanja vrednost 2.215.161 1.685.517

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6



Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) 2.371 2.461

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/33: Izbor variante za kanalizacijo in ČN Vnanje Gorice






Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1.

Kanalizacija v KS Notranje Gorice

Izbrana je bila varianta »z« investicijo, tj. izgradnja 27.737 m kanalizacije z 2 vakuumskima postajama. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta »brez« investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode zbirajo v pretočnih greznicah, ki se prelivajo v obstoječe jarke. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti.



Tabela 4/34: Izbor variante za kanalizacijo v KS Notranje Gorice



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2

Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica

Centralna čistilna naprava Cerknica – Dolenja vas 12.000 PE

Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka.

Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6



Ekonomska neto sedanja vrednost 474.053 229.492

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6





Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) 389 561

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/38: Izbor variante za CČN Cerknica – Dolenja vas






Rang 1 2

Izbrana je bila varianta 1, tj. nadgradnja centralne čistilne naprave Dolenja vas na kapaciteto 12.000 PE.

Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec

Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec in čistilna naprava Logatec Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka.

Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6






Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/42: Izbor variante za kanalizacijo Kalce-Gorenji Logatec in ČN






Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Logatec na kapaciteto 14.900 PE in izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec v dolţini 1.312 metrov.

Kanalizacija Kalce

Izbrana je bila Varianta 1 in sicer izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Kalce v dolţini 2.736 m; kanalizacijski vod se poveţe z glavnim vodom kanalizacije Gorenji Logatec, ter s tem navezavo na ČN Logatec.

Tabela 4/43: Izbor variante za kanalizacijo Kalce


Investicijska stroški v EUR 561.341 1.342.137

Ponder 1 2

Stroški kanalov na PE v EUR 561 1.342

Ponder 1 2

Skupaj ponderji 2 4

Rang 1 2




Izbrana je bila Varianta 1 in sicer izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Martinj hrib v dolţini 8.219,25 m z vakuumsko postajo. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo Logatec. Tabela 4/44: Izbor variante za kanalizacijo Martinj hrib


Investicijska stroški v EUR 2.048.577 2.358.991

Ponder 1 2

Stroški kanalov na PE v EUR 1.366 1.573

Ponder 1 2

Skupaj ponderji 2 4

Rang 1 2

Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka

Kanalizacija aglomeracije Pivka in čistilna naprava Pivka Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:


Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3

Finančna neto sedanja vrednost -10.058.699 -10.054.911 -9.961.726

Ponder 3 2 1

Finančna interna stopnja donosnosti -1,22% -1,07% -1,02%

Ponder 3 2 1

Finančna relativna neto sedanja vrednost -0,8155 -0,8060 -0,8019

Ponder 1 2 3

Rezultat 7 6 5



Ekonomska neto sedanja vrednost 3.367.552 2.224.617 3.480.756

Ponder 2 3 1

Ekonomska interna stopnja donosnosti 9,32% 8,52% 9,37%

Ponder 2 3 1

Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,94 1,96 1,98

Ponder 3 2 1

Rezultat 7 8 3





Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) 3.253 3.290 3.275

Ponder 1 3 2

Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³)

1,56 1,57 1,57

Ponder 1 2 2

Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,63 0,64 0,57

Ponder 2 3 1

Skupaj 4 8 5

Tabela 4/48: Izbor variante za kanalizacijo Pivka in ČN


Finančna merila 9 6 3

Ekonomska merila 7 8 3

Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 4 8 5

Skupaj ponderji 20 22 11

Rang 2 3 1

Izbrana je bila Varianta 3, tj. izgradnja čistilne naprave kapacitete 6.500 PE s fiksno bio maso MBBR z Zero Sludge tehnologijo.

Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna

Kanalizacijski sistem in centralna čistilna naprava Postojna





Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6






Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 3 6




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 2 1

Skupaj 4 5

Tabela 4/52: Izbor variante za kanalizacijo Postojna in CČN






Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto 16.500 PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bezenoma ter izgradnja fekalnega kanala.

Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica

Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica







Ponder 1 2

Finančna interna stopnja donosnosti -2,28% 1,28%

Ponder 2 1


Ponder 2 1

Rezultat 5 4

Tabela 4/54: Ekonomska merila za obe varianti za občino Škofljica



Ponder 2 1


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Rezultat 4 5




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/56: Izbor variante za povezovalni zbiralnik Škofljica-Lavrica






Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1, tj. izgradnja kanalizacije v dolţini 2.454 m.



Kanalizacija naselja Ţaga

Izbrana je bila varianta »z« investicijo, saj bo le tako lahko občina zadostila zahtevam Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05). Varianta »brez« investicije bi pomenila dodatno onesnaţevanje okolja s prepuščanjem odpadnih voda v okolje, kjer se nahaja vrsta zaščitenih rastlin. V primeru, da se investicija ne bi izvedla, bi se to stanje z leti le slabšalo.

Tabela 4/57: Izbor variante za kanalizacijo naselja Ţaga



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2

Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika

Kanalizacija Verd in centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:




Ponder 1 2


Ponder 2 1


Ponder 2 1

Rezultat 5 4






Ponder 2 1


Ponder 1 2


Ponder 2 1

Rezultat 5 4




Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj 3 6

Tabela 4/61: Izbor variante za kanalizacijo Verd in CČN Vrhnika (Tojnice) Varianta 1 Varianta 2





Rang 1 2

Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto 15.500 PE ter izgradnja kanalizacije dolţine 3.193 m.

Kanalizacija Mirke

Izbrana je bila varianta »z« investicijo, tj. rešitev odvajanja odpadnih sanitarnih vod v naselju Mirke s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta »brez« investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti.



Tabela 4/62: Izbor variante za kanalizacijo Mirke



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2

Kanalizacija Gabrče

Izbrana je bila varianta »z« investicijo, tj. podaljšanje kanala Gabrče (stari del) – Notranjska cesta, ki 110 PE uredi odvajanje odpadnih vod s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k izboljšanju opremljenosti naselja Vrhnika in manjši onesnaţenosti okolja. Varianta »brez« investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. Tabela 4/63: Izbor variante za kanalizacijo Gabrče



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2

Kanalizacija Stara Vrhnika

Izbrana je bila varianta »z« investicijo, tj. novogradnja 16 med seboj povezani kanalov na območju naselja Stara Vrhnika, pozidanega s stanovanjskimi hišami. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta »brez« investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti.



Tabela 4/64: Izbor variante za kanalizacijo Stara Vrhnika



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2

Kanalizacija Notranjska cesta Izbrana je bila varianta »z« investicijo, tj. izgradnja kanalizacije v delu naselja Vrhnika, ki 150 PE uredi odvajanje odpadnih vod s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k izboljšanju opremljenosti naselja Vrhnika in manjši onesnaţenosti okolja. Varianta »brez« investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti.

Tabela 4/65: Izbor variante za kanalizacijo Notranjska cesta



Ponder 1 2

Vpliv na okolje + -

Ponder 1 2


Ponder 1 2


Ponder 1 2

Skupaj ponderji 4 8

Rang 1 2



4.2. Izbor primerne tehnologije

Občine, ki leţijo na porečju reke Ljubljanice, so se odločile za skupen pristop k reševanju problemov odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Namen tega je poiskati optimalni način zbiranja in čiščenja odpadnih vod v teh občinah v smislu ločenega čiščenja odpadnih vod po posameznih občinah na čistilnih napravah. Z izvedbo tega projekta bo dobršen del porečja Ljubljanice dobil ustrezen sistem odvajanja in čiščenje odpadnih vod.

V občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika bodo z:

gradnjo kanalizacijskega sistema v skupni dolţini 82.399 metrov, skupno v vseh občinah,

izgradnjo centralne čistilne naprave v občini Borovnica kapacitete 6.000 PE, izgradnjo čistilne naprave v občini Brezovica kapacitete 4.300 PE, nadgradnjo CČN v občini Cerknica na kapaciteto 12.000 PE, nadgradnjo čistilne naprave v občini Logatec na kapaciteto 14.900 PE, izgradnjo čistilne naprave v občini Pivka kapacitete 6.500 PE, nadgradnjo CČN v občini Postojna na kapaciteto 16.500 PE ter nadgradnjo CČN v občini Vrhnika na kapaciteto 15.500 PE,

dosegli:

postavitev optimalnega koncepta odvodnje in čiščenja odpadnih voda,

izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda,

izboljšanje ţivljenjskih pogojev prebivalstva,

izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev na obravnavanem območju. Tehnični opisi po posamezni občini za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav so opisani v nadaljevanju.



4.2.1 Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica

Investicije se izvajajo za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 16466 Goričica pod Krimom, ki bo ob koncu investicije imela 96,14% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica Predmet investicije je odvajanje komunalnih (sanitarnih ali fekalnih) odpadnih vod iz zazidalnih območij naselij Dol in Laze pri Borovnici. Komunalne odpadne vode se bodo odvajale proti centralni čistilni napravi Borovnica. V okviru te investicije se bo skupno zgradilo 5.428 m kanalizacijskega sistema. Večina odpadnih kanalov je projektirana tako, da odvajajo odpadne vode gravitacijsko. Izjema je projektirani kanal S1 pri katerem je predvidena izgradnja dveh črpališč in ustrezna dolţina tlačnih cevovodov. Tlačna cevovoda potekata od črpališča Č2 do CČN in od črpališča Č1 do gravitacijskega dela kanala S1. Tlačna cevovoda sta predvidena z uporabo polietilenskih cevi – PE z zunanjim premerom dn 110 mm in nazivnim tlakom 10 barov. Za črpališči je predvidena izdelava iz poliester cevi notranjega premera DN 1600 mm. V črpališču sta montirani dve potopni črpaliki z blokado pred pregrevanjem.


Predmet investicije je širitev kanalizacijskega sistema Dol-Laze, ki se v nadaljevanju preko primarnega kanalizacijskega zbiralnika priključi na centralno čistilno napravo pod naseljem Dol in Laze (vzhodno od naselja) in pod naseljem Borovnica v smeri proti Podpeči. Predvideni so trije odseki širitve kanalizacijskega omreţja skupne dolţine 2.902 m. Vsi trije odseki so zaključene celote oz. samostojne sekundarne veje, priključene na primarni odvodnik.


Po naseljih Breg in Pako je predviden potek vakuumskega sistema kanalizacije. Skupna dolţina vakuumske kanalizacije znaša 5.462 m. V vakuumskih kanalih se nahaja tlak od 0,8 do 0,4 bara, ki zahteva, da je cevovod vodotesen. Vakuumski vodi so iz PE100, profilov od d90 do d200. Zgradila se bo ena vakuumska postaja s črpališčem. Vakuumska postaja je objekt neto dimenzij 5,0 x 8,6 m. Zgrajena je v dveh etaţah. Vakuumska postaja za 560 PE se nahaja ob centralni čistilni napravi.

Kanalizacija naselja Stara postaja Zgradila se bo fekalna kanalizacija v delu naselja Borovnica, to je na Stari postaji. Kanalizacijsko omreţje je sestavljeno iz 3 vej, S1, S2 in S3. Kanal S1 je zgrajen iz PVC cevi premera 200 in 250 mm. Kanala S2 in S3 sta iz PVC cevi premera 200 mm. Skupna dolţina komunalne kanalizacije je 394 m. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4.



Tabela 4/66: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji

Kanalizacija Dolţina

kanalizacije (m)

Črpališče Vakuumska

postaja

Kanalizacija naselji Dol in Laze 5.428 2 /

Podaljšanje kanalizacije dela naselja Dol-Laze 2.902 / /

Kanalizacija naselij Breg in Pako 5.462 / 1*

Kanalizacija Stara postaja 394 / /

Skupaj 14.186 2 1

*vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

CČN Borovnica

Stara čistilna naprava s kapaciteto 1.000 PE se bo odstranila in na njenem mestu zgradila centralna čistilna naprava z najsodobnejšo tehnologijo čiščenja odpadnih voda. Predvideno je fazno povečevanje kapacitete čistilne naprave, začetna kapaciteta bo 4.000 PE in se bo lahko povečevala glede na potrebe po korakih kateri bodo znašali minimalno 500 PE. Sam gradbeni del bo izgrajen v končni kapaciteti, strojna in elektro oprema pa se bo lahko dograjevala. Na ta način se bo lahko potreba po čiščenju odpadne vode prilagajala realnim potrebam po povečanju. Predvidena tehnologija obdelave odpadne vode je MBR tehnologija. Osnova čiščenja je biološka obdelava odpadne vode z ultrafiltracijsko fazno separacijo:

grobo predčiščenje (10 mm),

razbremenilniki vtoka (mešani sistem kanalizacije);

vhodno črpališče,

grobo mehansko predčiščenje, odstranjevanje peska in olj (5 mm),

fino mehansko predčiščenje (1 mm),

biološka obdelava - denitrifikacija, - nitrifikacija,

odstranjevanje fosforja,

fazna separacija z membransko ultrafiltracijo,

aerobna stabilizacija blata. Tabela 4/67: Osnovne značilnosti bodoče CČN Borovnica

Vrednost Enota

Velikost čistilne naprave 6000 PE

Količina odpadne vode na dan 900 m3

Skupni biološki volumen 836 m3

V anox 330 m3

V aerob 506 m3

V filtracije 160 m3

V zalogovnika blata 100 m3

Max. Pretok skozi membrane 84 m3/h

Število linij membran 2 liniji

Število membranskih modulov 10* kos

Potreben vnos zraka v biološki del 2400 Nm3/h

Potreben vnos zraka do membran 2250 Nm3/h

Zadrţevalni čas blata (nitrifikacija + denitrifikacija + aerobna stabilizacija + odstranjevanje fosforja)

>25 dni

Recipient očiščene odpadne vode je potok.



Podrobnejši tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.

4.2.2 Projekt št. 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica

Vakuumska kanalizacija naselja Vnanje Gorice Kanalizacija na obravnavanem območju je zasnovana kot ločen sistem. Vakuumski kanalizacijski sistem se na splošno sestoji iz vakuumske postaje s črpališčem in vakuumskimi vodi. Vakuumska postaja bo integralni del čistilne naprave Vnanje Gorice. Celoten sistem se razdeli na dva glavna voda in sicer veja A in veja B. Oba voda vodita komunalno odpadno vodo do vakuumske postaje. Vakuumska kanalizacija veja A odvaja komunalno odpadno vodo iz območja zahodno od Gulča, ter iz območja severno in vzhodno od Gulča. Oba dela z vakuumsko postajo na območju čistilne naprave povezuje vakuumski vod. Vakuumska kanalizacija veja B odvaja komunalno odpadno vodo iz območja juţno od Gulča. Oba dela z vakuumsko postajo na območju čistilne naprave povezuje vakuumski vod. Skupna dolţina kanalov veje A in veje B je 10.991 m.

Kanalizacija v KS Notranje Gorice Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu z odvajanjem komunalne odpadne vode na čistilno napravo v Vnanjih Goricah. Kanalizacija v KS Notranje Gorice je v ravninskem slabše nosilnem barjanskem terenu predvidena kot vakuumska kanalizacija, kanalizacija na območju Plešivice pa je izvedena kot gravitacijska kanalizacija. Celoten sistem kanalizacije v se deli v dva sistema z dvema ločenima vakumskima postajama VP1 ki sprejema komunalno odpadno vodo severnega dela naselja Notranjih Goric in naselje Plešivice, ter VP2 ki sprejema komunalno odpadno vodo iz juţnega dela naselja Notranje Gorice. Na vakumsko postajo VP1 sta priključeni dve glavni veji sistema V1 in V2, ter gravitacijska kanalizacija iz področja Plešivice. Povezava vakumske postaje VP1 do bodoče čistilne naprave je po tlačnem vodu TLV-2. Na vakumsko postajo VP2 sta priključeni dve glavni veji sistema V3 in V4. Povezava vakumske postaje VP2 do bodoče čistilne naprave je po tlačnem vodu TLV-1. Skupna dolţina kanalov je 16.189 m. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4.



Tabela 4/68: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji

Kanalizacija Dolţina

kanalizacije (m)

Vakuumska (podtlačna)

postaja

Kanalizacija Vnanje Gorice 10.991 1*

Kanalizacija v KS Notranje Gorice 16.189 2*

Skupaj 27.180 3

*vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

Čistilna naprava Vnanje Gorice Za kompleksa naselij Vnanje Gorice ter Notranje Gorice se predvideva izgradnja biološke čistilne naprave z mehanskim predčiščenjem. Predvideno končno število prebivalcev, ki bodo na kakršen koli način gravitirali na čistilno napravo, je 4.300. Dotok na čistilno napravo je predviden iz dveh črpališč: gravitacijskega in vakuumskega. Zaradi karakteristik delovanja črpališč in moţnosti istočasnega dotoka iz obeh črpališč, je potrebno naprave mehanskega čiščenja dimenzionirati na maksimalni moţni dotok. Po podatkih načrta kanalizacije je največji dotok iz gravitacijskega črpališča enak Qmax = 13,50 l/s. Največji dotok iz vakuumskega črpališča pa je enak Qmax = 22,00 l/s. Merodajni pretok za dimenzioniranje mehanskega čiščenja je torej 13,50 + 22,00 = 35,50 l/s = 127,80 m

3/h.

ČN dosega učinek čiščenja zahtevanega z zakonom (pri pričakovanih dotokih v skladu z »Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo« – Ur. list RS št. 47/2005, spremenjena 45/2007, ter v skladu z »Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav« - Ur.list RS št. 35/96, 90/98, 41/2004, 45/2007). Predvidene so naslednje stopnje čiščenja odpadne vode:

izločanje ogljikovih spojin KPK, BPK5,

oksidacija dušikovih spojin (nitrifikacija),

aerobna stabilizacija blata. ČN Vnanje Gorice se sestoji iz sledečih objektov in prostorov:

interno črpališče,

upravna stavba: - prostor mehanskega predčiščenja, - prostor puhal, - dehidracija odvečnega blata, - upravni prostor, - sanitarije in garderoba, - prostor elektroomar, - sprejem vsebine septičnih jam, - hodnik,

razdelilni jašek,

SBR reaktor,

iztočni jašek,

merilno mesto,

zalogovnik blata,

biofilter,

vakuumsko črpališče in

trafo postaja.



Lokacija ČN se nahaja med koritom potoka Drobtinka in traso ţeleznice Postojna – Ljubljana. Predviden je iztok očiščene vode v potok Drobtinka, ki se čez 3.200 m pri Kriţenci izteka v Ljubljanico. Recipient očiščene odpadne vode je potok Drobtinka, ki se čez 3.200 m pri Kriţenci izteka v Ljubljanico. Podrobnejši tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.

4.2.3 Projekt št. 3: Izgradnja čistilne naprave v občini Cerknica

Investicija se izvaja za ureditev čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 5286 Cerknica, ki bo ob koncu investicije imela 96,78% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Centralna čistilna naprava Cerknica – Dolenja vas 12.000 PE

Lokacija predvidene centralne čistilne naprave Cerknica – Dolenja vas velikosti 12.000 PE bo na lokaciji obstoječe čistilne naprave v Dolenji vasi, in sicer na desnem bregu Cerkniščice, kamor ima CČN izpeljan tudi izpust. Obstoječa ČN ima kapaciteto 2.500 PE in je ţe preobremenjena. Večjih industrijskih onesnaţevalcev na prispevnem področju ni. Predvideva se, da imajo posamezni obrati urejeno svoje čiščenje tehnoloških voda. Fekalne vode zaposlenih pa se vodijo na skupno čistilno napravo. Predvidena je nadgradnja CČN s tehnologijo čiščenja s SBR postopkom. Kjer odpadna voda iz primarnega (mehanskega) čiščenja odteka v razdelilni jašek od tam pa izmenično v SBR reaktorje. Predvedena je izgradnja in delovanje dveh sekvenčnih SBR reaktorjev. Čiščenje vode po SBR postopku poteka v več stopnjah: polnjenje z mešanjem, polnjenje z aeracijo, usedanje in odliv očiščene vode. Polnjenje enega SBR reaktorja z odpadno vodo poteka medtem, ko je drugi SBR reaktor v fazi usedanja ali v fazi odliva očiščene vode. Nato se faze delovanja obeh SBR reaktorjev zamenjajo. Predvidene so naslednje stopnje čiščenja odpadne vode:

izločanje ogljikovih spojin KPK, BPK5,

oksidacija dušikovih spojin,

izločanje dušika,

izločanje fosforja,

aerobna stabilizacija blata. Centralna čistilna naprava bo dosegala učinek čiščenja zahtevanega z zakonom (z dotokom v skladu z »Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo« – Ur. list št. RS 47/2005, 45/07 in iztokom v skladu z »Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav«, objavljeno v Uradnem listu RS št. 35/96, 90/98, 31/01, 41/04, 45/2007). Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.



4.2.4 Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec

Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1867 Logatec, ki bo ob koncu investicije imela 95% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec Kanalizacija Kalce – Gorenji Logatec predstavlja rešitev povezave naselja Kalc z Logatcem ter s tem navezavo Kalc na ČN Logatec. Zgradil se bo sanitarni kanal K-1, ki je povezovalni kanal med Kalcami in Logatcem. Kanal K-1 (1. del) poteka od črpališča Grad proti Kalcam ob obstoječi trasi kanala A. Trasa kanala poteka vzhodno od zadnjega niza stavb v Gornjem Logatcu. Kanal poteka deloma po travniku mestoma pa po utrjeni površini (ceste in bankine). Na polovici trase se kanal pribliţa magistralni cesti Ljubljana – Postojna in poteka ob vzhodnem robu ceste (bankina, pločnik). Na začetku Kalc kanal K-1 prečka cesto in se nadaljuje v cesti in pločniku, ki poteka paralelno z glavno cesto. Celotna dolţina kanala K-1 je 1.312 m.

Kanalizacija Kalce Predmet investicije je izgradnja kanalizacije Kalce (zahodni del Logatca). Območje Kalc se bo navezalo na kanalski sistem Logatec. Skupno se bo zgradilo 2.736 m kanalizacijskega sistema z dvema črpališčema.


Predmet investicije je izgradnja kanalizacije za komunalne odpadne vode na območju naselja Martinj hrib. Za kanalizacijo je izbran podtlačni sistem, kateri omogoča izvedbo na niţjih globinah in moţnost prilagajanja nivelete obstoječim vodom. Na nekaterih mestih je poleg podtlačne kanalizacije še teţnostna kanalizacija, katera zmanjša število podtlačnih jaškov. Glavni vodi so razdeljeni na tri kanale, ki potekajo od priključnih jaškov do podtlačne postaje. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo in potem na obstoječo čistilno napravo. Skupna dolţina kanalov je 8.391 m. Podtlačna postaja je locirana na severozahodnem delu naselja. Prostor za podtlačni sod je vkopan. Prostori so opremljeni s kamnitimi elektro grelniki, za primer zaščite pred zamrznitvijo. Prostor bo tudi prezračevan. Iz podtlačne postaje je speljan tlačni vod do nove teţnostne kanalizacije in potem naprej v obstoječo kanalizacijo.

V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 4/69: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji

Kanalizacija Dolţina kanalizacije

(m) Črpališče

Vakuumska (podtlačna) postaja

Kanalizacija Kalce-Gorenji Logatec 1.312 / /

Kanalizacija Kalce 2.736 2 /

Kanalizacija Martinj hrib 8.391 / 1

Skupaj 12.439 2 1



Čistilna naprava Logatec 14.900 PE Obstoječa ČN je namenjena obremenitvi do 4.000 PE, ki pa je ţe preseţena, zato je nadgradnja nujno potrebna. Predvidena je ČN kapacitete 14.900 PE. Projektirana ČN temelji na MBR tehnologiji in bo prečiščevala odpadne vode celotnega naselja Logatec. Predvidene so naslednje glavne faze ČN:

črpališče z razbremenilnikom padavinskih vod,

razbremenilni bazen visokih vod velikosti 700 m3 z novim vhodnim črpališčem,

jašek za sprejem grezničnih vsebin 100 m3,

mehansko predčiščenje,

biološko čiščenje,

odstranjevanje preseţnega blata za stabilizacijo, za zgoščevanje in osuševanje blata se bo uporabila nova enota za obdelavo blata; zgoščeno blato se bo dehidriralo z dodajanjem polielektrolita,

kemijsko odstanjevanje fosforja,

flotat, ki se nabere na površini bioloških bazenov se zbira v zbiralniku za blato. Nadgradnja obstoječe čistilne naprave predvideva uporabo membranske tehnologije, saj se bo razširitev izvedla v okviru obstoječih bazenov z delnim preoblikovanjem. Kontinuiran sušni dotok na čistilno napravo znaša 217 m³/h, padavinski dotok znaša 402 m³/h ter biokemična obremenitev 894 kg BPK5/dan. Lokacija ČN Logatec je v središču Logatca ob poţiralniku Jačka, kamor ponika Logaščica. V Logaščico ima izpeljan odvod prečiščenih odpadnih vod ČN Logatec. Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.

4.2.5 Projekt št. 5: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka

Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1258 Pivka, ki bo ob koncu investicije imela 100% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Kanalizacija aglomeracije Pivka Kanalizacija bo zgrajena v ločenem sistemu. Petelinje: Območje urejanja za naselje Petelinje obsega kanale skupne dolţine 3.339 m. Severno od naselja Petelinje se nahaja naselje Selce. Iz Selc je predviden gravitacijski kanal odpadnih, ki bo potekal proti jugu na črpališče Selce. Na črpališče Selce dotekata kanala odpadnih vod iz naselja Selce in zbirni kanal PE9. Kanal PE9 je projektiran v območju predvidene rekonstrukcije ceste od zadnjega jaška do črpališča. Vzporedno s fekalnim kanalom je ob desnem robu ceste projektiran tudi tlačni kanal, ki se priključuje na tlačni kanal, ki pa ni predmet tega projekta. Predvidena sta še priključna kanala PE9a in PE1b, ki se priključujeta na kanal PE9.



Črpališče Selce prečrpava odpadno vodo kanalov PE9 in predvidenega kanala iz Selc preko tlačnega voda Set v jašek PE1 RJ12 na kanalu PE1, ki je predmet drugega projekta. Na kanal PE1 se priključujejo kanali: PE1c, PE1a in PE2. Kanal PE1 se priključuje na obstoječo kanalizacijo (ločen sistem), ki poteka v cesti v Slovensko vas. Na fekalni kanal PE2 se priključujeta kanala PE3 in PE2a. Fekalni kanal PE5, ki je predmet drugega projekta, se zaključuje na vzhodni strani ceste v jašku PE5-RJ1. Od zaključnega jaška kanala PE5 je predviden kanal PE5 od jaška PE5-6 do črpališča Pivka3. Črpališče je predvideno za oskrbo 500PE. Iz črpališča se odpadno vodo prečrpava preko tlačnega kanala PE5t do obstoječega jaška fekalne kanalizacije na cesti v Slovensko vas. Na kanal PE5 se priključuje tudi kanal PE4. Na cesti v Slovensko vas, cca 420 m iz Petelinj je predvideno črpališče Petelinje. Iz črpališča poteka tlačni kanal PE8t in se izteka v gravitacijski kanal PE8, ki se izteka v novo predvideno čistilno napravo Pivka. Pivka: Območje urejanja za naselje Pivka obsega kanale v skupni dolţini 4.958 m. Glavni zbirni kanal naselja Pivka je kanal P1, ki poteka od ţelezniške postaje po Kolodvorski cesti do čistilne naprave Pivka. Na začetni jašek P1-56 kanala P1 sta priključena kanal P1a in tlačni kanal Hrt, ki prečrpava odpadno vodo iz niţje leţečega naselja Hrastje. Kanal P1 poteka vzdolţ (zahodna stran) Kolodvorske ceste do jaška P1-41a, kjer se nanj s podbojem priključi kanal P2b. Kanal P2b se izvede s prevezavo obstoječe fekalne kanalizacije. V jašku P1-25 se na kanal P1 priključi kanal P4a. Med jaškoma P1-22 in P1-21 kanal P1 prečka v podboju Kolodvorsko. V jašku P1-21 se na kanal P1 priključuje kanal P3/2. Med jaškoma P1-16a in P1-16 kanal P1 v podboju prečka Sneţniško cesto. V jašek P1-16a je priključen tlačni kanal RV5t, ki prečrpava odpadno vodo iz Radohove vasi. V jašek P1-16 se priključuje kanal P8. Od jaška P1-16 poteka kanal proti vzhodu in se izteka na čistilno napravo Pivka. V jašku P1-11 se priključuje na kanal P1 fekalni kanal P1b. Od jaška P1-16 do jaška P1-8 poteka kanal v območju ceste, od jaška P1-8 do črpališča pa poteka po poljski poti. Kanal P8 poteka od severa proti jugu po Postonjski cesti in se priključuje na kanal P1 v jašku P1-16. Na kanal P8 so priključeni kanali P8c, P8a ter P8d, ki se izvedeta s podbojem. V jašku P8-3 se na kanal P8 priključuje kanal P8b. V jašku P8-2 pa se priključuje kanal P5. Med jaškoma P8-2 in P8-1 se pod Postonjsko cesto izvede podboj. Kanal P3/2 se priključuje na kanal P1 v jašku P1-21. Začetni jašek kanala P3/2 je nadaljevanje obstoječega fekalnega kanala, ki je ţe zgrajen v ulici Pot Zavrtnice. Na začetni jašek kanala P3/2 je priključen tudi tlačni kanal P3t, ki prečrpava odpadno vodo iz črpališča Pivka 3. Kanal P5 poteka v cesti Pot na Orlek. Na kanal P5 se priključujeta kanala P5a in P5b. Kanal P7 poteka na območju Prečne ulice in se priključuje na obstoječi kanal v jašku P7-0. Na kanal P7 se v jašku P7-2 priključuje kanal P7a. Kanal P7b se priključuje na obstoječi jašek. Na območju Vilharjeve ulice je predviden kanal P9c, ki se priključuje na obstoječi kanal. Kanal P9a se priključuje na projektiran kanal PE7, ki je predmet drugega projekta. Na kanal P9a se priključi kanal P9a1. Na kanal P9a1 se izvede prevezava obstoječe fekalne kanalizacije, ki poteka po severni strani Vilharjeve. Fekalni kanal P9p se priključi na obstoječi kanal. Fekalni kanal P9b se priključi na kanal P9, le ta pa se priključi na obstoječi kanal. Kanal P6 poteka vzdolţ Poti k studencu. V jašku P6-8 se na kanal priključi kanal P6b. V jašku P6-1 se na kanal priključuje kanal P6a. Kanal P6 ima iztok v obstoječi jašek, ki se nahaja za šolo. Kanal P3/1 poteka po Ulici 12. Aprila in po tovarniški poti. Na kanal P3/1 se v jašku P3C-0a priključuje kanal P3C. Kanal P3/1 se izteka v črpališče Pivka 2. V črpališče Pivka 2 se izteka tudi kanal P3b. Iz črpališča Pivka 2 se odpadno vodo prečrpava po tlačnem kanalu P3t v jašek P3/2-6 na kanalu P3/2. Kanal P1a odvaja odpadno vodo iz območja ceste Pot pod Kerinom. Kanal P1a se preko podboja pod Kolodvorsko cesto priključi na kanal P1 v jašku P1-56.



Radohova vas Območje urejanja za naselje Radohova vas obsega kanale v skupni dolţini 2.826 m. Kanal RV1-1 poteka po Radohovski poti do strnjenega naselja Radohove vasi in se priključi na kanal RV 4. Kanal RV1-2 poteka proti severu po Sneţniški cesti. Kanal RV1-2 ima iztok v črpališče Radohova vas 2. V jašek RV1-13 se priključuje tlačni vod Klt3 po katerem se prečrpava odpadno vodo iz črpališča Radohova vas. Kanal RV4 poteka od Radohove vasi do črpališča Radohova vas. Kanal poteka od jaška RV4-10 do jaška RV4-7 v cestnem telesu drţavne ceste do črpališča po poti v Klenik. Na črpališče Radohova vas je predviden tudi dotok odpadne vode iz naselja Klenik, ki pa ni predmet tega projekta. Iz črpališča Radohova vas poteka tlačni kanal KLt3, ki se izteka v jašek RV1-13. Kanal RV5 poteka po Sneţniški cesti v levem (zahodnem) pločniku in se izteka v črpališče Radohova vas 2. Na kanal RV5 je v jašku RV5-16 priključen kanal RV6, ki poteka v levem pločniku ceste. V jašku RV5-16 se na kanal RV5 priključuje tudi kanal RV6a, ki poteka mimo gasilskega doma. V jašku RV5-12 se na kanal RV5 v podboju priključuje kanal RV7. Tlačni kanal RV5t odvaja odpadno vodo iz črpališča Radohova vas 2 v kanal P1. Tlačni kanal se priključuje na kanal P1 v jašku P1-16a. Kanal RV5t poteka v levem (zahodnem) pločniku Sneţniške ceste. Hrastje: Območje urejanja za naselja Hrastje obsega kanale skupne dolţine 1.389 m. Primarni kanal v naselju Hrastje je kanal HR1, ki poteka od Parka vojaške zgodovine do črpališča Hrastje. V jašku HR1-12 kanala HR1 se priključuje kanal HR3. V črpališče Hrastje se izteka kanal HR1. Iz črpališča se odpadno vodo prečrpava v jašek P1-56 na kanalu P1. Tlačni vod poteka po Poti na Kal. Na območju ţelezniške postaje tlačni vod v podboju kriţa ţelezniško progo in poteka naprej v desnem pločniku drţavne ceste do priključka na gravitacijski kanal P1. V črpališče Hrastje 2 se iztekata kanala HR2, ki poteka po Poti pod nasipom in kanal HR4, ki odvaja odpadno vodo iz zahodnega dela zaselka. Iz črpališča Hrastje 2 se odpadna voda prečrpava v jašek HR3-7 gravitacijskega kanala HR3. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Tabela 4/70: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji


(m) Črpališča (število)

Petelinje 3.339 3

Pivka 4.958 1

Radohova vas 2.826 2

Hrastje 1.389 2

Skupaj 12.512 8



Čistilna naprava Pivka 6.500 PE Projektirana komunalna čistilna naprava Pivka temelji na tehnologiji čiščenja s fiksno MBBR z »ZERO SLUDGE« tehnologijo in jo sestavljajo naslednje metode ali faze čiščenja odpadne vode:

predčiščenje: o odstranjevanje grobih delcev, o odstranjevanje finih delcev, o odstranjevanje maščob, o odstranjevanje peska,

sekundarno čiščenje: o odstranjevanje KPK, BPK5 in amonija, o posedanje blata,

terciarno čiščenje: o denitrifikacija, o defosfatizacija,

linija blata: o s predvideno dehidracijo blata.

Očiščene odpadne vode se izlivajo v reko Pivko. Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.

4.2.6 Projekt št. 6: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Postojna

Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1449 Postojna, ki bo ob koncu investicije imela 97,88% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi.

Kanalizacijski sistem Vzporedno z obstoječim kanalom (uporabljenim kot cevni zadrţevalni bazen) se izvede kanal za odvod komunalnih odpadnih voda (ločeni sistem), na katerega se pred razbremenilnim objektom R-4 preveţe območje ţe obstoječega ločenega sistema, perspektivno pa je s tem omogočena še preureditev v ločeni sistem celotnega prispevnega območja. Kanal se izvede iz cevi CC GRP DN 400 mm v dolţini 460 m s pripadajočimi jaški. Obstoječi fekalni kanal, ki se izliva v mešano kanalizacijo se tako vodi do čistilne naprave. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 4/71: Dolţine kanalizacije in objekti na kanalizaciji


(m) Objekti

Kanal 04 460 /

Skupaj 460 0



Centralna čistilna naprava Postojna 16.500 PE Obstoječa centralna čistilna naprava je bila zgrajena leta 1985 za zmogljivost čiščenja 15.000 PE in je tehnološko zastarela ter hidravlično preobremenjena. Zgrajena je bila samo za čiščenje ogljikove komponente onesnaţenja na mehanski in biološki stopnji z anaerobno obdelavo blata v dveh gniliščih in zgoščanjem na centrifugalni stiskalnici. Na obstoječi čistilni napravi se bo izvedla nadgradnja naprave. Izbrana rešitev predstavlja sekvenčno napravo z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bazenoma. Centralna čistilna naprava je dimenzionirana za 16.500 PE. Predvidena je gradnja aerobne stabilizacije blata, zato se ne pričakuje večjih emisij smradu. Moţni viri emisij smradu so: presevek iz elektromotornih grabelj (kontejner je stalno zaprt), zgoščevalec blata (oba bazena sta zaprte izvedbe) in strojno zgoščanje blata (strojno zgoščanje je nameščeno v zaprtem prostoru, zabojnik za izmet blata pa na prostem pod nadstreškom). Na podlagi izkušenj iz podobnih delujočih naprav te velikosti je ocenjeno vplivno področje smradu v krogu 5 m od ograje naprave. Lokacija CČN Postojna je juţno od mesta Postojne ob avtocesti Koper – Ljubljana, zahodno od Stare vasi. Iztok čistilne naprave je izpeljan v potok Strţen, ki je desni pritok reke Pivke. Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD.

4.2.7 Projekt št. 7: Izgradnja kanalizacije v občini Škofljica

Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica Predviden zbiralnik predstavlja odpadni kanal 1.0 med naselji Škofljica in Lavrica s predvideno priključitvijo na projektiran kanalizacijski zbiralnik v naselju Lavrica, ki predstavlja I. fazo zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik. Celotna trasa predvidenega kanalizacijskega zbiralnika, ki predstavlja II. fazo izgradnje zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik, poteka vzporedno ob ţelezniški progi Ljubljana – Novo Mesto, gravitacijsko v smeri proti naselju Lavrica, v osni oddaljenosti večji od 6,0 m od obstoječe ţelezniške proge. Predviden začetek povezovalnega zbiralnika s tlačnim vodom, ki poteka od predvidenega črpališča ČP I-1, lociranega na platoju obstoječe ČN Škofljica (po izgradnji zbiralnika se ČN Škofljica ukine), do predvidenega RJ 38 na odpadnem kanalu 1.0. Predviden zbiralnik 1.0 DN 300 na odseku od RJ 38 do iztoka v predvideno črpališče ČP I-2 poteka vzporedno ob zahodni strani ţelezniške proge Ljubljana – Novo mesto. V črpališču ČP I-2, ki se nahaja severno od obstoječega potoka, se odpadna voda prečrpa v predvideni kanal 1.0, ki v nadaljevanju gravitacijsko odvaja komunalno odpadno vodo do odpadnega zbiralnika, ki predstavlja 1. fazo zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik. Na odseku od RJ 10 do RJ 25 se dimenzija kanala z DN 300 poveča na DN 400. Skupno se bo zgradilo 2.454 m kanalizacije in dve črpališči.



Kanalizacija naselja Ţaga Predvidena je izgradnja dveh kanalov za odvod komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov v Petričevi in Habičevi ulici skupne dolţine 357 m. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 4/72: Dolţina kanalizacije in število objektov

Kanalizacija Dolţina kanalov (m) Črpališče

Povezovalni zbiralnik Škofljica-Lavrica 2.454 2

Kanalizacija naselja Ţaga 357 /

Skupaj 2.811 2

Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v Prilogi III vloge: Povzetki tehnične dokumentacije.

4.2.8 Projekt št. 8: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Vrhnika

Kanalizacija Verd Kanalizacija Verd predvideva ureditev naselja s kanalizacijo med Ljubljanico in AC Ljubljana – Koper. Kanalizacija predstavlja gravitacijski sistem, ki se naveţe na ţe obstoječo kanalizacijo Vrhnika, ki nato odvaja odpadne komunalne vode na CČN Tojnice. Glavni zbiralni vod je B, premera 250 mm. Projektirana kanalizacija bo prispevala k dokončni opremljenosti mesta Vrhnika s kanalizacijskim omreţjem. Kanalizacija Verd predstavlja linijski objekt, ki bo potekal po večini po javnih površinah (občinskih in drţavnih cestah), delno po privatnih površinah. Sanitarna kanalizacija bo zgrajena iz PVC cevi DN 250 mm ter tlačnega voda iz PEHD cevi DN 110 x 12,5 in PEHD cevi DN 90 x 12,5. Skupno se bo zgradilo 1.842 m kanalizacije ter 2 črpališči.

Kanalizacija Mirke Za območje Mirk je predvideno šest krakov sanitarne kanalizacije skupne dolţine 1.375 m ter dve črpališči. Črpališče 1 je potrebno za dvig vode iz depresije in črpališče 2 za dvig vode preko mostu čeţ Ljubljanico.

Kanalizacija Gabrče Za območje Gabrč je predviden en gravitacijski krak sanitarne kanalizacije v dolţini 272 m.

Kanalizacija Notranjska cesta Komunalna odpadna voda se vodi v odpadni kanal z navezavo na Idrijski cesti. Dolţina kanalizacije je 824 m.



Kanalizacija Stara Vrhnika

Predmet investicije je gradnja sanitarnih kanalov na območju Stare Vrhnike. Sanitarne kanale sestavlja 16 med seboj povezanih cevovodov v skupni dolţini 4.227 m in 4 črpališča. V spodnji tabeli prikazujemo dolţine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolţine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 4/73: Dolţina kanalizacije in število objektov

Kanalizacija Dolţina kanalov (m) Črpališče

Kanalizacija Verd 1.842 2

Kanalizacija Mirke 1.375 2

Kanalizacija Gabrče 272 /

Kanalizacija Notranjska cesta, Gabrče in Idrijska cesta

824 /

Kanalizacija Stara Vrhnika 4.227 4

Skupaj 8.540 8

Centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) 15.500 PE Pri obstoječi čistilni napravi deluje le primarni (mehanski) del čiščenja, kar pomeni, da je sama čistilna naprava vir onesnaţevanja okolja in je nujna njena nadgradnja. Obstoječa kapaciteta čistilne naprave je 15.000 PE. Predvidena je gradnja sekvenčne biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifikacijo, biološkim čiščenjem fosforja in dodatnim kemijskim čiščenjem fosforja. Projektirana biokemijska zmogljivost rekonstruirane naprave bo 15.500 PE, sušni pretok na CČN bo 329 m³/h (6.000 m³/dan), deţevni pretok pa 508 m³/h. Lokacija nadgrajene CČN bo na obstoječem platoju, ki je lociran vzhodno od avtoceste Ljubljana – Postojna in neposredno ob Opekarski cesti, ki poteka ob levem bregu Ljubljanice. Iztok iz CČN se vodi v reko Ljubljanico. Zaradi počasnega toka vodotoka in dotoka hranil obstaja moţnost eutrofikacije, zato je predvideno čiščenje dušikovih spojin in moţnost kasnejše vgradnje postrojenja za obarjanje fosforja. Bolj podrobni tehnični opisi so priloţeni v prilogi III vloge: Povzetki idejnih projektov oz. PGD



4.3. Investicijska vrednost skupine projektov Celotna vrednost investicije skupaj z DDV po stalnih cenah je ocenjena na 56.005.068 EUR, od tega 9.334.178 EUR DDV. V celotni vrednosti skupine projektov smo upoštevali izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, razpisno dokumentacijo, samo izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav skupaj s stroški poskusnega obratovanja čistilnih naprav, stroške nadzora nad gradnjo in stroške stikov z javnostjo. Razdelitve investicije se bile upoštevane v skladu s terminskimi plani izvedbe investicije.

V nadaljevanju prikazujemo investicije z DDV po posameznih občinah oz. projektih. DDV si občine poračunavajo, zato je znesek DDV prikazan zgolj informativno. Strošek projektne in investicijske dokumentacije je glede na Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007 – 2013 upravičen do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, vendar pa ga na podlagi Dodatka k sporazumu o nastopu projektov odvajanja in čiščenja odpadne vode v sklopu skupine projektov »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice«, kjer so se občine zavezale, da se stroškov projektne in investicijske dokumentacije ne upošteva med upravičenimi stroški in da jih bodo krile same, prikazujemo kot neupravičene. Tabela 4/74: Investicijska vrednost za občino Borovnica, v EUR

BOROVNICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




2. Gradnja 4.737.301 0 4.737.301







10. VMESNA VSOTA 5.567.428 266.330 5.301.098

11. (DDV) 1.113.485 1.113.485 0

12. SKUPAJ 6.680.913 1.379.815 5.301.098

Tabela 4/75: Investicijska vrednost za občino Borovnica po letih, v EUR Borovnica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 120.000 1.050.767 1.756.150 585.383 3.512.300 63,09%

CČN 0 0 100.000 465.551 565.551 93.899 1.225.001 22,00%

Nepredvideni stroški 40.000 136.767 176.767 115.517 469.051 8,42%


93.216 93.216 79.898 0 0 266.330 4,78%

Nadzor 0 0 15.000 16.582 31.582 31.582 94.746 1,70%

Skupaj 93.216 93.216 354.898 1.669.667 2.530.050 826.381 5.567.428 100,00%

DDV 18.643 18.643 70.980 333.933 506.010 165.276 1.113.485

Skupaj z DDV 111.859 111.859 425.878 2.003.600 3.036.060 991.657 6.680.913

Deleţ v % 1,67% 1,67% 6,37% 29,99% 45,44% 14,84% 100,00%



Tabela 4/76: Investicijska vrednost za občino Brezovica, v EUR

BREZOVICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 8.264.134 0 8.264.134







10. VMESNA VSOTA 8.831.550 104.144 8.727.406

11. (DDV) 1.766.310 1.766.310 0

12. SKUPAJ 10.597.860 1.870.454 8.727.406

Tabela 4/77: Investicijska vrednost za občino Brezovica po letih, v EUR Brezovica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 140.000 2.574.997 2.714.997 0 5.429.994 61,48%

ČN 0 0 120.000 1.216.902 1.336.902 160.336 2.834.140 32,09%

Nepredvideni stroški 0 0 30.000 119.685 149.685 299.370 3,39%


52.072 26.036 26.036 0 0 104.144 1,18%

Nadzor 0 0 40.000 32.504 72.504 18.894 163.902 1,86%

Skupaj 52.072 26.036 356.036 3.944.088 4.274.088 179.230 8.831.550 100,00%

DDV 10.414 5.207 71.207 788.818 854.818 35.846 1.766.310

Skupaj z DDV 62.486 31.243 427.243 4.732.906 5.128.906 215.076 10.597.860

Deleţ v % 0,59% 0,29% 4,03% 44,66% 48,40% 2,03% 100,00%

Tabela 4/78: Investicijska vrednost za občino Cerknica, v EUR

CERKNICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 4.095.900 0 4.095.900







10. VMESNA VSOTA 4.277.819 100.000 4.177.819

11. (DDV) 855.565 855.565 0

12. SKUPAJ 5.133.384 955.565 4.177.819



Tabela 4/79: Investicijska vrednost za občino Cerknica po letih, v EUR Cerknica 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

ČN 0 0 150.000 1.586.035 2.211.450 148.415 4.095.900 95,75%


50.000 25.000 25.000 0 0 0 100.000 2,34%

Nadzor 0 0 10.000 24.133 34.133 13.653 81.919 1,91%

Skupaj 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068 4.277.819 100,00%

DDV 10.000 5.000 37.000 322.034 449.117 32.414 855.565

Skupaj z DDV 60.000 30.000 222.000 1.932.202 2.694.700 194.482 5.133.384

Deleţ v % 1,17% 0,58% 4,32% 37,64% 52,49% 3,79% 100,00%

Tabela 4/80: Investicijska vrednost za občino Logatec, v EUR

LOGATEC SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 6.488.160 0 6.488.160







10. VMESNA VSOTA 7.027.527 179.009 6.848.518

11. (DDV) 1.405.506 1.405.506 0

12. SKUPAJ 8.433.033 1.584.515 6.848.518

Tabela 4/81: Investicijska vrednost za občino Logatec po letih, v EUR Logatec 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 100.000 1.015.072 1.115.072 557.536 2.787.680 39,67%

ČN 0 0 100.000 1.711.324 1.811.324 77.832 3.700.480 52,66%


42.755 42.755 93.500 0 0 179.009 2,55%

Nadzor 0 0 20000 26.781 46.781 35.466 129.028 1,84%

Obveščanje javnosti 0 0 92684 46.342 56.972 35.332 231.330 3,29%

Skupaj 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166 7.027.527 100,00%

DDV 8.551 8.551 81.237 559.904 606.030 141.233 1.405.506

Skupaj z DDV 51.306 51.306 487.421 3.359.423 3.636.179 847.399 8.433.033

Deleţ v % 0,61% 0,61% 5,78% 39,84% 43,12% 10,05% 100,00%



Tabela 4/82: Investicijska vrednost za občino Pivka, v EUR

PIVKA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 6.753.760 0 6.753.760







10. VMESNA VSOTA 7.219.966 333.108 6.886.858

11. (DDV) 1.443.993 1.443.993 0

12. SKUPAJ 8.663.959 1.777.101 6.886.858

Tabela 4/83: Investicijska vrednost za občino Pivka po letih, v EUR

Pivka 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 150.000 1.175.119 1.325.119 98.882 2.749.120 38,08%

ČN 0 0 140.000 1.461.856 1.601.856 800.928 4.004.640 55,47%

Investicijska in projektna dokumentacija

166.554 83.277 83.277 0 0 0 333.108 4,61%

Nadzor 0 0 20.000 24.099 44.099 44.900 133.098 1,84%

Skupaj 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 944.710 7.219.966 100,00%

DDV 20% 33.311 16.655 78.655 532.215 594.215 188.942 1.443.993

Skupaj z DDV 199.865 99.932 471.932 3.193.289 3.565.289 1.133.652 8.663.959

Deleţ v % 2,31% 1,15% 5,45% 36,86% 41,15% 13,08% 100,00%

Tabela 4/84: Investicijska vrednost za občino Postojna, v EUR

POSTOJNA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 3.427.156 0 3.427.156







10. VMESNA VSOTA 3.497.211 10.000 3.487.211

11. (DDV) 699.442 699.442 0

12. SKUPAJ 4.196.653 709.442 3.487.211



Tabela 4/85: Investicijska vrednost za občino Postojna po letih, v EUR

Postojna 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 75.845 75.845 60.000 211.690 6,05%

ČN 0 0 150.000 977.054 1.675.678 412.734 3.215.466 91,94%


5.000 5.000 0 0 0 0 10.000 0,29%

Nadzor 0 0 10.000 10.685 20.685 18.685 60.055 1,72%

Skupaj 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 431.419 3.497.211 100,00%

DDV 1.000 1.000 47.169 212.717 351.273 86.284 699.442

Skupaj z DDV 6.000 6.000 283.014 1.276.301 2.107.636 517.703 4.196.653

Deleţ v % 0,14% 0,14% 6,74% 30,41% 50,22% 12,34% 100,00%

Tabela 4/86: Investicijska vrednost za občino Škofljica, v EUR

ŠKOFLJICA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 1.971.582 0 1.971.582







10. VMESNA VSOTA 2.011.943 14.701 1.997.242

11. (DDV) 402.388 402.388 0

12. SKUPAJ 2.414.331 417.089 1.997.242

Tabela 4/87: Investicijska vrednost za občino Škofljica po letih, v EUR Škofljica 2009 2010 2011 2012 2013 Skupaj Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 200000 785.791 985.791 1.971.582 97,99%

Projektna in investicijska dokumentacija 7.351 3.675 3.675 0 0 14.701 0,73%

Nadzor 0 0 8000 4.830 12.830 25.660 1,28%

Skupaj 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 2.011.943 100,00%

DDV 1.470 735 42.335 158.124 199.724 402.388

Skupaj z DDV 8.821 4.410 254.010 948.745 1.198.345 2.414.331

Deleţ v % 0,37% 0,18% 10,52% 39,30% 49,63% 100,00%



Tabela 4/88: Investicijska vrednost za občino Vrhnika, v EUR

VRHNIKA SKUPNI STROŠKI

PROJEKTA (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)




3. Gradnja 7.698.830 0 7.698.830







10. VMESNA VSOTA 8.237.446 208.612 8.028.834

11. (DDV) 1.647.489 1.647.489 0

12. SKUPAJ 9.884.935 1.856.101 8.028.834

Tabela 4/89: Investicijska vrednost za občino Vrhnika po letih, v EUR Vrhnika 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 150.000 525.000 731.821 828.535 2.235.356 27,14%

ČN 0 0 160.000 2.382.838 2.542.838 377.798 5.463.474 66,32%



104.306 104.306 0 0 0 208.612 2,53%

Nadzor 0 0 20.000 27.405 48.541 50.475 146.421 1,78%

Skupaj 104.306 104.306 360.000 2.970.243 3.396.382 1.302.209 8.237.446 100,00%

DDV 20.861 20.861 72.000 594.049 679.276 260.442 1.647.489

Skupaj z DDV 125.167 125.167 432.000 3.564.292 4.075.658 1.562.651 9.884.935

Deleţ v % 1,27% 1,27% 4,37% 36,06% 41,23% 15,81% 100,00%

Tabela 4/90: Investicijska vrednost za skupino projektov, v EUR

SKUPINA PROJEKTOV SKUPNI STROŠKI

SKUPINE PROJEKTOV (A)

NEUPRAVIČENI

STROŠKI (B)


1. Projektiranje/izdelava študij 1.215.904 1.215.904 0


3. Gradnja 43.436.823 0 43.436.823







10. VMESNA VSOTA 46.670.890 1.215.904 45.454.986

11. (DDV) 9.334.178 9.334.178 0

12. SKUPAJ 56.005.068 10.550.082 45.454.986



Tabela 4/91: Investicijska vrednost za skupino projektov po letih, v EUR

Skupina projektov 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ Deleţ v %

Kanalizacija 0 0 935.845 7.202.591 8.688.950 2.070.336 18.897.722 40,49%

ČN 0 0 920.000 9.801.560 11.745.599 2.071.942 24.539.101 52,58%



521.254 383.265 311.386 0 0 0 1.215.904 2,61%

Nadzor 0 0 143.000 167.019 311.155 213.655 834.829 1,79%

Obveščanje javnosti 0 0 92.684 46.342 56.972 35.332 231.330 0,50%

Skupaj 521.254 383.265 2.502.915 17.508.964 21.202.310 4.552.183 46.670.890 100,00%

DDV 104.250 76.652 500.583 3.501.794 4.240.463 910.437 9.334.178

Skupaj z DDV 625.504 459.917 3.003.498 21.010.758 25.442.773 5.462.620 56.005.068

Deleţ v % 1,12% 0,82% 5,36% 37,52% 45,43% 9,75% 100,00%



5. ČLOVEŠKI VIRI (KADRI)

5.1. Izvajalci storitev javne sluţbe – komunalnih storitev V predmetnih občinah je več upravljavcev kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, ki za občino izvajajo komunalne storitve. V spodnji tabeli so prikazani upravljavci po občinah: Tabela 5/1: Seznam bodočih upravljavcev po občinah

Občina Upravljavec

občina Borovnica Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.

občina Brezovica Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.

občina Cerknica Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o.

občina Logatec Komunalno podjetje Logatec d.o.o.

občina Pivka KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.

občina Postojna KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.

občina Škofljica Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Ljubljana

občina Vrhnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.

5.1.1 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. Podjetje je bilo ustanovljeno 23.11.1964 s sklepom SO Vrhnika. Kasneje so se vrstile reorganizacije vse od ustanovitve podjetja do konca sedemdesetih let, ko se je oblikovala sestava, kakršna je danes. Trenutno ima podjetje tri sektorje (tehnični, finančno računovodski in splošni) in zaposluje 82 ljudi. Podjetje ţe od ustanovitve skrbi za komunalno infrastrukturo v Občini Vrhnika, Borovnica in od 1. 1. 2007 tudi za komunalno infrastrukturo v Občini Log – Dragomer, saj se je del Občine Vrhnika odcepil in tako je nastala nova občina. Na podlagi Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. O. O.

(v nadaljevanju JP KPV d. O. O.), opravlja podjetje naslednje dejavnosti

javnih sluţb v Občini Borovnica, Občini Vrhnika in Občini Log – Dragomer (Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. O. O., 2008, str. 2):

oskrba s pitno vodo,

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,

odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

oskrba s plinom,

urejanje in čiščenje javnih površin,

vzdrţevanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest,

javna razsvetljava,

urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost. V skladu z registrirano dejavnostjo podjetje opravlja tudi naslednje dejavnosti:

obnova in gradnja vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih komunalnih objektov,

projektiranje in tehnično svetovanje,

trgovina na drobno.

Osnovna dejavnost enote kanalizacija je skrb in vzdrţevanje javnega kanalizacijskega sistema z vsemi objekti in napravami na tem sistemu v občinah Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer. Skupno upravljajo cca 50 km javne kanalizacije na katero je priključenih 2.356 priključkov, dve večji čistilni napravi in dve mali čistilni napravi.



Tabela 5/2: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.

BILANCA STANJA 2006 2007

v 1 Str. v % Indeks v 1 Str. v %

Sredstva 15.560.040 100 114 17.699.708 100

A. Dolgoročna sredstva 13.261.889 85,2 112 14.817.615 83,7

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

43.319 0,3 68 29.427 0,2

1. Neopredmetena sredstva 43.319 0,3 68 29.427 0,2

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 13.211.926 84,9 112 14.788.188 83,6

III. Dolgoročne finančne naloţbe in Naloţbene nepremičnine 6.643 0 0 0 0

1. Naloţbene nepremičnine 0 0 n.p. 0 0

2. Dolgoročne finančne naloţbe 6.643 0 0 0 0

IV. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 n.p. 0 0

V. Odloţene terjatve za davek 0 0 n.p. 0 0

B. Kratkoročna sredstva 2.290.744 14,7 125 2.867.986 16,2

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 n.p. 0 0

II. Zaloge 158.095 1 86 135.841 0,8

III. Kratkoročne finančne naloţbe 661.380 4,3 0 0 0

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 988.040 6,3 157 1.550.347 8,8

V. Denarna sredstva 483.229 3,1 245 1.181.798 6,7

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 7.407 0 190 14.107 0,1

Zunajbilančna sredstva 0 0 n.p. 16.047 0,1

Obveznosti do virov sredstev 15.560.040 100 114 17.699.708 100

A. Kapital 3.233.659 20,8 97 3.130.133 17,7

I. Vpoklicani kapital 636.559 4,1 63 401.096 2,3

1. Osnovni kapital 636.559 4,1 63 401.096 2,3

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 n.p. 0 0

II. Kapitalske rezerve 1.112.060 7,1 121 1.347.523 7,6

III. Rezerve iz dobička 521.799 3,4 99 516.186 2,9

IV. Preseţek iz prevrednotenja 0 0 n.p. 0 0

V. Preneseni čisti poslovni izid 963.241 6,2 0 0 0

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 n.p. 865.328 4,9

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 143.540 0,9 110 158.592 0,9

C. Finančne in poslovne obveznosti 12.127.095 77,9 118 14.268.802 80,6

D. Dolgoročne obveznosti 11.599.432 74,5 113 13.100.471 74

I. Dolgoročne finančne obveznosti 81.397 0,5 144 117.070 0,7

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 11.518.035 74 113 12.983.401 73,4

III. Odloţene obveznosti za davek 0 0 n.p. 0 0

E. Kratkoročne obveznosti 527.662 3,4 221 1.168.331 6,6

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 n.p. 0 0

II. Kratkoročne finančne obveznosti 11.225 0,1 458 51.427 0,3

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 516.437 3,3 216 1.116.904 6,3

F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 55.746 0,4 255 142.181 0,8

Zunajbilančne obveznosti 0 0 n.p. 16.047 0,1



Tabela 5/3: Izkaz uspeha

IZKAZ USPEHA 2006 2007


1. Čisti prihodki od prodaje 4.358.728 100 112 4.872.993 100

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (2.659) (0,1) (414) 10.999 0,2

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 237.086 5,4 164 389.259 8

4. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 143.472 3,3 92 132.414 2,7

Kosmati donos od poslovanja 4.736.627 108,7 114 5.405.665 110,9

5. Stroški blaga, materiala in storitev 2.400.183 55,1 112 2.697.766 55,4

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

1.094.234 25,1 121 1.319.733 27,1

b) Stroški storitev 1.305.949 30 106 1.378.033 28,3

6. Stroški dela 1.653.472 37,9 102 1.694.566 34,8

a) Stroški plač 1.168.525 26,8 104 1.218.241 25

b) Stroški pokojninskih zavarovanj 161.088 3,7 104 167.653 3,4

c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 84.716 1,9 104 88.322 1,8

d) Drugi stroški dela 239.143 5,5 92 220.350 4,5

7. Odpisi vrednosti 680.489 15,6 106 723.601 14,8

a) Amortizacija 625.143 14,3 110 690.407 14,2

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

42 0 6.718 2.804 0,1

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 55.304 1,3 55 30.390 0,6

8. Drugi poslovni odhodki 93.626 2,1 167 156.282 3,2

Poslovni prihodki 4.739.286 108,7 114 5.394.666 110,7

Poslovni odhodki 4.827.770 110,8 109 5.272.215 108,2

Poslovni izid iz poslovanja (88.484) (2) (138) 122.451 2,5

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (91.143) (2,1) (146) 133.450 2,7

9. Finančni prihodki iz deleţev 0 0 n.p. 692.801 14,2

10. Finančni prihodki iz danih posojil 0 0 n.p. 0 0

11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 10.459 0,2 261 27.315 0,6

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 7.629 0,2 0 0 0

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0 0 n.p. 4.292 0,1

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 255 0 126 320 0

Finančni prihodki 10.459 0,2 6.885 720.116 14,8

Finančni odhodki 7.884 0,2 58 4.612 0,1

Drugi prihodki 218.029 5 88 191.616 3,9

Drugi odhodki 3.798 0,1 14 514 0

Celotni prihodki 4.965.115 113,9 127 6.317.397 129,6

Celotni odhodki 4.839.452 111 109 5.277.341 108,3

Celotni poslovni izid 125.663 2,9 828 1.040.056 21,3

15. Davek iz dobička 38.322 0,9 456 174.728 3,6

16. Odloţeni davki 0 0 n.p. 0 0

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 87.341 2 991 865.328 17,8



Tabela 5/4: Kadrovska struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Stopnja izobrazbe Število zaposlenih deleţ%

I 1 1,2

II 9 11

III 7 8,5

IV 30 36,6

V 18 21,9

VI 9 11

VII 2 2,4

VII / I 3 3,7

VII / II 3 3,7

SKUPAJ 82 100

5.1.2 Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. je javno podjetje, ki je bilo ustanovljeno sredi leta 1996. Pobudo po ustanovitvi je dal občinski svet Občine Brezovica, ker je bila občina v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih sluţbah dolţna poskrbeti za ureditev in izvajanje obveznih in izbirnih gospodarskih javnih sluţb na njenem področju. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Brezovica (Ur.l. RS, št. 49/05) opravlja to javno sluţbo za območja krajevnih skupnosti Vnanje Gorice, Notranje Gorice in Podpeč-Preserje. Ker kanalizacija in čistilne naprave še niso zgrajene, so v uporabi greznice in male biološke čistilne naprave. JKP Brezovica bo tekom projekta tudi uradno registrirala dejavnost odvajanja in čiščenja odpadne vode. V podjetju je zaposlenih dvanajst delavcev, kar prikazujemo v naslednji tabeli. Tabela 5/5: Kadrovska struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Stopnja izobrazbe Število delavcev

VII. 1

VI. 1

V. 4

IV. 4

III. 0

II. 0

I. 2

SKUPAJ 12



Tabela 5/6: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Komunalno podjetje Brezovica d.o.o.



Sredstva 700.776 100 109 762.041 100

A. Dolgoročna sredstva 378.025 53,9 99 375.192 49,2


0 0 n.p. 0 0

1. Neopredmetena sredstva 0 0 n.p. 0 0


II. Opredmetena osnovna sredstva 378.025 53,9 99 375.192 49,2

III. Dolgoročne finančne naloţbe in Naloţbene nepremičnine 0 0 n.p. 0 0


2. Dolgoročne finančne naloţbe 0 0 n.p. 0 0



B. Kratkoročna sredstva 322.751 46,1 120 386.849 50,8


II. Zaloge 37.160 5,3 103 38.401 5

III. Kratkoročne finančne naloţbe 0 0 n.p. 0 0

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 188.383 26,9 120 226.449 29,7

V. Denarna sredstva 97.208 13,9 126 121.999 16

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0

Zunajbilančna sredstva 0 0 n.p. 0 0

Obveznosti do virov sredstev 700.776 100 109 762.041 100

A. Kapital 184.489 26,3 99 182.720 24


1. Osnovni kapital 8.859 1,3 100 8.859 1,2


II. Kapitalske rezerve 118.761 16,9 100 118.764 15,6

III. Rezerve iz dobička 467 0,1 100 469 0,1


V. Preneseni čisti poslovni izid 56.401 8 100 56.402 7,4

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 n.p. (1.774) (0,2)

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0

C. Finančne in poslovne obveznosti 516.287 73,7 112 579.321 76

D. Dolgoročne obveznosti 356.518 50,9 89 318.641 41,8

I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 n.p. 0 0

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 356.518 50,9 89 318.641 41,8


E. Kratkoročne obveznosti 159.769 22,8 163 260.680 34,2


II. Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 n.p. 0 0

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 159.769 22,8 163 260.680 34,2

F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0

Zunajbilančne obveznosti 0 0 n.p. 0 0






1. Čisti prihodki od prodaje 579.734 100 133 772.106 100

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 0 n.p. 0 0

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 n.p. 0 0


Kosmati donos od poslovanja 588.565 101,5 136 801.785 103,8

5. Stroški blaga, materiala in storitev 347.423 59,9 149 518.796 67,2


167.733 28,9 181 302.975 39,2

b) Stroški storitev 179.690 31 120 215.821 28

6. Stroški dela 203.989 35,2 123 250.052 32,4

a) Stroški plač 145.609 25,1 126 184.110 23,8





a) Amortizacija 41.945 7,2 91 38.217 4,9


0 0 n.p. 0 0

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0 0 n.p. 0 0


Poslovni prihodki 588.565 101,5 136 801.785 103,8

Poslovni odhodki 594.429 102,5 136 808.573 104,7

Poslovni izid iz poslovanja (5.864) (1) 116 (6.788) (0,9)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (5.864) (1) 116 (6.788) (0,9)

9. Finančni prihodki iz deleţev 0 0 n.p. 0 0


11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 956 0,2 35 338 0

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 0 0 n.p. 0 0

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0 0 n.p. 0 0

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 67 0 5.123 3.421 0,4

Finančni prihodki 956 0,2 35 338 0

Finančni odhodki 67 0 5.123 3.421 0,4

Drugi prihodki 5.530 1 148 8.201 1,1

Drugi odhodki 88 0 0 0 0

Celotni prihodki 595.051 102,6 136 810.324 104,9

Celotni odhodki 594.584 102,6 137 811.994 105,2

Celotni poslovni izid 467 0,1 (357) (1.670) (0,2)

15. Davek iz dobička 0 0 n.p. 0 0


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 467 0,1 (380) (1.774) (0,2)



5.1.3 Javno podjetje komunala Cerknica d.o.o. Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. je bilo registrirano leta 2000. Podjetje je v 65% lasti občine Cerknica in 35% občine Loška dolina. JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA d.o.o. Cerknica, krajše JP Komunala Cerknica d.o.o., izvaja za potrebe občine Cerknica, občine Loška dolina in delno občine Bloke vsa tista opravila, ki omogočajo in zagotavljajo nemoteno oskrbo prebivalstva s proizvodi in storitvami javnega pomena:

oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda;

oskrba industrijskih in drugih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s poţarno vodo v javni rabi;

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;

ravnanje s komunalnimi odpadki;

odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;

upravljanje, vzdrţevanje in obnova vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih komunalnih objektov in naprav, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih sluţb;

vodenje inventarizacije komunalnih objektov in naprav, ki zadevajo pitno vodo, odpadno vodo in odpadke (katastri);

javna snaga in čiščenje javnih površin;

urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;

javna razsvetljava v naseljih;

urejanje in vzdrţevanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste;

Podjetje izvaja v obliki javnih pooblastil tudi naloge v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja ali v zvezi s sredstvi, ki jih ima v upravljanju ali s katerimi razpolaga, predvsem pa:

strokovno tehnične in razvojne naloge ter investicijsko načrtovanje v zvezi z gospodarjenjem s komunalnimi infrastrukturnimi objekti in napravami,

izdaja soglasja in dovoljenja za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omreţje in na druge komunalne objekte in naprave, določa pogoje in izdaja soglasja k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo komunalno infrastrukturo.

Organizacijsko je podjetje razčlenjeno na tri sektorje: komunalni sektor, ki skrbi za obvezne javne sluţbe in trţne dejavnosti v povezavi z enotami vodovoda, kanalizacije in enote za ravnanje z odpadki, tehnični sektor, kateri pokriva javne sluţbe in ostale trţne dejavnosti ter finančno računovodski sektor. JP Komunala Cerknica d.o.o., v občini Cerknica upravlja čistilno napravo v Dolenji vasi z 2.500 PE in na Rakeku s 500 PE. Upravlja tudi fekalno kanalizacijo v skupni dolţini primarnega omreţja pribliţno 19.450 m. V občini Loška dolina upravlja čistilno napravo v Starem trgu 1.950 PE in fekalno kanalizacijo v skupni dolţini primarnega omreţja pribliţno 13.500 m. Tabela 5/8: Kadrovska struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Stopnja izobrazbe na dan 31.12.2007

Število delavcev

VII. 6

VI. 3

V. 9

IV. 18

III. 3

II. 2

I. 11

SKUPAJ 52



Tabela 5/9: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Javno podjetje komunala Cerknica d.o.o.



Sredstva 3.086.876 100 90 2.763.993 100



31.915 1 181 57.843 2,1

1. Neopredmetena sredstva 31.915 1 181 57.843 2,1


II. Opredmetena osnovna sredstva 1.475.025 47,8 98 1.438.545 52




IV. Dolgoročne poslovne terjatve 110.428 3,6 87 96.424 3,5




II. Zaloge 67.831 2,2 72 48.504 1,8

III. Kratkoročne finančne naloţbe 1.819 0,1 0 0 0

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 1.328.301 43 72 956.870 34,6

V. Denarna sredstva 67.747 2,2 204 138.231 5

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 3.810 0,1 724 27.576 1

Zunajbilančna sredstva 457.265 14,8 144 659.417 23,9


A. Kapital 1.193.436 38,7 101 1.199.874 43,4


1. Osnovni kapital 619.504 20,1 100 619.504 22,4



III. Rezerve iz dobička 985 0 158 1.558 0,1


V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 n.p. 0 0

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 5.008 0,2 217 10.871 0,4



D. Dolgoročne obveznosti 194.308 6,3 64 123.915 4,5


II. Dolgoročne poslovne obveznosti 194.308 6,3 64 123.915 4,5


E. Kratkoročne obveznosti 1.311.672 42,5 77 1.011.923 36,6


II. Kratkoročne finančne obveznosti 38 0 0 0 0

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 1.311.634 42,5 77 1.011.923 36,6


Zunajbilančne obveznosti 457.265 14,8 144 659.417 23,9








3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 n.p. 0 0

4. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 38.443 1 8 3.239 0,1

Kosmati donos od poslovanja 3.779.241 101 87 3.292.509 100,1



930.688 24,9 91 849.673 25,8

b) Stroški storitev 1.438.678 38,5 74 1.069.270 32,5

6. Stroški dela 1.056.376 28,2 98 1.038.470 31,6

a) Stroški plač 767.091 20,5 100 764.202 23,2





a) Amortizacija 202.395 5,4 112 226.022 6,9


2.008 0,1 2 31 0



Poslovni prihodki 3.779.241 101 87 3.292.509 100,1


Poslovni izid iz poslovanja (16.298) (0,4) 358 (58.343) (1,8)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (16.298) (0,4) 358 (58.343) (1,8)





13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 10.396 0,3 142 14.788 0,4

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0 0 n.p. 0 0

Finančni prihodki 6.440 0,2 74 4.778 0,1

Finančni odhodki 10.396 0,3 142 14.788 0,4

Drugi prihodki 41.607 1,1 253 105.383 3,2

Drugi odhodki 789 0 861 6.794 0,2


Celotni odhodki 3.806.724 101,8 89 3.372.434 102,5

Celotni poslovni izid 20.563 0,5 147 30.236 0,9

15. Davek iz dobička 15.292 0,4 123 18.792 0,6


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 5.271 0,1 217 11.444 0,3



5.1.4 Komunalno podjetje Logatec d.o.o.

Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o. je bilo ustanovljeno na podlagi Odloka o organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, ki ga je 10. novembra 1993 sprejela Skupščina občine Logatec. Je v 100% lasti Občine Logatec. Pred njegovo ustanovitvijo je opravljalo javne storitve na področju občine Logatec gradbeno podjetje Gradnik Logatec. Osnovna naloga podjetja je opravljanje gospodarskih javnih sluţb na področju občine Logatec, in sicer predvsem na naslednjih področjih:

oskrba s pitno vodo,

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda,

ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

vzdrţevanje javne razsvetljave, vzdrţevanje javnih površin, vzdrţevanje cest in zimska sluţba,

pokopališka in pogrebna dejavnost,

organizacija trţnic in sejmov. Podjetje ima zaposlenih 39 delavcev na sledečih delovnih mestih:

v operativnem sektorju: o tehnični vodja, o vodja vodovoda, o delovodja, o vodovodni inštalater , o vodovodni inštalater – skladiščnik, o pomoţni delavec na vodovodu, o upravljavec čistilne naprave, o voznik traktorja s priključki, o KV delavec za vzdrţevanje elektroenergetskih naprav, o voznik tovornega vozila, o upravljavec teţke gradbene mehanizacije, o KV delavec na pokopališčih v Gor. In Dol. Logatcu, o KV delavec pri ravnanju z odpadki, o delavec pri ravnanju z odpadki, o delavec za komunalna dela,

v splošnem sektorju: o direktor, o tajnica, o računovodja, o obračun komunalnih storitev, blagajnik,

v sluţbi razvoja : o delavec v sluţbi razvoja, soglasij, priprave projektov in vodenja katastra komunalnih

naprav, o tajnica (administrator projektov).

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je organizirano samo na območju naselja Logatec. Zgrajenih je pribliţno 38 km kanalizacijskih vodov in čistilna naprava projektirane zmogljivosti 4.000 enot. Na kanalizaciji je inštaliranih še 7 črpališč in vakuumsko-tlačna postaja (IOC Zapolje).



Tabela 5/11: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Komunalno podjetje Logatec d.o.o.



Sredstva 11.245.598 100 106 11.927.621 100



4.215 0 158 6.669 0,1

1. Neopredmetena sredstva 4.215 0 158 6.669 0,1










II. Zaloge 40.419 0,4 311 125.793 1,1

III. Kratkoročne finančne naloţbe 0 0 n.p. 0 0

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 798.969 7,1 165 1.319.965 11,1

V. Denarna sredstva 421.449 3,7 16 65.748 0,6

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 4.757 0 283 13.449 0,1



A. Kapital 552.479 4,9 101 559.319 4,7


1. Osnovni kapital 25.038 0,2 126 31.638 0,3



III. Rezerve iz dobička 281.956 2,5 132 372.689 3,1


V. Preneseni čisti poslovni izid 74.620 0,7 0 0 0

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 16.112 0,1 1 239 0


C. Finančne in poslovne obveznosti 10.460.562 93 108 11.255.570 94,4

D. Dolgoročne obveznosti 9.825.388 87,4 103 10.131.443 84,9


II. Dolgoročne poslovne obveznosti 9.825.388 87,4 103 10.131.443 84,9


E. Kratkoročne obveznosti 635.174 5,6 177 1.124.127 9,4



III. Kratkoročne poslovne obveznosti 635.174 5,6 177 1.124.127 9,4










3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 362.273 12,1 85 307.824 7





502.101 16,8 131 657.991 14,9

b) Stroški storitev 1.787.403 59,7 161 2.882.722 65,5

6. Stroški dela 570.510 19 117 667.572 15,2

a) Stroški plač 393.082 13,1 118 463.617 10,5


c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 28.694 1 79 22.553 0,5



a) Amortizacija 468.950 15,7 108 507.759 11,5


159 0 0 0 0

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 6.498 0,2 5 339 0



Poslovni odhodki 3.354.685 112 141 4.739.297 107,7

Poslovni izid iz poslovanja 22.158 0,7 (112) (24.883) (0,6)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 22.158 0,7 (112) (24.883) (0,6)



11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 922 0 0 0 0



14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0 0 n.p. 57 0

Finančni prihodki 922 0 3 25 0

Finančni odhodki 0 0 n.p. 57 0

Drugi prihodki 9.695 0,3 264 25.549 0,6

Drugi odhodki 134 0 9 12 0


Celotni odhodki 3.354.819 112 141 4.739.366 107,7

Celotni poslovni izid 32.642 1,1 2 622 0

15. Davek iz dobička 413 0 93 383 0


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 32.229 1,1 1 239 0



Tabela 5/13: Kadrovska struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Kval. Razred Naziv izobrazbe: Število

delavcev Struktura v %

I. nekvalificirani delavci 4 10,2

II. polkvalificirani delavci 10 25,6

III. niţja strokovna

izobrazba (2 leti) 1 2,6

IV. srednja strokovna izobrazba (3 letna)

11 28,2

V. srednja strokovna

izobrazba 8 20,6

VI. višja strokovna

izobrazba 1 2,6

VII. visoka strokovna in univerzitetna izobr.

4 10,2

SKUPAJ 39 100

5.1.5 Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o. je nastalo leta 1992 z razdelitvijo takratnega Komunalnega podjetja Postojna na več podjetij. S pitno vodo oskrbujejo gospodinjstva in industrijo v občini Pivka in Postojna. S cevovodi so povezani tudi z občino Ilirska Bistrica, kamor občasno dobavljajo vodo za naselja ob občinski meji. V naseljih Pivka in Postojna skrbijo za nemoteno odvajanje odpadnih vod v javni kanalizaciji. V Postojni se kanalizacijski sistem zaključi z biološko čistilno napravo Postojna. Podjetje je v izključni lasti občin Postojna in Pivka. Podjetje izvaja naslednje dejavnosti:

zbiranje, čiščenje in distribucija vode,

kanalizacija in delovanje KČN,

vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije,

splošna gradbena dela,

cestni tovorni promet.

DE Kanalizacija izvaja dela v okviru obvezne lokalne javne sluţbe odvajanja odpadnih in padavinskih voda. Med storitve gospodarske javne sluţbe odvajanja so vključene:

čiščenje in vzdrţevanje javne kanalizacije Dela se izvajajo na javnem kanalizacijskem omreţju v občinah Pivka in Postojna s kontrolo omreţja in potrebnimi čiščenji kanalskih odsekov in z obratovalno vzdrţevalnimi deli kot so popravila jaškov, zamenjave pokrovov... Poteka tudi vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture ter priprava strokovnih podlag in izhodišč. Skrbijo da obstoječe omreţje, ki ga imajo v upravljanju, nemoteno obratuje in tako zagotavlja ustrezno oskrbo uporabnikov.

čiščenje peskolovov Lovilcev olj in maščob na javnih površinah ter kanalizacije za odvod padavinske vode s teh površin Upravljanje in vzdrţevanje kanalizacije za odvod padavinskih vod z javnih površin se izvaja v mestu Postojna. Posebna skrb je namenjena čiščenju peskolovov zaradi zaščite kanalizacije pred vnosom peska.



praznjenje greznic V občini Pivka se greznice še naprej čistijo po naročilu. Po naseljih v občini Postojna pa se je maja 2009 pričelo z organiziranim odvozom blata iz pretočnih greznic v skladu s pripravljenim Programom odvoza grezničnih gošč za območje občine Postojna. Zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju obvezne lokalne javne sluţbe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode, so določene v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode Ur.l.RS 105/02 in v Spremembi Ur.l.RS 50/04 in jih mora lokalna skupnost preko izvajalca storitev javne sluţbe zagotavljati za vsa naselja v občini.

V DE Čistilne naprave upravljajo sedem čistilnih naprav in dve črpališči. V občini Postojna upravljajo z dvema črpališčema za odpadne vode in s Centralno čistilno napravo Postojna, vse v lasti občine Postojna ter tremi malimi komunalnimi čistilnimi napravami po pogodbi in niso občinska lastnina. V občini Pivka upravljajo s tremi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki so last občine Pivka in sicer Komunalno čistilno napravo Zagorje, Komunalno čistilno napravo ob poslovno stanovanjskem objektu na Postojnski ulici v Pivki in Komunalno čistilno napravo pri trgovskem centru Spar v Pivki. Tabela 5/14: Kadrovska struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Stopnja izobrazbe Število zaposlenih Deleţ%

I. 2 4,6

II. 5 11,3

III. 3 6,9

IV. 17 38,6

V. 9 20,4

VI. 2 4,6

VII. 5 11,3

VIII. 1 2,3

SKUPAJ 44 100



Tabela 5/15: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Javno podjetje KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija



Sredstva 13.865.502 100 104 14.388.212 100



36.517 0,3 162 59.080 0,4



II. Opredmetena osnovna sredstva 12.778.760 92,2 105 13.380.671 93

III. Dolgoročne finančne naloţbe in Naloţbene nepremičnine 99.670 0,7 78 77.489 0,5

1. Naloţbene nepremičnine 67.184 0,5 114 76.757 0,5

2. Dolgoročne finančne naloţbe 32.486 0,2 2 732 0



B. Kratkoročna sredstva 893.912 6,4 97 870.719 6,1


II. Zaloge 140.527 1 85 118.967 0,8

III. Kratkoročne finančne naloţbe 41.813 0,3 357 149.164 1

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 698.748 5 84 585.725 4,1

V. Denarna sredstva 12.823 0,1 132 16.863 0,1

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 56.643 0,4 0 253 0



A. Kapital 1.493.524 10,8 100 1.493.677 10,4

I. Vpoklicani kapital 1.410.466 10,2 100 1.410.466 9,8

1. Osnovni kapital 1.410.466 10,2 100 1.410.466 9,8



III. Rezerve iz dobička 505 0 101 511 0


V. Preneseni čisti poslovni izid 12.302 0,1 107 13.166 0,1

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 864 0 17 146 0

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0


D. Dolgoročne obveznosti 11.011.738 79,4 107 11.835.191 82,3

I. Dolgoročne finančne obveznosti 11.011.738 79,4 107 11.835.191 82,3

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 n.p. 0 0






F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 315 0









3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 376.542 19,5 65 243.715 12,3

4. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 n.p. 0 0




649.433 33,6 90 585.675 29,5

b) Stroški storitev 552.785 28,6 98 541.329 27,2

6. Stroški dela 777.892 40,2 107 833.211 41,9

a) Stroški plač 557.009 28,8 108 603.166 30,3





a) Amortizacija 544.705 28,2 101 549.638 27,6


8.915 0,5 8 748 0





Poslovni izid iz poslovanja (549.630) (28,4) 114 (629.160) (31,6)

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (549.630) (28,4) 114 (629.160) (31,6)




12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 0 0 n.p. 22.988 1,2


14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 480 0 9 41 0


Finančni odhodki 480 0 4.798 23.029 1,2

Drugi prihodki 513.833 26,6 121 619.627 31,2

Drugi odhodki 0 0 n.p. 1.538 0,1

Celotni prihodki 2.861.971 148 101 2.886.310 145,2

Celotni odhodki 2.861.061 147,9 101 2.885.398 145,1

Celotni poslovni izid 910 0 100 912 0



Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 910 0 17 153 0



5.1.6 Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. po določbah Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Ur. l. RS, št. 32/1993) in na podlagi pooblastil lokalnih skupnosti opravlja obvezni gospodarski javni sluţbi oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih in padavinskih voda preko gospodarske javne infrastrukture, s katero upravlja. Osnovne dejavnosti podjetja Vodovod – Kanalizacija d.o.o. so:

Oskrba naselij z vodo. Vodo črpajo v vodarnah Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški prod in Brest. Vzdrţujejo osrednji vodovodni sistem mesta Ljubljane in lokalne vodovodne sisteme v okolici Ljubljane. Vsi objekti vodovodnih sistemov, ki so namenjeni črpanju, prečrpavanju in shranjevanju vode so avtomatizirani in daljinsko nadzorovani. Vodovodno omreţje meri pribliţno 1.000 km.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode. Porabljeno in padavinsko vodo s pomočjo kanalizacijskega omreţja odvajajo do čistilnih naprav in po čiščenju nazaj v okolje. Vzdrţujejo osrednji kanalizacijski sistem mesta Ljubljane in lokalne kanalizacijske sisteme v okolici Ljubljane.

Gospodarjenje z vsemi vodovodnimi in kanalizacijskimi objekti in napravami.

JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode izvaja poleg na območju občine Ig še na področju MO Ljubljana in na območju naslednjih primestnih občin: Škofljica, Medvode, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul in del Brezovice. Gospodarsko javno sluţbo oskrbe s pitno vodo pa izvaja v mestu Ljubljana in v delu sosednjih občin: Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani in Grosuplje na centralnem in na lokalnih vodovodnih sistemih. Temeljno poslanstvo, ki ga zaposleni vsakodnevno uresničujejo, je redna in varna oskrba okoli 300 tisoč prebivalcev MOL ter dela prebivalcev v ostalih osmih primestnih občinah s storitvami dobave pitne vode in odvajanjem ter čiščenjem komunalne odpadne vode. Na podlagi odlokov druţba izvaja še storitve po pooblastilih lokalnih skupnosti, storitve načrtovanja in vodenja investicijskih poslov na komunalni infrastrukturi, pripravlja razvojne zasnove in projekte za bodoče delovanje obeh obveznih lokalnih gospodarskih javnih sluţb (v nadaljevanju GJS). Druţba opravlja tudi trţne storitve po naročilu, s katerimi dosega boljšo izkoriščenost sredstev in večjo produktivnost zaposlenih, posredno pa boljši poslovni rezultat. Edini druţbenik podjetja je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.. Organa upravljanja druţbe sta nadzorni svet in poslovodstvo – direktor podjetja, posredno pa še Svet ustanoviteljev kot predstavniški organ lokalnih skupnosti, katerega sestavlja devet ţupanov. Nadzorni svet spremlja vodenje poslov druţbe, od julija 2005 dalje ga sestavlja devet članov, od katerih je šest predstavnikov občin ter trije predstavniki zaposlenih. V letu 2007 je bilo v podjetju v povprečju zaposlenih 410 zaposlenih in 398,5 zaposlenih po urah. Število zaposlenih po mesecih se je tekom leta 2007 postopno zmanjševalo od 421 v januarju do 401 koncem decembra. Povprečje mesečnih stanj za leto 2007 je bilo glede na predhodno leto za 14 zaposlenih oziroma za 3,3% manjše, število zaposlenih po urah pa za 11,9 zaposlenih oziroma za 3% manjše.



Tabela 5/17: Zaposleni po strokovni izobrazbi za leto 2007

Kval. Razred

Naziv izobrazbe: Število

delavcev Struktura

v %

I. nekvalificirani delavci 24 6,0

II. polkvalificirani delavci 18 4,5

III. niţja strokovna izobrazba (2 leti) 9 2,2

IV. srednja strokovna izobrazba (3 letna) 128 31,9

V. srednja strokovna izobrazba 119 29,7

VI. višja strokovna izobrazba 17 4,2

VII. visoka strokovna izobrazba 81 20,2

VIII magisterij 4 1,0

IX doktorat 1 0,2

SKUPAJ 401 100,0 Vir: Letno poročilo 2007, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o., Ljubljana

Zaposleni v sektorju vodovod zagotavljajo redno oskrbo z zdravju neškodljivo naravno pitno vodo in upravljajo ter vzdrţujejo naslednje medsebojno ločene vodovodne sisteme: centralni vodovodni sistem, ki omogoča oskrbo v MOL ter deloma tudi v primestnih občinah Dol pri Ljubljani, Škofljica, Ig, Brezovica in Dobrova – Polhov Gradec (le območje Komanije) ter 6 lokalnih vodovodnih sistemov na območju MOL in primestnih občin:

- sistem Rakitna na območju občine Brezovica, - sistem Golo – Zapotok na območju občine Ig in Škofljica (le območje zaselkov Klada

in Sarsko), - sistem Lipoglav v MOL, - sistem Pijava Gorica na območju občin Škofljica in Ig, - sistem Turjak na območju občine Velike Lašče ter - sistem Gornji Ig na območju občine Ig.

Poleg teh druţba po posebnih pogodbah z MOL izvaja še redno vzdrţevanje in nadzor kvalitete pitne vode ter obračun porabe storitev na lokalnih vodovodnih sistemih Rašica, Preţganje in Mali Vrh. Zaposleni v sektorju kanalizacija zagotavljajo nemoteno odvajanje in čiščenje komunalne in industrijske odpadne vode in upravljali ter vzdrţevali naslednje samostojne kanalizacijske sisteme: centralni kanalizacijski sistem, ki omogoča odvajanje in čiščenje v MOL ter v delu občine Medvode ter 12 lokalnih kanalizacijskih sistemov na območjih MOL in šestih primestnih občin na obrobju MOL:

- sistemi Črnuče, Brod-Šentvid, Gameljne in Sostro na območju MOL, - sistem Pirniče v občini Medvode, - sistem Kamnik pod Krimom v občini Brezovica, - sistem Škofljica v občini Škofljica, - sistem Horjul v občini Horjul, - sistema Dobrova ter Polhov Gradec v občini Dobrova-Polhov Gradec ter - sistema Ig in Matena v občini Ig.

V procesih rednega ter investicijskega vzdrţevanja kanalizacijskega omreţja in čiščenja odpadne vode se na vseh oskrbnih sistemih izvajajo načrtovane in po potrebi tudi ostale dodatne storitve, potrebne za vzdrţevanje nenehne delovne sposobnosti infrastrukture, ki omogoča neprekinjeno vsakodnevno 24-urno delovanje. S tem je druţba izpolnjuje enega od glavnih poslanstev obstoja.



Tabela 5/18: Bilanca stanja na dan 31.12.2007 Javno podjetje vodovod – kanalizacija d.o.o.



Sredstva 267.252.700 100 100 268.497.181 100


I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 503.084 0,2 171 861.713 0,3




III. Dolgoročne finančne naloţbe in Naloţbene nepremičnine 11.108 0 90 9.984 0

1. Naloţbene nepremičnine 8.400 0 87 7.278 0

2. Dolgoročne finančne naloţbe 2.708 0 100 2.706 0

IV. Dolgoročne poslovne terjatve 6.906 0 66 4.583 0




II. Zaloge 592.276 0,2 109 644.984 0,2

III. Kratkoročne finančne naloţbe 12.449.366 4,7 98 12.153.352 4,5

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 5.967.555 2,2 132 7.847.470 2,9

V. Denarna sredstva 69.442 0 4.151 2.882.788 1,1

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 22.392 0 347 77.702 0

Zunajbilančna sredstva 19.537.531 7,3 99 19.345.799 7,2


A. Kapital 140.306.693 52,5 102 142.724.440 53,2

I. Vpoklicani kapital 78.141.491 29,2 100 78.141.491 29,1

1. Osnovni kapital 78.141.491 29,2 100 78.141.491 29,1


II. Kapitalske rezerve 62.165.202 23,3 100 62.165.201 23,2

III. Rezerve iz dobička 0 0 n.p. 120.887 0


V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 n.p. 0 0

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 n.p. 2.296.861 0,9

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 51.045.243 19,1 103 52.708.067 19,6


D. Dolgoročne obveznosti 58.820.727 22 101 59.388.683 22,1

I. Dolgoročne finančne obveznosti 8.258.888 3,1 92 7.567.183 2,8

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 50.561.839 18,9 102 51.821.500 19,3




II. Kratkoročne finančne obveznosti 1.622.033 0,6 109 1.762.119 0,7


F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 2.270 0 69.226 1.571.480 0,6

Zunajbilančne obveznosti 19.537.531 7,3 99 19.345.799 7,2








3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 541.817 2,1 5 28.505 0,1

4. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 2.013.754 7,9 93 1.865.327 5,5

Kosmati donos od poslovanja 28.178.007 110 128 36.036.479 105,5

5. Stroški blaga, materiala in storitev 8.950.490 34,9 103 9.223.009 27


4.093.100 16 114 4.667.777 13,7

b) Stroški storitev 4.857.390 19 94 4.555.232 13,3

6. Stroški dela 10.196.489 39,8 103 10.542.636 30,9

a) Stroški plač 7.299.885 28,5 107 7.775.991 22,8



d) Drugi stroški dela 1.454.212 5,7 87 1.259.516 3,7

7. Odpisi vrednosti 10.759.090 42 131 14.064.953 41,2

a) Amortizacija 10.588.624 41,3 129 13.689.192 40,1


80.288 0,3 237 190.398 0,6


8. Drugi poslovni odhodki 556.257 2,2 60 334.406 1

Poslovni prihodki 28.178.007 110 128 36.036.479 105,5


Poslovni izid iz poslovanja (2.284.320) (8,9) (82) 1.871.475 5,5

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (2.284.320) (8,9) (82) 1.871.475 5,5

9. Finančni prihodki iz deleţev 810 0 110 891 0




13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 331.551 1,3 105 347.558 1

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 7.391 0 9 690 0


Finančni odhodki 338.942 1,3 103 348.248 1

Drugi prihodki 669.279 2,6 62 417.935 1,2

Drugi odhodki 22.287 0,1 281 62.709 0,2

Celotni prihodki 29.221.010 114 127 36.993.709 108,4

Celotni odhodki 30.823.556 120,3 112 34.575.961 101,3

Celotni poslovni izid (1.602.546) (6,3) (151) 2.417.748 7,1



Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1.602.546) (6,3) (151) 2.417.748 7,1



5.2. Vpliv na zaposlovanje

Skupina projektov bo imela manjši vpliv na zaposlovanje, saj bo za potrebe delovanja vseh čistilnih naprav ter vzdrţevanje kanalizacijskih sistemov dodatno zaposlenih 7 ljudi. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica je predvideno, da ga bodo upravljali obstoječi zaposleni pri bodočem upravljavcu (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.) in se tako ne načrtuje novih zaposlitev. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica je predvideno, da ga bo upravljal upravljavec (Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.), ki bo za potrebe delovanja čistilne naprave in obratovanje kanalizacije dodatno zaposlil dve osebi. Za potrebe delovanja čistilne naprave Dolenja vas v občini Cerknica pri upravljavcu (Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec bo upravljal dosedanji upravljavec Komunalno podjetje Logatec d.o.o.. Za vzdrţevanje kanalizacijskega sistema niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se predvideva ena dodatne zaposlitev. Za sistem odvajanja in čiščenja v občini Pivka je predvideno, da ga bodo upravljali ţe zaposleni pri bodočem upravljavcu (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) in tako ne bo prišlo do novih zaposlitev. Za potrebe delovanja čistilne naprave in primarne kanalizacije v občini Postojna pri upravljavcu (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Za potrebe delovanja kanalizacije v občini Škofljica pri upravljavcu (Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. Ljubljana) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo Vrhnika bo upravljal dosedanji upravljavec Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. Za vzdrţevanje kanalizacije niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se načrtuje na novo zaposliti štiri osebe. Torej se pri vseh upravljavcih skupaj predvideva na novo zaposliti 7 ljudi. Tabela 5/20: Predvideno število novo zaposlenih oseb

Upravljalec Novo zaposleni

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. 4

Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. 2

Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. /

Komunalno podjetje Logatec d.o.o. 1

KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. /

Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. /

Skupaj 7



6. LOKACIJA

Projekt se bo izvajal v občinah, ki so locirane na porečju reke Ljubljanice in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika.

Slika 6/1: Lokacija skupine projektov



7. IZVEDBA

Izvedba skupine projektov bo po posameznih občinah predvidoma potekala v skladu s spodaj predstavljenimi terminskimi plani. Za pridobitev sredstev s strani EU Kohezijskega sklada se bo pripravila vloga ter razpisne dokumentacije za posamezne projekte. Po pridobitvi odločbe o sofinanciranju bodo morale občine izvesti postopek javnega naročanja za izgradnjo kanalizacije in za nadgradnjo ter gradnjo čistilnih naprav. Poleg izvedbe javnega naročila za gradnje bo potrebno izvesti tudi javna naročila za storitve nadzora in stike z javnostjo. Terminski plani same izgradnje so prilagojeni moţnostim financiranja iz občinskih proračunov.



Tabela 7/1: Terminski plan za investicijo v občini Borovnica

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4

Izdelava investicijske in projektne dokumentacije

Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev

Izdelava razpisne dokumentacije , izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del


Gradnja kanalizacije

Gradnja ČN

Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba

Nadzor

Redno obratovanje sistema

Tabela 7/2: Terminski plan za investicijo v občini Brezovica

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4






Gradnja CČN

Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba

Nadzor




Tabela 7/3: Terminski plan za investicijo v občini Cerknica

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4





Gradnja ČN

Poskusno obratovanje ČN z reklamacijsko dobo

Nadzor


Tabela 7/4: Terminski plan za investicijo v občini Logatec

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4






Gradnja ČN


Nadzor




Tabela 7/5: Terminski plan za investicijo v občini Pivka

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4





Gradnja kanalizacije 21

Gradnja ČN


Nadzor


Tabela 7/6: Terminski plan za investicijo v občini Postojna

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4






Gradnja ČN


Nadzor


21

Vključuje začetek gradnje na območju naselja Petelinje.



Tabela 7/7: Terminski plan za investicijo v občini Škofljica

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4






Nadzor

Reklamacijska doba

Obratovanje sistema

Tabela 7/8: Terminski plan za investicijo v občini Vrhnika

Aktivnosti

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4






Gradnja ČN

Nadzor





8. FINANČNA ANALIZA

Pri izračunih finančen analize smo upoštevali metodo diferenčnih vrednosti (inkrementalni pristop). Ugotavljali smo finančno donosnost investicije, katero se presodi, na podlagi ocenjene finančne neto sedanje vrednosti in finančne interne stopnje donosnosti investicije (NPV/C, FRR/C). Ti kazalniki pokaţejo zmoţnost neto prihodkov, da povrnejo stroške investicije, ne glede na to, kako so ti financirani. Da za projekt lahko zaprosimo za prispevek iz skladov, mora biti NPV/C negativna, FRR/C pa niţja od diskontne stopnje, ki smo jo uporabili v analizi. Izračunali smo tudi finančno donosnost lastnega (nacionalnega) kapitala (FNPV/K, FRR/C), kjer je treba v projekt vloţena finančna sredstva – brez nepovratnih sredstev EU – upoštevati kot odliv in ne kot investicijske stroške. Ugotavljali smo tudi finančno trajnost (vzdrţnost – pokritost) projekta, ki smo jo ocenili s preverjanjem, ali so skupni (nediskontirani) neto denarni tokovi v referenčnem obdobju pozitivni. Ti neto denarni tokovi vključujejo investicijske stroške, vse vire financiranja (nacionalne in sredstva EU) in neto prihodke. Finančno pokritost posameznega projekta prikazujemo v prilogi 2. Skupino projektov Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 1. sklop smo torej preučili iz vidika diskontiranih denarnih tokov z uporabo inkrementalne metode. Opazovali smo diskontirani neto denarni tok oz. kumulativen neto denarni tok projekta, ki izkazuje ali je projekt finančno vzdrţljiv oz. ali se s projektom ustvarja ustrezne in dovolj visoke prihodke, za kritje stroškov. Izračunali smo glavne finančne kazalnike (NPV/C, NPC/K, IRR/C, IRR/K) ter izračunali prispevek skupnosti. Ob tem smo upoštevali sledeče predpostavke modela:

ekonomska doba investicije je ocenjena na 30 let,

za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06),

v prikazu denarnega toka smo upoštevali vrednosti v stalnih cenah brez davka na dodano vrednost,

investicijske vrednosti so upoštevane v obdobju 2009-2014, denarni tok je prikazan do leta 2038,

v finančni analizi so bili upoštevani le dodatni stroški in prihodki, ki bodo nastali zaradi implementacije investicije v odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

pri dodatnih stroških smo upoštevali dodatne obratovalne in vzdrţevalne stroške, ki bodo nastali na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter investicijsko vzdrţevanje (nadomestitveno vlaganje),

dodatne prihodke smo računali na podlagi količin odvedene in očiščene odpadne vode, ki izhajajo iz porabe pitne vode, za celotno referenčno obdobje tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo,

prodajne cene smo upoštevali v višini polne lastne cene, ki vključuje tekoče stroške vzdrţevanja in obratovanja ter amortizacijo. Nova cena, ki smo jo upoštevali pri izračunu prihodkov zajema obstoječo ceno za odvajanje in čiščenje ter strošek nove investicije na 1 m

3 odvedene in očiščene odpadne vode,

posamezne prodajne cene so bile izračunane za vsak projekt posebej,

amortizacijske stopnje, ki smo jih upoštevali so 2% za gradbeni del in 7,5% za opremo na čistilnih napravah,

upoštevali smo preostanek vrednosti investicije, ki je bil izračunan na osnovi diskontiranih vrednosti vseh bodočih neto prejemkov po preteku ekonomske dobe posameznega projekta.



Za izračun stopnje primanjkljaja smo tako:

med prilivi upoštevali prihodke od prodaje dodatnega obsega storitev in na koncu ekonomske dobe prišteli ostanek vrednosti investicije,

med odlivi smo upoštevali odlive investicije brez DDV ter stroške obratovanja brez amortizacije. Upoštevali smo tudi potrebna nadomestitvena vlaganja v ekonomski dobi posameznega projekta.

Prikaz celotne finančne analize je prikazan v prilogi 1.

8.1. Predvideni prihodki nastali po izvedbi investicije v odvajanje in čiščenje

odpadnih vod

Predvideni prihodki so izračunani na osnovi porabe vode za gospodinjstva in gospodarstvo novih priključenih in obstoječih priključenih. Predvideni prihodki so izračunani na osnovi:

obstoječih priključenih, ki ţe plačujejo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vendar bodo nastali novi prihodki za deleţ povečanja cen na osnovi novih investicij. Deleţi povečanja cen zaradi investicij so bili upoštevani v vsaki občini glede na višino investicije, ki bo v občini izvedena. Cene za te dodatne investicije se bodo različno povečale za posamezne občine tako za odvajanje odpadne vode kot za čiščenje odpadne vode. Izračuni so podani v poglavju 8.2.

povečanja cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda zaradi novih investicij: izračunano je na osnovi količine odpadne vode v 30 letih (tako obstoječih priključenih PE kot tudi novih priključenih). Pri izračunu povečanja cene smo upoštevali celotne vzdrţevalne stroške novih kanalizacijskih sistemov in obratovalne ter vzdrţevalne stroške za čistilne naprave ter ostale objekte na kanalizaciji za obdobje ekonomske dobe. V spodnjih tabelah so predstavljeni izračuni dodatnih stroškov investicij na kubični meter odpadne vode po posamezni občini.

novo priključenih na kanalizacijske sisteme in čistilne naprave: izračunani so prihodki po posameznih občinah in sicer v višini nove cene za odvajanje in čiščenja odpadnih voda, kjer je upoštevan dodaten strošek zaradi nove investicije.

V spodnjih tabelah so prikazani dodatni stroški za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za posamezne občine. Tabela 8/1: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino

Borovnica ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ

Količina odpadne vode – obstoječi 2.619.339

Količina odpadne vode – novopriključeni 1.742.817

Skupaj količina odpadne voda 4.362.156

Operativni stroški skupaj 2.123.636

Amortizacija skupaj 878.075

Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 592.906

Stroški – prihodki skupaj 2.408.804

Dodatni strošek 0,5522



ČIŠČENJE ODPADNIH VODA SKUPAJ

Količina očiščene vode – obstoječi 1.278.350

Količina očiščene vode – novopriključeni 2.860.308

Skupaj količina odpadnih voda 4.138.658




Stroški – prihodki 2.579.209


Tabela 8/2: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino

Brezovica

ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ

Količina odpadne vode – obstoječi 98.208




Amortizacija skupaj 1.328.043

Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 1.522.718



ČIŠČENJE ODPADNIH VODA









Tabela 8/3: Izračun dodatnih stroškov za čiščenje odpadne vode za občino Cerknica ČIŠČENJE ODPADNIH VODA SKUPAJ


Količina odpadne vode – novopriključeni 250.722









Tabela 8/4: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Logatec





Operativni stroški skupaj 894.250















Pivka





















Tabela 8/6: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Postojna



Količina odpadne vode – novopriključeni 0


Operativni stroški skupaj 0


Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 0

Stroški – prihodki skupaj 107.962




Količina odpadne vode – novopriključeni 0







Tabela 8/7: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje odpadne vode za občino Škofljica








Stroški – prihodki skupaj 854.355



Vrhnika








Stroški – prihodki skupaj -1.302.205

Dodatni strošek -0,0657



ČIŠČENJE ODPADNIH VODA SKUPAJ

Količina odpadne vode – obstoječi 0








Pri občini Vrhnika smo pri izračunu prihodkov od novo priključenih PE na odvajanje upoštevali obstoječo ceno odvajanja. Dodatnih prihodkov za odvajanje od obstoječih priključenih PE nismo upoštevali, ker izvedba investicije, glede na obstoječo ceno, ne izkazuje potrebo po povišanju cene za odvajanje. Bodoče prihodke po končanih investicijah za posamezne občine oz. projekte prikazujemo v prilogi 1.



8.2. Cenovna dostopnost Glede na nastanek dodatnih stroškov zaradi investicije na področju odvajanja in čiščenja, prikazujemo v nadaljevanju zmoţnost plačila oz cenovno dostopnost po posameznih občinah. Za primer prikazujemo gospodinjstvo s tremi člani ter dvema osebama, ki prejemata povprečno plačo v občini (upoštevan letni prihodek) in gospodinjstvo s tremi člani in eno osebo, ki prejema minimalno plačo in eno osebo, ki prejema denarno socialno pomoč (upoštevan letni prihodek). Tabela 8/9: Izračun cenovne dostopnosti po občinah v primeru 3 članskega gospodinjstva, v katerem dve osebi prejemata povprečno plačo v

občini

Občina

Sedanja cena odvajanja in čiščenja ter

vodarine

Bodoča cena odvajanja in čiščenja ter

vodarine

Povprečna količina odpadne vode na

osebo na leto (m3)


gospodinjstvo na leto (3 člani)

Povprečen letni strošek danes

na gospodinjstvo

22

Povprečen letni strošek po

investiciji na gospodinjstvo

23

Povprečni letni neto prihodek na gospodinjstvo (e-uprava 08/2010)

Deleţ stroška za odvajanje in čiščenje ter

vodooskrbo v prihodkih

gospodinjstva danes

Deleţ stroška za odvajanje in čiščenje

ter vodooskrbo v prihodkih

gospodinjstva po končani investiciji

Borovnica 1,3745 2,6499 42,61 127,84 175,72 338,76 19.053,60 0,92% 1,78%

Brezovica 1,7108 2,3074 54,56 163,68 330,10 427,75 20.677,20 1,60% 2,07%

Cerknica 1,2772 3,0094 42,72 128,16 216,50 438,49 19357,68 1,12% 2,27%

Logatec 0,925 1,7116 51,51 154,52 238,04 359,58 21.614,40 1,10% 1,66%

Pivka 1,877 2,8404 36,76 110,29 237,25 343,51 18.463,20 1,29% 1,86%

Postojna 1,8079 3,2038 41,94 125,81 257,69 433,31 22.316,88 1,15% 1,94%

Škofljica 1,4246 1,7048 42,05 126,14 238,65 274,00 22.316,88 1,07% 1,23%

Vrhnika 1,2817 2,0958 51,51 154,53 214,01 339,81 20.381,04 1,05% 1,67%

Glede na to, da cenovna dostopnost po izvedeni investiciji v odvajanje in čiščenje ter oskrbe s pitno vodo nikjer ne presega 4% v celotnih prihodkih v gospodinjstvu (gledano na višino prihodkov v gospodinjstvih, torej povprečni prihodki), lahko smatramo, da je povišanje cen zaradi investicije sprejemljivo.

22

Vključuje tudi stroške omreţnine, števnine. 23

Vključuje tudi stroške omreţnine, števnine.



Tabela 8/10: Izračun cenovne dostopnosti po občinah v primeru 3 članskega gospodinjstva, v katerem dve osebi prejemata minimalno plačo

Občina

Sedanja cena odvajanja in čiščenja ter

vodarine

Bodoča cena odvajanja in čiščenja ter

vodarine


osebo na leto (m3)


gospodinjstvo na leto (3 člani)

Povprečen letni strošek danes

na gospodinjstvo

24

Povprečen letni strošek po

investiciji na gospodinjstvo

25

Povprečni letni neto prihodek na

gospodinjstvo (MDDSZ)

Deleţ stroška za odvajanje in čiščenje ter

vodooskrbo v prihodkih

gospodinjstva danes

Deleţ stroška za odvajanje in čiščenje

ter vodooskrbo v prihodkih

gospodinjstva po končani investiciji

Borovnica 1,3745 2,6499 42,61 127,84 175,72 338,76 14.482,68 1,21% 2,34%

Brezovica 1,7108 2,3074 54,56 163,68 330,10 427,75 14.482,68 2,28% 2,95%

Cerknica 1,2772 3,0094 42,72 128,16 216,50 438,49 14.482,68 1,49% 3,03%

Logatec 0,925 1,7116 51,51 154,52 238,04 359,58 14.482,68 1,64% 2,48%

Pivka 1,877 2,8404 36,76 110,29 237,25 343,51 14.482,68 1,64% 2,37%

Postojna 1,8079 3,2038 41,94 125,81 257,69 433,31 14.482,68 1,78% 2,99%

Škofljica 1,4246 1,7048 42,05 126,14 238,65 274,00 14.482,68 1,65% 1,89%

Vrhnika 1,2817 2,0958 51,51 154,53 214,01 339,81 14.482,68 1,48% 2,35%

V primeru minimalne plače in denarne socialne pomoči, se omenjena 4% ne presega, zato lahko smatramo, da je povišanje cen zaradi investicije sprejemljivo. Sprejemanje nove cene odvajanja in čiščenja je seveda odločitev, ki se jo predlaga in sprejema na občinskih svetih, zato je dokončna odločitev glede cen na strani predmetnih občin.

24

Vključuje tudi stroške omreţnine, števnine. 25

Vključuje tudi stroške omreţnine, števnine.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE – 1.


8.3. Predvideni stroški obratovanja in vzdrţevanja posameznega projekta Pri stroških obratovanja in vzdrţevanja posameznega projekta smo le te razdelili na vzdrţevalne stroške kanalizacijskega sistema in obratovalne ter vzdrţevalne stroške čistilnih naprav in ostalih objektov na kanalizacijskih sistemih. V spodnjih tabelah prikazujemo obratovalne in vzdrţevalne stroške za nove kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Pri čistilnih napravah, ki se nadgrajujejo, smo upoštevali dodatne stroške, ki jih bo imel bodoči upravljavec z investicijo. Tabela 8/11: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in CČN v občini Borovnica

(projekt št. 1) v EUR

Obratovalni stroški v EUR

Kanalizacijski sistem 86.679

CČN 93.899

SKUPAJ 180.578

Tabela 8/12: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini

Brezovica (projekt št. 2) v EUR Obratovalni stroški v EUR


ČN 160.336

Stroški elektrike 38.560

Stroški kemikalij 23.044

Stroški izsuševanja blata 51.058

Stroški delovne sile 46.667

Ostali stroški 1.007

Skupaj 227.182

Tabela 8/13: Letni obratovalni stroški čistilne naprave v občini Cerknica (projekt št. 3) v

EUR

Obratovalni stroški ČN v EUR






Skupaj stroški ČN 296.829



Tabela 8/14: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec (projekt št. 4) v EUR



ČN 189.172

stroški elektrike 89.498

stroški kemikalij 60.903

stroški izsuševanja blata 5.262

stroški delovne sile 33.509

Skupaj 225.672


Pivka (projekt št. 5) v EUR Obratovalni stroški v EUR


ČN 151.021

Električna energija 32.124

FeCl3 za obarjanje fosforja -40% razt. 15.549

Polielektrolit za dehidracijo 19.032

Plin 1.370

Laboratorijski material 300

Strokovna literatura in pisarniški material 100

Drobni inventar 50

Bruto zaposleni 6.833

Dispozicija blata 63.441

Dispozicija ostalih odpadkov 9.922

Stroški izobraţevanja 100

Stroški zunanjega monitoringa 2.000

Razni stroški 200

Skupaj 167.301


Postojna (projekt št. 6) v EUR



CČN 515.689

stroški elektrike 52.279

poraba polielektrolita za zgoščanje blata 13.895

goriva 2.500

laboratorijski material 4.100

drobni inventar 1.200

stroški zaposlenih 102.955

končna dispozicija blata in ostalih odpadkov 333.560

stroški zunanjega monitoringa 5.200

Skupaj 525.689



Tabela 8/17: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem v občini Škofljica (projekt št. 7) v EUR






Skupaj kanalizacijski sistem 28.440


Vrhnika v EUR



CČN 440.798






Skupaj 445.598

8.4. Predvideni stroški amortizacije Pri izračunu letne amortizacije smo upoštevali za gradbeni del kanalizacijskega sistema in ČN ter objektov kanalizacije 2,0% letno amortizacijsko stopnjo, za opremo ČN pa 7,5% amortizacijsko stopnjo. Tabela 8/19: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in CČN v občini Borovnica

(projekt št. 1) v EUR

Projekt št. 1: Občina Borovnica Investicijska

vrednost brez DDV Amortizacijska

stopnja Letna amortizacija

Kanalizacijski sistem

Gradbene konstrukcije 3.195.500 2,00% 63.910

Oprema 316.800 2,00% 6.336

ČN

Gradbene konstrukcije 520.000 2,00% 10.400

Oprema 705.000 7,50% 52.875

Skupaj 4.737.300 133.521



Tabela 8/20: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Brezovica (projekt št. 2) v EUR

Projekt št. 2: Občina Brezovica Investicijska





Oprema 1.370.026 7,50% 102.752

ČN


Oprema 1.566.088 7,50% 117.457

Skupaj 8.264.135 326.769

Tabela 8/21: Izračun letne amortizacije za čistilno napravo v občini Cerknica (projekt št. 3) v EUR

Projekt št. 3: Občina Cerknica Investicijska



ČN


Električne instalacije in oprema 356.000 7,50% 26.700

Strojne instalacije in oprema ter razna mobilna oprema

1.725.000 7,50% 129.375

Skupaj 4.095.900 196.373

Tabela 8/22: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec (projekt št. 4) v EUR

Projekt št. 4: Občina Logatec Investicijska vrednost

brez DDV Stopnja

amortizacije Letna amortizacija



Oprema 1.170.403 2,00% 23.408

ČN


Električne instalacije in oprema 2.742.292 7,50% 205.672

Strojne instalacije in oprema 77.832 7,50% 5.837

Tehnologija in oprema tehnologije 43.200 7,50% 3.240

SKUPAJ 5.360.956 264.702

Tabela 8/23: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Pivka (projekt št. 5) v EUR

Projekt št. 5: Občina Pivka Investicijska


stopnja Letna

amortizacija

Kanalizacijski sistem 4.004.640 2,0% 80.093

ČN


Oprema 1.090.362 7,5% 81.777

Skupaj 6.443.311 188.836



Tabela 8/24 Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Postojna (projekt št. 6) v EUR

Projekt št. 6: Občina Postojna Investicijska vrednost brez DDV

Amortizacijska stopnja

Letna amortizacija

Kanalizacijski sistem 211.690 2,0% 4.234

ČN


Električne instalacije in oprema 294.381 7,50% 101.153

Strojne instalacije in oprema 1.054.331 7,50% 40.717

Trafo postaja 44.797 7,50% 30.955

Skupaj 3.343.287 193.605

Tabela 8/25: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem v občini Škofljica (projekt št.

7) v EUR

Projekt št. 7: Občina Škofljica Investicijska


stopnja Letna

amortizacija

Kanalizacijski sistem 1.726.023 2,00% 34.520

Tabela 8/26: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Vrhnika (projekt št. 8) v EUR

Projekt št. 8: Občina Vrhnika Investicijska


stopnja Letna

amortizacija



Oprema 75.000 2,00% 1.500

ČN


Oprema 2.490.560 7,50% 186.792

Skupaj 7.321.031 283.401

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE


8.5. Rezultati finančne analize

Z izračunom finančne analize smo izračunali spodaj navedene kazalnike. Z izvedbo investicije bo finančna neto sedanja vrednost investicije po posameznem projektu oz. občinah sledeča: Tabela 8/27: Prikaz finančnih kazalnikov za vse občine oz. projekte






Pivka






Finančna neto sedanja vrednost investicije s Kohezijo (v EUR) -482.533 -866.105 -565.662 -923.493 -1.024.486 -411.821 -242.705 -947.666

Finančna neto sedanja vrednost investicije brez Kohezije (v EUR) -3.873.899 -6.557.232 -3.266.850 -5.282.741 -5.233.642 -2.693.249 -1.544.166 -6.035.978

Finančna neto sedanja vrednost investicije je pri vseh občinah oz. projektih negativna, saj posamezen projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj. Finančne interne stopnje donosov s kohezijo pa so pri vseh projektih pozitivne.



9. EKONOMSKA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vloţke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi trţnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne druţbe in ne tako, kot finančna, ki predstavlja samo koristi lastnika kapitala. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize. Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za druţbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada. Zato je potrebno, da:

koristi presegajo stroške projekta,

sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.

Da sta ta pogoja izpolnjena se vidi s tem, da je:

neto sedanja vrednost pozitivna,

ekonomska interna stopnja donosnosti višja od diskontne stopnje za izračun ekonomske neto sedanje vrednosti (5,0%),

razmerje med stroški in koristmi večje od 1.

Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem. Denarni tok iz finančne analize se povzame za izračune ekonomske analize. Pri določanju ekonomskih kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev: Davčni popravki: posredne davke (DDV), subvencije in čiste transferje (npr. plačila

za socialno varnost) smo odšteli. Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki) nekateri učinki projekta lahko vplivajo

na druge poslovne subjekte, ki ne prejemajo nadomestil. Ti učinki so lahko pozitivni ali negativni. Ker za eksternalije ni denarnih nadomestil, te tudi niso vključene v analizo in jih je potrebno oceniti in ovrednotiti.

Od trga računovodskih (fiktivnih) cen: poleg izkrivljanja davkov in zunanjih učinkov lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k odmiku cen od konkurenčnega trţnega (tj. učinkovitega) ravnoteţja: monopolne ureditve, trgovinske ureditve, ureditev dela, nepopolne informacije itd. V vseh teh primerih so opazovane trţne (tj. finančne) cene zavajajoče, namesto njih je potrebno uporabiti računovodske (fiktivne) cene, ki odraţajo oportunitetne stroške vloţkov in pripravljenost potrošnikov za plačilo v primeru donosa. Računovodske cene se izračunajo z uporabo konverzijskih faktorjev za finančne cene.



9.1. Predpostavke ekonomske analize

Ekonomska analiza omogoča pregled socialnih in druţbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občin oziroma regije ali celo drţave. Metodologija je osnovana na izračunu dodatnih prihodkov od proizvodov, ki bodo posredno ustvarjeni zaradi nove investicije. Glavne predpostavke modela so:

upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje);

za ekonomsko analizo smo uporabili 5,0% diskontno stopnjo;

finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z mnoţenjem s konverzijskimi faktorji (za nekvalificirano delovno silo smo uporabili konverzijski faktor prikazan v tabeli 9/1, za ostale smo uporabili standardni konverzijski faktor 1)

skupna ekonomska analiza za skupino projektov (priporočilo organa upravljanja).

Ekonomska analiza je vsebovala naslednje aktivnosti:

1. Identifikacija ekonomskih koristi:

Oportunitetni stroški končnih uporabnikov zaradi odvajanja in čiščenja odpadne vode (upoštevana novo priključena gospodinjstva);

Zmanjšanje ogroţenosti zdravja; 2. Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno

ovrednoteni, zato se upošteva naslednje pribliţke:

V primeru, da do investicije ne bi prišlo, bi lahko nastali določeni zdravstveni problemi. V Sloveniji je povprečni strošek izdanega recepta za zdravila 213 EUR (podatek je za leto 2007), povprečno število receptov na prebivalca je 7,7. Upoštevali smo predpostavko, da bo imela implementacija skupine projektov vpliv na zmanjšanje porabe zdravil za 0,5%, kar predstavlja 8,2 EUR na osebo.

Za oportunitetni strošek odvajanja in čiščenja odpadne vode je bilo upoštevno 348 EUR/gospodinjstvo/leto, saj bi gospodinjstva namesto priključitve na sistem odvajanja in čiščenja morali zagotoviti svoje lastno odvodnjo in čiščenje (podatek povzet po Draft Final CBA Methodology for Water and Wastewater, 19

th August 2008, Jaspers).

3. Izračun konverzijskih faktorjev

Tabela 9/1: Izračun konverzijskega faktorja za nekvalificirano delovno silo

Sive plače Borovnica Brezovica Cerknica Logatec

u = stopnja brezposelnosti v občini 7,8% 6,2% 7,7% 7,2%

t = plačila (socialna varnost) 38,20% 38,20% 38,20% 38,20%

SW = (1-u)*(1-t) 0,57 0,58 0,57 0,57

Konverzijski faktorji Borovnica Brezovica Cerknica Logatec

Standardni konverzijski faktor 1,00 1,00 1,00 1,00

Nekvalificirana delovna sila 0,57 0,58 0,57 0,57

Sive plače Pivka Postojna Škofljica Vrhnika

u = stopnja brezposelnosti v občini 7,1% 8,3% 5,6% 10,1%

t = plačila (socialna varnost) 38,20% 38,20% 38,20% 38,20%

SW = (1-u)*(1-t) 0,57 0,57 0,58 0,56

Konverzijski faktorji Pivka Postojna Škofljica Vrhnika

Standardni konverzijski faktor 1,00 1,00 1,00 1,00

Nekvalificirana delovna sila 0,57 0,57 0,58 0,56



9.2. Rezultati ekonomske analize

Tabela 9/2: Prikaz ekonomskih kazalnikov za skupino projektov

Skupina projektov





9.3. Vrednotenje drugih stroškov in koristi Koristi in s tem upravičenost skupine projektov prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize torej na širši druţbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik. Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na druţbenem področju:

Povečanje kakovosti ţivljenja prebivalcev na predmetnem območju kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in moţnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na območjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode.

Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na počutje prebivalcev.

Varovanje zalog in kakovosti pitne vode na vodovarstvenem območju in varovanje drugih ekološko občutljivih območij (Natura 2000).

Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na razvojno gospodarskem področju:

Z implementacijo skupine projektov se pričakuje celovit razvoj podeţelja, saj bo z ureditvijo osnovne komunalne infrastrukture moţen izkoristek vseh naravnih danosti.

Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na socialnem področju:

Korist iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih moţnosti okuţb in zastrupitev, ki so moţne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih voda v podzemne in površinske vode.



10. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

Namen analize občutljivosti je pridobiti trdnost projekta s pomočjo kazalnikov donosnosti. Prvi del (analiza občutljivosti) je usmerjen k identifikaciji ključnih spremenljivk in njihovega potencialnega vpliva na spremembo kazalnikov donosnosti. Drugi del (analiza tveganja) je usmerjen k ocenjevanju verjetnosti nastanka teh sprememb kazalnikov s pomočjo povprečne sredine in standardnega odklona. Pomembni pokazatelji donosnosti za analizo občutljivosti so finančna interna stopnja s pomočjo skupnosti (FRR/K) in finančna neto sedanja vrednost s pomočjo skupnosti (FNP/K) ter ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV). Pri analizi občutljivosti ugotavljamo vplive sprememb potencialnih kritičnih faktorjev (spremenljivk) na rezultate, podane v finančni analizi. Cilj analize tveganja, ki smo jo opravili v nadaljevanju, je opredelitev kritičnih spremenljivk. Identifikacija glavnih spremenljivk: kalkulacija vrednosti kazalnikov donosnosti po spremembi +/- 1% v naslednjih spremenljivkah:

a. investicijski stroški b. prihodki c. operativni in vzdrţevalni stroški

Tabela 10/1: Analiza občutljivosti

Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica

Kriterij Brez spremembe

+1% -1% +1% -1% +1% -1%

Investicijska vrednost


Prihodki Prihodki Obratovalni

stroški Obratovalni

stroški

FNPV -3.873.899 -3.916.729 -3.831.070 -3.853.344 -3.894.455 -3.890.389 -3.857.410

Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -6.557.232 -6.629.499 -6.484.965 -6.527.665 -6.586.799 -6.578.843 -6.535.621

Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -3.266.850 -3.301.723 -3.231.976 -3.239.380 -3.294.320 -3.292.822 -3.240.878

Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -5.282.741 -5.341.966 -5.223.515 -5.251.950 -5.313.531 -5.302.626 -5.262.855



Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -5.233.642 -5.287.311 -5.179.972 -5.210.361 -5.256.922 -5.248.322 -5.218.962

Projekt št. 6: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Postojna


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -2.693.249 -2.722.471 -2.664.027 -2.644.656 -2.741.842 -2.740.338 -2.646.160

Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -1.544.166 -1.561.312 -1.527.021 -1.539.999 -1.548.334 -1.546.872 -1.541.461



+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

FNPV -6.035.978 -6.103.502 -5.968.455 -5.982.774 -6.089.183 -6.078.177 -5.993.780

Skupina projektov: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice


+1% -1% +1% -1% +1% -1%





stroški

ENPV 37.496.278 37.092.352 37.900.205 37.810.553 37.182.004 37.288.289 37.704.268

Tabela 10/2: Odstotne spremembe neto sedanje vrednosti

FNPV FNPV FNPV FNPV FNPV

Projekt št. 1 Projekt št. 2 Projekt št. 3 Projekt št. 4 Projekt št. 5

+1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1%

Investicijska vrednost -1,11% 1,11% -1,10% 1,10% -1,07% 1,07% -1,12% 1,12% -1,03% 1,03%

Prihodki 0,53% -0,53% 0,45% -0,45% 0,84% -0,84% 0,58% -0,58% 0,44% -0,44%

Obratovalni stroški -0,43% 0,43% -0,33% 0,33% -0,80% 0,80% -0,38% 0,38% -0,28% 0,28%



FNPV FNPV FNPV ENPV

Projekt št. 6 Projekt št. 7 Projekt št. 8 Skupina

projektov

+1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1%

Investicijska vrednost -1,09% 1,09% -1,11% 1,11% -1,12% 1,12% -1, 80 1,08

Prihodki 1,80% -1,80% 0,27% -0,27% 0,88% -0,88% 0,84 -0,84

Obratovalni stroški -1,75% 1,75% -0,18% 0,18% -0,70% 0,70% -0,55 0,55

Iz zgornje tabele je razvidno, da ima največji značilni vpliv na spremembo finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti sprememba investicijske vrednosti posameznega projekta, razen pri projektu št. 6 občine Postojna, kjer ima največji značilni vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti sprememba prihodkov.

Kot kritične spremenljivke so opredeljene tiste, katerih 1% sprememba spremenljivke se odraţa v več kot 5% spremembi finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti.

Rezultati, prikazani v spodnjih tabelah, opredeljujejo, da nobena od opazovanih spremenljivk ni kritična. Tabela 10/3: Določitev kritičnih spremenljivk

FNPV

Kritična spremenljivka Projekt št. 1 +1% -1%

Investicijska vrednost -1,11% 1,11% NE

Prihodki 0,53% -0,53% NE

Obratovalni stroški -0,43% 0,43% NE

Projekt št. 2




Projekt št. 3




Projekt št. 4




Projekt št. 5




Projekt št. 6




Projekt št. 7






FNPV

Kritična spremenljivka Projekt št. 8 +1% -1%




Skupina projektov ENPV

Investicijska vrednost -1, 80 1,08 NE

Prihodki 0,84 -0,84 NE

Obratovalni stroški -0,55 0,55 NE



11. ANALIZA TVEGANJA Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali moţnosti za pojav nevarnih dogodkov ter moţne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva. Analiza tveganja temelji na analizi občutljivosti in vključuje kritične spremenljivke. V našem primeru kritičnih spremenljivk ni, zato smo analizo tveganja za posamezni projekt pripravili za ključno spremenljivko tj. investicijsko vrednost oz. pri projektu št. 6 za prihodke. Uporabljena je bila Monte Carlo analiza. To je metoda naključnih vrednosti vseh spremenljivk (z upoštevanjem normalne porazdelitve med minimalno in maximalno moţno vrednostjo) ob visokem številu ponovitev z namenom ugotovitve verjetnosti nastanka. Pri tem se uporablja iz verjetnostnih porazdelitev naključno izbrane vhodne vrednosti, z namenom, da se izračuna porazdelitev moţnih rezultatov. Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja spremembe investicijske vrednosti. Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –4.312.685 EUR in -3.512.014 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.

Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –7.274.558 EUR in -5.727.792 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.



Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –3.708.408 EUR in -2.885.191 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.

Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –5.949.299 EUR in -4.793.036 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.



Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –5.900.806 EUR in -4.765.856 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.

Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –2.863.775 EUR in -2.503.558 EUR, ob predpostavki, da bodo prihodki porazdeljeni normalno.



Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –1.722.447 EUR in -1.367.195 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.


Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med –6.654.549 EUR in -5.349.637 EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.




Študija izvedljivosti PRILOGE

PRILOGE

PRILOGA 1: Finančna analiza posameznega projekta PRILOGA 2: Finančna pokritost posameznega projekta PRILOGA 3: Ekonomska analiza skupine projektov PRILOGA 4: Podrobnejši prikaz kanalov in ČN po podrojektih



PRILOGA 1: Finančna analiza posameznega projekta



PRILOGA 2: Finančna pokritost posameznega projekta



PRILOGA 3: Ekonomska analiza skupine projektov



PRILOGA 4: Podrobnejši prikaz kanalov in ČN po projektih



Tabela 1: Prikaz posameznih kanalov in ČN za projekt občine Borovnica

VRSTA KANALA DOLŢINA KANALA

(m) PREMER KANALA

INVESTICIJSKA VREDNOST (BREZ DDV)

Stara postaja

S 1 gravitacijski 24,90 PVC 250 mm

134,90 PVC 200 mm



Vrednost gradnje 98.500,00 EUR

Podaljšanje kanal. Dol in Laze

D gravitacijski 2228,00 PVC 150 do 250 mm

D 1-7- gravitacijski 674,00 PVC 150 do 250 mm

Vrednost gradnje 446.000,00 EUR

Kanalizacija Dol in Laze

S 1 – tlačni 563,70 PEHD DN 110 mm

gravitacijski 4863,90 PVC 250 mm

Vrednost gradnje 1.566.000,00 EUR

Vrednost opreme (2 črpališči) 46.800

EUR

Vakuum. Kanalizacija Breg in Pako

Vakumski kanal 2.150,64 PEHD 100 DN 160 do 200

Vakumski kanal 2.281,86 PEHD 100 DN 160

Vakumski kanal 1.029,60 PEHD 100 DN 110

Vrednost gradnje 1.085.000,00 EUR

Skupaj 14.186,00 Vrednost opreme (vakumska postaja

s črpališčem) 270.000,00 EUR

ČN KAPACITETA INVESTICIJSKA VREDNOST

CČN Borovnica 6.000 PE 1.225.000,00 EUR

SKUPAJ KANAL IN ČN 4.737.300 EUR

Tabela 2: Prikaz posameznih kanalov in ČN za projekt občine Brezovica KANALIZACIJA NOTRANJE GORICE

Kanal Premer (mm) Dolţina Skupaj €

vakum

V1 d225 913,86

V1-1 d160 674,10

V1-2 d160 182,35

V1-2-1 d110 42,31

V1-2-2 d110 32,56

V1-2-3 d160 125,78

V1-3 d110 54,35

V1-4 d160 201,71

V1-4-1 d110 28,04

V1-4-1-1 d110 39,71

V1-4-2 d160 99,44

V1-5 d160 129,94

Skupaj sistem V1 2.524,15 317.235,80

vakum

V2 d225 987,58

V2-1 d110 53,56

V2-2 d160 97,37

V2-3 d110 75,53

V2-4 d110 62,94

V2-5 d160 81,63

V2-6 d110 46,21

V2-7 d160 239,74

V2-8 d110 83,51

V2-9 d160 310,58

V2-9-1 d160 90,15

V2-9-2 d110 23,93

V2-9-3 d110 39,89



Kanal Premer (mm) Dolţina Skupaj €

V2-10 d160 227,82

V2-11 d160 92,70

V2-12 d110 44,10

V2-13 d110 69,75

V2-14 d110 77,10

V2-15 d110 51,72

V2-16 d110 22,82

Skupaj sistem V2 2.778,63 340.166,00

Skupaj sistem V1+V2 5.302,78 657.401,80

Gravitacijski kanali

C 200 526,12

D 200 202,99

D1 200 33,94

D2 200 94,16

E 200 702,77

E1 200 28,90

F 200 38,36

G 200 50,59

H 200 56,23

I 200 50,57

J 200 82,97

K 200 29,38

P1 200 363,29

P1-1 200 127,00

P1-2 200 74,25

P1-3 200 59,30

P2-1 200 156,43

P2-1-1 200 92,23

P2-1-2 200 70,22

P3 200 246,67

P4 200 329,85

P4-1 200 95,53

P4-2 200 39,64

P5 200 151,84

Skupaj gravitacija 3.703,23 816.216,00

Tlačni vodi

P1tl d90 202,27

P2tl d90 44,97

TLV-2 d110 1.018,90

Skupaj tlačni vodi 1.266,14 150.467,60

Skupaj 1.624.085,40

Vakumski priključki kos Skupaj

242 605.000,00

črpališča kos Skupaj

1 16.000,00

Vakumska postaja kos Skupaj

VP1 1 180.000,00

Skupaj 2.425.085,40



Kanal Premer (mm) Dolţina Cena

vakum

V3 d225 1.471,72

V3-1 d160 103,60

V3-2 d160 440,47

V3-2-1 d160 157,56

V3-2-2 d110 105,10

V3-2-3 d160 232,26

V3-2-3-1 d110 61,28

V3-2-3-2 d110 64,74

V3-3 d160 344,11

V3-3-1 d110 97,88

V3-3-1-1 d110 43,14

V3-3-2 d110 37,00

V3-4 d160 188,70

V3-5 d160 245,77

V3-6 d160 223,42

Skupaj sistem V3 3.816,75 479.261,60

Tlačni vodi

TLV-1 d110 2.099,69 230.965,90

Skupaj 710.227,50

Vakumski priključki kos Skupaj

kos 128 320.000,00

Vakumska postaja kos Skupaj

VP2 1 180.000,00

Skupaj 1.210.227,50

Skupaj 16.189 3.635.312,90

KANALIZACIJA VNANJE GORICE

kanal, odsek dolţina odseka skupna dolţina

premer ocena investicije

VEJA A m m mm EUR

A 189,30 189,3 90 34.659,36

A15 102,20 90 22.043,57

A 591,60 780,9 110 82.264,90

A14 237,50 237,5 90 16.591,51

A14-9 84,80 90 15.188,78

A14 128,30 365,8 110 15.712,69

A14-8 107,80 90 24.951,89

A14 24,00 389,8 110 2.424,39

A14-7 58,70 90 6.999,46

A14 31,10 420,9 125 2.558,25

A14-6 22,70 90 5.188,32

A14 40,70 461,6 125 3.092,89

A14-5 38,00 90 7.117,09

A14 46,70 508,3 140 6.222,25

A14-4 24,30 90 5.953,51

A14 40,60 548,9 140 5.807,13

A14-3 94,00 90 13.680,06

A14 61,40 610,3 160 12.504,92




kanal, odsek dolţina odseka skupna dolţina premer ocena investicije

VEJA A m m mm EUR

A14-2 91,80 90 25.259,76

A14 54,30 664,6 160 4.486,81

A14-1 54,30 90 12.974,67

A14 74,50 739,1 160 10.280,30

A 1.359,00 2139,9 200 128.372,18

A13 34,00 90 9.760,68

A 47,00 2186,9 200 12.376,56

A12 70,50 90 21.581,75

A 72,40 2259,3 200 11.727,67

A11 31,80 90 9.230,55

A 53,20 2312,5 200 10.325,57

A10 164,90 90 32.525,71

A10-1 26,70 90 8.745,16

A 82,50 2395 200 15.436,36

A9 179,40 90 37.514,02

A 21,20 2416,2 200 5.484,98

A8 195,60 90 42.136,96

A 51,90 2468,1 200 17.741,90

A7 202,90 90 37.552,41

A 39,00 2507,1 200 9.288,60

A6 145,80 90 31.678,10

A 21,60 2528,7 200 8.017,94

A5 221,80 90 41.301,70

A 146,40 2675,1 200 28.623,48

A4 127,20 90 29.937,78

A 82,80 2757,9 200 7.479,64

A3 63,30 90 25.783,72

A 63,40 2821,3 200 6.062,93

A2 68,60 90 26.075,66

A 40,20 2861,5 200 4.368,72

A1 66,40 90 15.939,45

A 176,60 3038,1 200 17.153,31

Skupaj veja A 6.793,80 988.186,03

VEJA B

B 124,40 124,4 90 28.682,86

B24 60,10 90 9.484,23

B 41,10 165,5 90 3.125,44

B23 99,90 90 14.180,27

B 67,90 233,4 90 9.404,69

B22 84,40 90 15.830,25

B 48,70 282,1 110 6.125,31

B21 159,80 90 32.926,06

B 54,80 336,9 110 6.930,98

B19 89,10 90 33.711,53

B 8,20 345,1 110 1.037,06




kanal, odsek dolţina odseka skupna dolţina premer ocena investicije

VEJA B m m mm EUR

B18 182,20 90 21.641,13

B 48,60 393,7 110 5.850,44

B17 32,80 90 13.084,08

B 56,10 449,8 125 4.005,42

B16 23,60 90 10.245,41

B 45,60 495,4 125 8.390,75

B15 159,50 90 20.562,59

B 7,30 502,7 140 1.246,79

B14 52,30 90 16.897,43

B 19,90 522,6 140 2.024,95

B13 55,70 90 12.077,20

B 29,60 552,2 140 5.127,77

B12 47,50 90 9.121,77

B 42,60 594,8 140 3.426,89

B11 129,00 90 23.851,36

B 40,90 635,7 140 5.825,66

B10 89,10 90 16.420,71

B 45,90 681,6 140 6.405,69

B9 66,90 90 17.701,64

B 32,60 714,2 140 5.313,05

B8 55,50 90 14.569,94

B 35,80 750 140 5.510,68

B7 66,40 90 22.838,30

B 67,40 817,4 160 12.850,86

B6 189,90 90 17.449,92

B6-1 80,00 90 18.579,91

B 155,20 972,6 200 31.302,50

B5 276,40 90 43.082,37

B 12,70 985,3 200 2.360,50

B4 74,20 90 16.369,10

B 51,80 1037,1 200 10.640,63

B3 85,60 90 27.012,06

B 15,20 1052,3 200 2.543,06

B2 395,30 90 54.966,91

B 46,50 1098,8 200 8.167,13

B1 81,70 90 21.789,73

B 461,10 1559,9 200 56.311,13

Skupaj veja B 4.196,80 737.004,13

Skupaj obe veji 10.990,60 1.725.190,16

Vakuumska postaja 69.491,84


ČN VNANJE GORICE 4.300 PE 2.834.140,00 EUR

SKUPAJ KANAL IN ČN 8.264.134,90 EUR



Tabela 3: Prikaz ČN za projekt občine Cerknica


CČN CERKNICA – DOLENJA VAS 12.000 PE 4.095.900 EUR

Tabela 4: Prikaz posameznih kanalov za projekt občine Logatec

KANALIZACIJA VRSTA KANALA DOLŢINA KANALA

(m) PREMER KANALA (fi)


Martinj hrib

PK1 PE 479,24 225

skupaj 2.048.577

PK11 PE 706,74 160

PK111 PE 481,14 110

Pk1111 PE 33,89 110

PK1112 PE 35,32 110

PK1113 PE 131,88 110

PK1114 PE 76,18 110

PK112 PE 481,32 110

PK1121 PE 49,12 110

PK1122 PE 33,61 110

PK1123 PE 34,37 110

PK113 PE 141,75 110

Pk114 PE 68,18 110

PK115 PE 10,57 110

PK12 PE 103 110

PK13 PE 60,8 110

PK2 PE 1225,27 225

PK21 PE 236,1 110

PK22 PE 215,53 110

PK221 PE 134,82 110

PK2211 PE 27,63 110

PK23 PE 526,67 160

PK231 PE 146,77 110

PK24 PE 60,65 110

PK25 PE 120,28 110

PK26 PE 42,95 110

PK27 PE 165,59 110

PK271 PE 66,85 110

PK272 PE 53,4 110

PK273 PE 75,58 110

PK3 PE 1153,33 225

PK31 PE 17,13 110

PK32 PE 72,17 110

PK33 PE 97,07 110

PK331 PE 30,37 110

PK34 PE 24,06 110

PK35 PE 52,83 110

PK36 PE 107,46 110

PK 361 PE 100,4 110

PK362 PE 145,72 110

PK37 PE 123,76 110

PK38 PE 44,87 110

TK1 PE 158,775 160

TV1 PE 237,851 160

Vakuumska podtlačna postaja

Skupaj 8.391




(m) PREMER KANALA

(fi) INVESTICIJSKA

VREDNOST (BREZ DDV)

Kalce

K-1 keramika 852,34 250

skupaj 561.340

K-2 keramika 233,12 200

K1-1 keramika 200,88 200

K-1-3 keramika 127,09 200

K-PS keramika 178,35 200

K-G keramika 137,21 200

K-K keramika 77,26 200

K-A keramika 132,58 200

K-C keramika 42,50 200

K-L keramika 98,36 200

K-R keramika 96,69 200

K-S keramika 31,40 200

K-H keramika 104,08 200

TV-1 PEHD 232,50 90

TV-2 Duktil 191,50 100

2 črpališči

Skupaj 2.735,86

Gorenji Logatec

K-1-1 del keramika 729,20 250

skupaj 177.761 K-1-2 del keramika 582,70 250

Skupaj 1.311,90


ČN LOGATEC 14.900 PE 3.700.480 EUR

SKUPAJ KANAL IN ČN

6.488.160 EUR



Tabela 5: Prikaz posameznih kanalov in ČN za projekt občine Pivka

NASELJE/SKLOP OZNAKA KANALA

PROFIL DN DOLŢINA KANALA (m)

ALI KPL ČRPALIŠČE

OCENA INVESTICIJSKE VREDNOSTI (€)

Hrastje

Kanal HR1 250 224,34

486.363

kanal HR2 200 300,46

kanal HR3 200 166,28

kanal HR4 200 125,74

Kanal HRt 140 513,61

Kanal HRt2 110 58,75

ČR4 1

ČR 1

Skupaj 1.389

Pivka

Kanal P1 400 1702,2

1.570.465

Kanal P1a 200 173,29

Kanal P1b 200 98,7

Kanal P2b 250 10,16

Kanal P3 200 340,30

Kanal P3b 200 66,91

Kanal P3c 200 115,95

kanal P3/2 200 182,02

kanal P4a 200 64,58

kanal P5 200 268,03

kanal P5a 200 72,82

kanal P5b 200 67,05

kanal P6 200 349,69

kanal P6a 200 48,93

kanal P6b 200 40,92

kanal P7 200 107,85

kanal P7a 200 180,68

kanal P7b 200 48,03

kanal P8 250 225,96

kanal P8a 200 32,41

kanal P8b 200 95,52

kanal P8c 200 36,31

kanal P8d 200 43,51

kanal P9 200 65,73

kanal P9a1 250 90,27

kanal P9a 200 142,27

kanal P9b 200 95,08

kanal P9c 250 50,96

kanal P9p 200 33,56

kanal P3t 125 108,78

ČRP2 1

Skupaj 4.958



NASELJE/SKLOP OZNAKA KANALA PROFIL DN

DOLŢINA KANALA (m)

ALI KPL ČRPALIŠČE

OCENA INVESTICIJSKE VREDNOSTI (€)

Petelinje

kanal PE1a 200 154,00

1.113.391

kanal PE1b 200 170,80

kanal PE1c 200 49,04

Kanal PE2 250 71,52

kanal PE2a 200 183,50

kanal PE3 200 119,15

kanal PE4 200 412,81

Kanal PE5 250 110,29

Kanal PE8 315 561,23

Kanal PE9 250 478,45

kanal PE9a 200 19,78

Kanal PE5t 125 86,87

Kanal PE8t 110 448,79

SEt 125 473,18

ČR5 1

ČR 1

ČR7 1

Skupaj 3.339

Radohova vas

Kanal RV1 1.del

200 775,11

834.421

Kanal RV1 2.del

315 348,87

Kanal RV4 250 293,34

Kanal RV5 250 399,00

Kanal RV6 200 58,53

Kanal RV6 200 83,91

Kanal RV7 200 54,27

Kanal RV5t 160 492,50

Kanal KL3t 125 320,23

ČR2 1

ČR 1

Skupaj 2.826

SKUPAJ 12.512 4.004.640

ČN KAPACITETA

INVESTICIJSKA VREDNOST

ČN PIVKA 6.500 PE 2.749.119




Tabela 6: Prikaz posameznih kanalov in ČN za projekt občine Postojna

VRSTA KANALA DOLŢINA KANALA PREMER KANALA INVESTICIJSKA VREDNOST (BREZ DDV)

fekalni kanal 460 m DN 400 211.690 EUR

ČN KAPACITETA ČN INVESTICIJSKA VREDNOST

CČN POSTOJNA 16.500 PE 3.215.466 EUR




Tabela 7: Prikaz posameznih kanalov za projekt občine Škofljica


(m)

PREMER KANALA


Povezovalni kanalizacijski zbiralnik II faza.

Kanalizacijski zbiralnik z dvema črpališčema

GRP PEHD PEHD GRP

1.696,05 622,50

43 92,5

f400 f180 f225 f300

2.454,05 1.726.024 €

Kanalizacija v naselju Ţaga

Ulica Jerneja Petriča S1 Centrifugalne PVC cevi

171,60 f 250

Habičeva ulica S2 Centrifugalne PVC

cevi

185,80 f 250

357,40 245.558 €

SKUPAJ KANAL 2.811,45 1.971.582



Tabela 8: Prikaz posameznih kanalov in ČN za projekt občine Vrhnika


PREMER KANALA

INVESTICIJSKA VREDNOST (BREZ

DDV)

Mirke

krak 1 gravitacijski PVC 149 200

tlačni PEHD 314 110

krak 2 gravitacijski, PVC 282 200


tlačni PEHD 50 110

krak 4 gravitacijski

PVC 61 200



Skupaj 1.375 295.331 €

Gabrče vezna kanalizacija PVC 272 200

Skupaj 272 79.506 €

Verd

odsek C PVC 423 250

odsek E

PVC 355 200

PVC 771 250

PE 163 110

odsek F PVC 18 250

odsek G PVC 62 200

PE 50 90

Skupaj 1.842 675.000 €

Notranjska cesta PVC 824 250

Skupaj 824 453.698 €

Stara Vrhnika

odsek A PVC 650 200 110.803 €

odsek B PVC 191 200 35.699 €

odsek C PVC 294 200 45.843 €

odsek D PVC 418 200 72.597 €

odsek E PVC

332 200

57.585 € tlačni, PEHD 80

odsek F PVC 126 200 20.724 €

odsek G PVC 30 200 6.151 €

odsek H PVC 30 200 6.679 €

odsek I PVC 186 200 36.212 €

odsek J PVC 179 200 31.678 €

odsek K gravitacijski, PVC

494 200


odsek L gravitacijski, PVC

428 200


odsek M PVC 231 200 41.681 €

odsek N gravitacijski, PVC

546 200


odsek O PVC 93 200 15.916 €

Skupaj 4.227 731.821 €

Skupaj 8.540 2.235.356 €


CČN VRHNIKA (TOJNICE) 15.500 PE 5.463.473 EUR


BOROVNICA

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Vsa odvedena odpadna voda 4.362.156 87.311 87.311 87.311 87.311 87.311 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 1.766.680 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 1.742.817 0 0 0 0 0 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 852.659 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422

Količina odpadne vode - nova industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena odpadna voda 4.138.658 42.612 42.612 42.612 42.612 42.612 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 862.886 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 2.495.978 0 0 0 0 0 99.839 99.839 99.839 99.839 99.839 99.839

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 415.464 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849

Količina odpadne vode - nova industrija 364.330 0 0 0 0 0 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

PRILIVI 5.495.254 0 0 0 0 0 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

1.Prihodki 5.402.077 0 0 0 0 0 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

Odvajanje 2.760.642 0 0 0 0 0 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 812.974 0 0 0 0 0 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 1.555.299 0 0 0 0 0 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 392.369 0 0 0 0 0 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695

Čiščenje 2.641.435 0 0 0 0 0 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657



Prihodki - obstoječa industrija 215.764 0 0 0 0 0 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631

Prihodki-nova industrija 262.062 0 0 0 0 0 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482

2.Preostanek vrednosti 93.177 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 9.567.538 93.216 93.216 314.898 1.532.900 2.353.283 801.153 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 5.098.377 93.216 93.216 314.898 1.532.900 2.353.283 710.864 0 0 0 0 0

Gradbeni del in oprema 4.737.301 0 0 220.000 1.516.318 2.321.701 679282

Investicijska, projektna in tehnična dokumentacija 266.330 93.216 93.216 79.898 0 0 0

Nadzor nad gradnjo (2% gradnje) 94.746 0 0 15.000 16.582 31.582 31582

Stroški obveščanja javnosti 0 0 0 0 0 0 0

2. Investicijsko vzdrževanje 45.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ČN in kanalizacija 45.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 4.424.161 0 0 0 0 0 90.289 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

Obratovalni stroški kanalizacije 2.123.636 0 0 0 0 0 43.340 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679

Obratovalni stroški ČN 2.300.526 0 0 0 0 0 46.950 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899

NETO DENARNI TOK -4.072.284 -93.216 -93.216 -314.898 -1.532.900 -2.353.283 -585.070 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505

Delež sofinanciranja Kohezije 4.075.617 0 0 211.427 1.283.682 1.945.166 635.342

Neto denarni tok s Kohezijo 3.332 -93.216 -93.216 -103.471 -249.218 -408.117 50.272 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

Vsa odvedena odpadna voda 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422

Količina odpadne vode - nova industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena odpadna voda 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024




Količina odpadne vode - nova industrija 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

PRILIVI 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

1.Prihodki 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

Odvajanje 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695

Čiščenje 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657




Prihodki-nova industrija 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482

2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 225.578 180.578 180.578

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Gradbeni del in oprema

Investicijska, projektna in tehnična dokumentacija

Nadzor nad gradnjo (2% gradnje)

Stroški obveščanja javnosti

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45000 0 0

ČN in kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45.000 0 0

3. Obratovalni stroški 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

Obratovalni stroški kanalizacije 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679

Obratovalni stroški ČN 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899

NETO DENARNI TOK 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 -9.495 35.505 35.505

Delež sofinanciranja Kohezije

Neto denarni tok s Kohezijo 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 -9.495 35.505 35.505

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2033 2034 2035 2036 2037 2038

Vsa odvedena odpadna voda 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889 58.889

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713 69.713

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422 28.422

Količina odpadne vode - nova industrija 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena odpadna voda 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024 157.024

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763 28.763

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 99.839 99.839 99.839 99.839 99.839 99.839

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849 13.849

Količina odpadne vode - nova industrija 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573 14.573

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 309.260

1.Prihodki 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

Odvajanje 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695

Čiščenje 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657




Prihodki-nova industrija 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482

2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 93.177

ODLIVI 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0





2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0

ČN in kanalizacija 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

Obratovalni stroški kanalizacije 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679 86.679

Obratovalni stroški ČN 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899 93.899

NETO DENARNI TOK 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 128.682


Neto denarni tok s Kohezijo 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 128.682

BREZOVICA



Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 98.208 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 5.817.515 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 197.180 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584

Vsa očiščena voda 6.112.902 3.274 3.274 3.274 3.274 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 98.208 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gospodinjstva 5.817.515 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Nova očiščena voda - industrija 197.180 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584


PRILIVI 7.989.832 0 0 0 0 0 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

1. Prihodki 7.770.355 0 0 0 0 0 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

Odvajanje odpadnih voda skupaj 2.881.082 0 0 0 0 0 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243


Prihodki - obstoječa gospodinjstva 20.051 0 0 0 0 0 802 802 802 802 802 802

Prihodki - novopriključena industrija 139.473 0 0 0 0 0 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579

Čiščenje odpadnih voda skupaj 4.889.272 0 0 0 0 0 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 4.661.576 0 0 0 0 0 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463


Prihodki - novopriključena industrija 202.461 0 0 0 0 0 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098

2. Preostanek vrednosti 219.477 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 14.681.556 52.072 26.036 326.036 3.824.403 4.124.403 406.412 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 8.352.950 52.072 26.036 326.036 3.824.403 4.124.403 179.230

Gradbeni del in oprema 8.103.798 0 0 260.000 3.791.899 4.051.899 160.336

Investicijska, razpisna in projektna dokumentacija 104.144 52.072 26.036 26.036 0 0 0

Stroški obveščanja javnosti 0 0 0 0 0 0

Nadzor nad gradnjo 145.008 0 0 40.000 32.504 72.504 18.894


kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ČN 469.826 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Operativni in vzdrževalni stroški skupaj 5.679.550 0 0 0 0 0 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

NETO DENARNI TOK -6.691.724 -52.072 -26.036 -326.036 -3.824.403 -4.124.403 -95.598 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632


Neto denarni tok s Kohezijo 39.380 -52.072 -26.036 -71.520 -782.483 -827.967 42.635 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632



Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584

Vsa očiščena voda 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gospodinjstva 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Nova očiščena voda - industrija 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584


PRILIVI 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

1. Prihodki 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

Odvajanje odpadnih voda skupaj 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243


Prihodki - obstoječa gospodinjstva 802 802 802 802 802 802 802 802 802 802 802 802 802

Prihodki - novopriključena industrija 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579

Čiščenje odpadnih voda skupaj 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463



2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 697.008 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV


Investicijska, razpisna in projektna dokumentacija


Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 469.826 0 0 0 0 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ČN 0 0 0 0 0 0 469.826 0 0 0 0 0


Operativni in vzdrževalni stroški skupaj 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

NETO DENARNI TOK 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 -386.194 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632


Neto denarni tok s Kohezijo 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 -386.194 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632



Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584

Vsa očiščena voda 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608 234.608

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274 3.274

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gospodinjstva 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751 223.751

Nova očiščena voda - industrija 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584 7.584


PRILIVI 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 530.291

1. Prihodki 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

Odvajanje odpadnih voda skupaj 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243


Prihodki - obstoječa gospodinjstva 802 802 802 802 802 802

Prihodki - novopriključena industrija 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579

Čiščenje odpadnih voda skupaj 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463


Prihodki - novopriključena industrija 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098

2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 219.477

ODLIVI 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182



Investicijska, razpisna in projektna dokumentacija


Nadzor nad gradnjo


kanalizacija 0 0 0 0 0 0

ČN 0 0 0 0 0 0


Operativni in vzdrževalni stroški skupaj 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

NETO DENARNI TOK 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 303.109



CERKNICA

1. KOLIČINE ODPADNE VODE v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Vsa očiščena voda na ČN Dolenja vas 5.185.869 164.505 164.505 164.505 164.505 164.505 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534

Obstoječa količina očiščena vode - gospodinjstva 4.002.227 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408

Obstoječa količina očiščena vode - industrija 932.920 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097

Nova očiščena voda - gospodinjstva 250.722 0 10.029 10.029 10.029 10.029 10.029 10.029

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0


PRILIVI 8.738.621 0 0 0 0 0 281.282 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424

1. Prihodki 7.227.446 0 0 0 0 0 281.282 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 5.324.887 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 465.937 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637

Prihodki - obstoječa industrija 1.436.623 49.649 57.791 57.791 57.791 57.791 57.791

Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0

2. Preostanek vrednosti 1.511.175 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 11.505.765 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829


ČN Dolenja vas 4.277.819 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068 0 0 0 0 0


stroški projektne in investicijske dokumentacije 100.000 50.000 25.000 25.000 0 0 0

nadzor (2% gradnje) 81.919 0 0 10.000 24.133 34.133 13.653

obveščanje in informiranje javnosti 0 0 0 0 0 0 0


ČN Dolenja vas 104.050 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 7.123.896 0 0 0 0 0 0 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

Operativni in vzdrževalni stroški ČN Dolenja vas 7.123.896 0 0 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

NETO DENARNI TOK -2.767.144 -50.000 -25.000 -185.000 -1.610.168 -2.245.583 119.214 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405


Neto denarni tok s Kohezijo 445.578 -50.000 -25.000 -61.961 -371.957 -518.741 243.844 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405

1. KOLIČINE ODPADNE VODE v m3 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

Vsa očiščena voda na ČN Dolenja vas 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534

Obstoječa količina očiščena vode - gospodinjstva 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408

Obstoječa količina očiščena vode - industrija 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097


Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


PRILIVI 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424

1. Prihodki 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424




Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 400.879 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829


ČN Dolenja vas 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


stroški projektne in investicijske dokumentacije

nadzor (2% gradnje)

obveščanje in informiranje javnosti

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 104.050 0 0 0 0 0

ČN Dolenja vas 0 0 0 0 0 0 0 104.050 0 0 0 0 0


Operativni in vzdrževalni stroški ČN Dolenja vas 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

NETO DENARNI TOK -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -111.455 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405


Neto denarni tok s Kohezijo -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -111.455 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405

1. KOLIČINE ODPADNE VODE v m3 2033 2034 2035 2036 2037 2038

Vsa očiščena voda na ČN Dolenja vas 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534 174.534

Obstoječa količina očiščena vode - gospodinjstva 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408 133.408

Obstoječa količina očiščena vode - industrija 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097 31.097


Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0


PRILIVI 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 1.800.599

1. Prihodki 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424




Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0

2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 1.511.175

ODLIVI 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829


ČN Dolenja vas 0 0 0 0 0 0


stroški projektne in investicijske dokumentacije

nadzor (2% gradnje)

obveščanje in informiranje javnosti


ČN Dolenja vas 0 0 0 0 0 0


Operativni in vzdrževalni stroški ČN Dolenja vas 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

NETO DENARNI TOK -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 1.503.770


Neto denarni tok s Kohezijo -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 1.503.770

LOGATEC

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Vsa odvedena odpadna voda Logatec 12.208.387 344.932 344.932 344.932 344.932 344.932 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 8.914.554 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 1.433.400 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 1.860.434 74.417 74.417 74.417 74.417

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Logatec 12.208.387 344.932 344.932 344.932 344.932 344.932 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 8.914.554 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa očiščena voda industrija 1.433.400 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Nova očiščena voda - gospodinjstva 1.860.434 74.417 74.417 74.417 74.417

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

PRILIVI 8.462.945 0 0 0 0 0 168.598 337.196 337.196 337.196

1.Prihodki skupaj 8.261.307 0 0 0 0 0 168.598 337.196 337.196 337.196

Odvajanje odpadnih voda skupaj 1.683.837 0 0 0 0 0 34.364 68.728 68.728 68.728

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 667.133 0 0 13.615 27.230 27.230 27.230

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 875.870 0 0 17.875 35.750 35.750 35.750

Prihodki - obstoječa industrija 140.834 0 0 2.874 5.748 5.748 5.748

Čiščenje odpadnih voda skupaj 6.577.470 0 0 0 0 0 134.234 268.468 268.468 268.468

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 1.468.068 0 0 29.960 59.921 59.921 59.921

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 4.401.647 0 0 89.830 179.659 179.659 179.659

Prihodki - obstoječa industrija 707.755 0 0 14.444 28.888 28.888 28.888

2.Preostanek vrednosti 201.638 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 13.650.442 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 724.416 225.672 225.672 225.672

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 7.027.527 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166 0 0 0


Investicijska, projektna dokumentacija 179.009 42.755 42.755 93.500 0 0 0

Stroški obveščanja javnosti 231.330 0 0 92.684 46.342 56.972 35.332


2. Investicijsko vzdrževanje 1.188.537 0 0 0 0 0 0 0 0 0

kanalizacija 0

CČN 1.188.537 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 5.434.378 0 0 0 0 0 18.250 225.672 225.672 225.672

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema Kalce-Gorenji Logatec 894.250 0 0 18.250 36.500 36.500 36.500

Operativni in vzdrževalni stroški ČN Logatec 4.540.128 0 0 0 189.172 189.172 189.172

NETO DENARNI TOK -5.187.497 -42.755 -42.755 -406.184 -2.799.519 -3.030.149 -555.818 111.524 111.524 111.524


Neto denarni tok s Kohezijo 4.866 -42.755 -42.755 -169.115 -676.998 -732.771 -20.422 111.524 111.524 111.524

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028

Vsa odvedena odpadna voda Logatec 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Logatec 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa očiščena voda industrija 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Nova očiščena voda - gospodinjstva 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028

PRILIVI 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

1.Prihodki skupaj 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

Odvajanje odpadnih voda skupaj 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750

Prihodki - obstoječa industrija 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748

Čiščenje odpadnih voda skupaj 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659

Prihodki - obstoječa industrija 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888

2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 225.672 225.672 225.672 1.113.302 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Investicijska, projektna dokumentacija


Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 887.630 0 0 0 0 0 0 0

kanalizacija

CČN 0 0 0 887.630 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema Kalce-Gorenji Logatec 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500

Operativni in vzdrževalni stroški ČN Logatec 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172

NETO DENARNI TOK 111.524 111.524 111.524 -776.106 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524


Neto denarni tok s Kohezijo 111.524 111.524 111.524 -776.106 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

Vsa odvedena odpadna voda Logatec 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417

Odpadna voda- inudustrija- novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Logatec 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349 419.349

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152 297.152

Obstoječa očiščena voda industrija 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780 47.780

Nova očiščena voda - gospodinjstva 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417 74.417

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 538.834

1.Prihodki skupaj 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

Odvajanje odpadnih voda skupaj 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750 35.750

Prihodki - obstoječa industrija 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748

Čiščenje odpadnih voda skupaj 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921 59.921

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659

Prihodki - obstoječa industrija 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888 28.888

2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 201.638

ODLIVI 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 526.579 225.672 225.672 225.672 225.672

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0




Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 300.907 0 0 0 0

kanalizacija

CČN 0 0 0 0 0 300.907 0 0 0

3. Obratovalni stroški 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema Kalce-Gorenji Logatec 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500 36.500

Operativni in vzdrževalni stroški ČN Logatec 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172 189.172

NETO DENARNI TOK 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 -189.382 111.524 111.524 111.524 313.162


Neto denarni tok s Kohezijo 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 -189.382 111.524 111.524 111.524 313.162

PIVKA

1.KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019


Obstoječa količina odpadne vode - gospodinjstva 1.709.457 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982

Obstoječa količina odpadne vode - industrija + negospodarstvo 285.645 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521

Nove koliičine odpadne vode - gospodinjstva 1.135.043 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402

Nove koliičine odpadne vode - industrija + negospodarstvo 1.242.573 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703

Vsa očiščena voda 4.085.971 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608

Obstoječa očiščena voda - gospodinjstva 274.616 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154

Obstoječa očiščena voda - industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gospodinjstva 2.330.744 93.230 93.230 93.230 93.230 93.230 93.230

Nova očiščena voda - industrija + negospodarstvo 1.480.611 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224

2.FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

PRILIVI 6.321.391 0 0 0 0 0 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728

1. Prihodki 6.118.198 0 0 0 0 0 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728



Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 520.342 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 347.015 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881

Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 57.985 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319


Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 2.808.777 112.351 112.351 112.351 112.351 112.351 112.351

Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 1.672.816 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913


Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 11.348.611 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 950.137 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301



Investicijska, projektna in tehnična dokumentacija 333.108 166.554 83.277 83.277 0 0 0




kanalizacija 0

ČN 108.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


ČN 3.624.498 0 0 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021

KANAL 396.147 5.427 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280

NETO DENARNI TOK -5.027.220 -166.554 -83.277 -393.277 -2.661.074 -2.971.074 -705.409 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427


Neto denarni tok s Kohezijo 5.394 -166.554 -83.277 -166.743 -716.478 -799.943 -15.056 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427

1.KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032


Obstoječa količina odpadne vode - gospodinjstva 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982

Obstoječa količina odpadne vode - industrija + negospodarstvo 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521

Nove koliičine odpadne vode - gospodinjstva 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402

Nove koliičine odpadne vode - industrija + negospodarstvo 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703

Vsa očiščena voda 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608

Obstoječa očiščena voda - gospodinjstva 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154

Obstoječa očiščena voda - industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Nova očiščena voda - industrija + negospodarstvo 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224

2.FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

PRILIVI 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728

1. Prihodki 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728



Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814


Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319



Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913


Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 275.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301





Nadzor nad gradnjo


kanalizacija

ČN 0 0 0 0 0 108.000 0 0 0 0 0 0


ČN 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021

KANAL 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280

NETO DENARNI TOK 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 -30.573 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427



1.KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2033 2034 2035 2036 2037 2038


Obstoječa količina odpadne vode - gospodinjstva 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982 56.982

Obstoječa količina odpadne vode - industrija + negospodarstvo 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521 9.521

Nove koliičine odpadne vode - gospodinjstva 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402 45.402

Nove koliičine odpadne vode - industrija + negospodarstvo 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703 49.703

Vsa očiščena voda 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608 161.608

Obstoječa očiščena voda - gospodinjstva 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154 9.154

Obstoječa očiščena voda - industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0


Nova očiščena voda - industrija + negospodarstvo 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224 59.224

2.FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 447.921

1. Prihodki 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728



Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814


Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319





Prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301





Nadzor nad gradnjo


kanalizacija

ČN 0 0 0 0 0 0


ČN 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021 151.021

KANAL 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280 16.280

NETO DENARNI TOK 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 280.620



POSTOJNA

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Vsa odvedena odpadna voda Postojna 11.911.691 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 10.181.803 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 1.729.888 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda - industrija - novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Postojna 11.911.691 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 10.181.803 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa očiščena voda industrija 1.729.888 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Nova očiščena voda - gopodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

PRILIVI 13.534.093 0 0 0 0 0 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

1. Prihodki 12.770.470 0 0 0 0 0 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

Odvajanje odpadnih voda skupaj 89.968 0 0 0 0 0 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 76.903 0 0 0 0 0 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076

Prihodki - obstoječa industrija 13.066 0 0 0 0 0 523 523 523 523 523

Čiščenje odpadnih voda skupaj 12.680.502 0 0 0 0 0 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 10.838.963 0 0 0 0 0 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559

Prihodki - obstoječa industrija 1.841.539 0 0 0 0 0 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662

2. Preostanek vrednosti 763.623 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 16.231.592 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 689.264 515.689 515.689 515.689 515.689

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 3.497.211 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 431.419 0 0 0 0


Investicijska, projektna dokumentacija 10.000 5.000 5.000 0 0 0 0



2. Investicijsko vzdrževanje 100.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

CČN 100.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 12.634.381 0 0 0 0 0 257.845 515.689 515.689 515.689 515.689

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema občine Postojna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Operativni in vzdrževalni stroški ČN občine Postojna 12.634.381 0 0 0 0 0 257.845 515.689 515.689 515.689 515.689

NETO DENARNI TOK -2.697.499 -5.000 -5.000 -235.845 -1.063.584 -1.756.363 -178.445 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

Delež sofinanciranja Kohezije 2.731.861 0 0 184.760 833.206 1.375.925 337.971 0 0 0 0

Neto denarni tok s Kohezijo 34.363 -5.000 -5.000 -51.085 -230.378 -380.438 159.527 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030

Vsa odvedena odpadna voda Postojna 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda - industrija - novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Postojna 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa očiščena voda industrija 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Nova očiščena voda - gopodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030

PRILIVI 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

1. Prihodki 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

Odvajanje odpadnih voda skupaj 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076

Prihodki - obstoječa industrija 523 523 523 523 523 523 523 523 523 523 523 523

Čiščenje odpadnih voda skupaj 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Prihodki - obstoječa industrija 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662

2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 615.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0




Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 100.000 0 0 0 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

CČN 0 0 0 0 0 0 100.000 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema občine Postojna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Operativni in vzdrževalni stroški ČN občine Postojna 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

NETO DENARNI TOK -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -104.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

Delež sofinanciranja Kohezije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Neto denarni tok s Kohezijo -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -104.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

Vsa odvedena odpadna voda Postojna 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa količina odpadne vode - gopodinjstva 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa količina odpadne vode - industrija 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Odpadna voda- gospodinjstva- novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0

Odpadna voda - industrija - novopriključeni 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsa očiščena voda Postojna 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056 397.056

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393 339.393

Obstoječa očiščena voda industrija 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663 57.663

Nova očiščena voda - gopodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - industrija 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 1.274.442

1. Prihodki 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

Odvajanje odpadnih voda skupaj 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076 3.076

Prihodki - obstoječa industrija 523 523 523 523 523 523 523 523

Čiščenje odpadnih voda skupaj 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559

Prihodki - obstoječa industrija 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662

2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 763.623

ODLIVI 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0 0 0 0




Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0

CČN 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

Operativni in vzdrževalni stroški kanalizacijskega sistema občine Postojna 0 0 0 0 0 0 0 0

Operativni in vzdrževalni stroški ČN občine Postojna 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

NETO DENARNI TOK -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 758.753

Delež sofinanciranja Kohezije 0 0 0 0 0 0 0 0

Neto denarni tok s Kohezijo -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 758.753

ŠKOFLJICA

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Vsa odvedena odpadna voda 3.307.391 62.692 62.692 62.692 62.692 117.562 117.562 117.562 117.562 117.562 117.562 117.562 117.562

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 1.546.476 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 1.426.643 0 0 0 0 54.871 54.871 54.871 54.871 54.871 54.871 54.871 54.871


Količina odpadne vode - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

PRILIVI 1.796.095 0 0 0 0 0 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

1. Prihodki 1.095.294 0 0 0 0 0 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 332.901 0 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 690.436 0 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617

Prihodki - obstoječa industrija 71.957 0 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Preostanek vrednosti 700.801 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 2.011.943 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 0 0 0 0 0 0 0

Gradbeni del in oprema 1.971.582 0 0 200.000 785.791 985791

Investicijska, projektna in tehnična dokumentacija 14.701 7.351 3.675 3.675 0 0

Nadzor nad gradnjo (2% gradnje) 25.660 0 0 8.000 4.830 12830

Stroški obveščanja javnosti 0 0 0 0 0 0

2. Investicijsko vzdrževanje 540.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Kanalizacija 540.000

3. Obratovalni stroški 710.988 0 0 0 0 0 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

Obratovalni stroški 710.988 0 0 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

NETO DENARNI TOK -1.466.836 -7.351 -3.675 -211.675 -790.621 -998.621 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372

Delež sofinanciranja Kohezije 1.528.909 0 0 159.226 605.228 764.454

Neto denarni tok s Kohezijo 62.073 -7.351 -3.675 -52.449 -185.393 -234.167 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372






Količina odpadne vode - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


PRILIVI 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

1. Prihodki 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812




Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440






2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Kanalizacija


Obratovalni stroški 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

NETO DENARNI TOK 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372


Neto denarni tok s Kohezijo 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372

1. KOLIČINE ODPADNIH VODA v m3 2034 2035 2036 2037 2038

Vsa odvedena odpadna voda 117.562 117.562 117.562 117.562 117.562

Količina odpadne vode - obstoječa gospodinjstva 51.549 51.549 51.549 51.549 51.549

Količina odpadne vode - novopriključena gospodinjstva 54.871 54.871 54.871 54.871 54.871

Količina odpadne vode - obstoječa industrija 11.142 11.142 11.142 11.142 11.142

Količina odpadne vode - novopriključena industrija 0 0 0 0 0

2. FINANČNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 43.812 43.812 43.812 43.812 744.613

1. Prihodki 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617

Prihodki - obstoječa industrija 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0

2. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 700.801

ODLIVI 28.440 28.440 28.440 28.440 568.440

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 0 0 0 0 0





2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 540000

Kanalizacija 0 540.000

3. Obratovalni stroški 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

Obratovalni stroški 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

NETO DENARNI TOK 15.372 15.372 15.372 15.372 176.173


Neto denarni tok s Kohezijo 15.372 15.372 15.372 15.372 176.173

VRHNIKA


Vsa odvedena voda Vrhnika 19.831.743 532.322 532.322 532.322 532.322 532.322 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805

Obstoječa odvedena voda-gospodinjstva 12.800.918 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697

Obstoječa odvedena voda - industrija 3.168.738 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625

Nova odvedena voda - gopodinjstva 2.572.453 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898

Nova odvedena voda - industrija 1.289.635 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585

Vsa očiščena voda Vrhnika 17.142.401 0 0 568.759 577.234 585.833 594.561 603.425 612.433

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gopodinjstva 13.239.884 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595

Nova očiščena voda - industrija 3.930.250 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210


PRILIVI 14.903.686 0 0 0 0 0 177.767 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

1. Prihodki 14.399.131 0 0 0 0 0 177.767 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 1.876.974 0 0 0 0 0 23.173 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 1.250.212 0 0 0 0 15.435 51.449 51.449 51.449 51.449 51.449

Prihodki - novopriključeni industrija 626.762 0 0 0 0 7.738 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0


Čiščenje odpadnih vod 12.522.156 0 0 0 0 0 154.595 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315


Prihodki - novopriključeni industrija 2.866.326 35.387 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0


2.Preostanek vrednosti 504.555 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 21.001.771 104.306 104.306 330.000 2.935.243 3.323.200 1.434.575 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598

1. Investicija po stalnih cenah brez DDV 8.053.863 104.306 104.306 330.000 2.935.243 3.323.200 1.256.808 0 0 0 0 0

CČN in KANALIZACIJA 6.797.055 104.306 104.306 330.000 2.935.243 3.323.200 1.256.808 0 0 0 0 0

Gradbeni del in oprema 6.492.497 0 0 310.000 2.907.838 3.274.659 1.206.333

Investicijska, projektna in razpisna dokumentacija 208.612 104.306 104.306 0 0 0 0



2. Investicijsko vzdrževanje 1.857.958 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

CČN 1.857.958 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 10.906.363 0 0 0 0 0 177767 443598 443598 443598 443598 443598

NETO DENARNI TOK -6.098.085 -104.306 -104.306 -330.000 -2.935.243 -3.323.200 -1.256.808 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959


Neto denarni tok s Kohezijo 2.431 -104.306 -104.306 -56.463 -678.375 -742.541 -267.356 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959


Vsa odvedena voda Vrhnika 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805

Obstoječa odvedena voda-gospodinjstva 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697

Obstoječa odvedena voda - industrija 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625

Nova odvedena voda - gopodinjstva 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898

Nova odvedena voda - industrija 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585

Vsa očiščena voda Vrhnika 621.591 630.908 640.392 650.051 659.895 669.934 680.178 690.637 701.324 712.249 723.427 734.870 746.593

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gopodinjstva 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595

Nova očiščena voda - industrija 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210


PRILIVI 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

1. Prihodki 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242


Prihodki - novopriključeni industrija 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793


Prihodki - obstoječa industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Čiščenje odpadnih vod 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315


Prihodki - novopriključeni industrija 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956



2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 1.285.407 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598


CČN in KANALIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Investicijska, projektna in razpisna dokumentacija


Nadzor nad gradnjo


kanalizacija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

CČN 0 0 0 0 0 0 841.809 0 0 0 0 0 0

3. Obratovalni stroški 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598 443598

NETO DENARNI TOK 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 -692.850 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959




Vsa odvedena voda Vrhnika 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805 686.805

Obstoječa odvedena voda-gospodinjstva 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697 426.697

Obstoječa odvedena voda - industrija 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625 105.625

Nova odvedena voda - gopodinjstva 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898 102.898

Nova odvedena voda - industrija 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585 51.585

Vsa očiščena voda Vrhnika 758.611 770.939 783.594 796.594 809.957 818.411

Obstoječa očiščena voda gopodinjstva 0 0 0 0 0 0

Obstoječa očiščena voda industrija 0 0 0 0 0 0

Nova očiščena voda - gopodinjstva 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595 529.595

Nova očiščena voda - industrija 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210 157.210


PRILIVI 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 1.097.112

1. Prihodki 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242


Prihodki - novopriključeni industrija 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793


Prihodki - obstoječa industrija 0 0 0 0 0 0

Čiščenje odpadnih vod 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315





2.Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 504.555

ODLIVI 443.598 443.598 443.598 1.459.746 443.598 443.598


CČN in KANALIZACIJA 0 0 0 0 0 0


Investicijska, projektna in razpisna dokumentacija


Nadzor nad gradnjo

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 1.016.148 0 0

kanalizacija 0 0 0 0 0 0

CČN 0 0 0 1.016.148 0 0

3. Obratovalni stroški 443598 443598 443598 443598 443598 443598

NETO DENARNI TOK 148.959 148.959 148.959 -867.190 148.959 653.514


Neto denarni tok s Kohezijo 148.959 148.959 148.959 -867.190 148.959 653.514

BOROVNICA

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

PRILIVI 11.062.682 93.216 93.216 354.898 1.669.667 2.530.050 1.042.464 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

1. Viri financiranja 5.567.428 93.216 93.216 354.898 1.669.667 2.530.050 826.381 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 5.402.077 0 0 0 0 0 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

Odvajanje 2.760.642 0 0 0 0 0 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 812.974 0 0 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 1.555.299 0 0 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 392.369 0 0 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695

Čiščenje 2.641.435 0 0 0 0 0 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 448.125 17.925 17.925 17.925 17.925 17.925 17.925 17.925 17.925

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 1.715.484 68.619 68.619 68.619 68.619 68.619 68.619 68.619 68.619

Prihodki - obstoječa industrija 215.764 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631 8.631

Prihodki-nova industrija 262.062 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482

3. Preostanek vrednosti 93.177 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 10.036.589 93.216 93.216 354.898 1.669.667 2.530.050 916.670 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

1. Operativni stroški 4.424.161 0 0 0 0 0 90.289 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

2. Investicijsko vzdrževanje 45.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah brez DDV 5.567.428 93.216 93.216 354.898 1.669.667 2.530.050 826.381 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 1.026.093 0 0 0 0 0 125.794 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 13.484.553 0 0 0 0 0 125.794 161.299 196.804 232.309 267.814 303.319 338.825 374.330

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036

PRILIVI 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083 216.083

Odvajanje 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695 15.695

Čiščenje 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657




Prihodki-nova industrija 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482 10.482

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 225.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

1. Operativni stroški 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578 180.578

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 0 45000 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 -9.495 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505 35.505

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 409.835 445.340 480.845 516.350 551.855 587.360 622.865 658.370 648.875 684.380 719.886 755.391 790.896 826.401 861.906

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2037 2038

PRILIVI 216.083 309.260

1. Viri financiranja 0 0

2. Prihodki 216.083 216.083

Odvajanje 110.426 110.426

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 32.519 32.519

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 62.212 62.212

Prihodki - obstoječa industrija 15.695 15.695

Čiščenje 105.657 105.657




Prihodki-nova industrija 10.482 10.482

0 93.177

ODLIVI 180.578 180.578

1. Operativni stroški 180.578 180.578

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0

NETO DENARNI TOK 35.505 128.682

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 897.411 1.026.093

BREZOVICA


PRILIVI 16.821.382 52.072 26.036 356.036 3.944.088 4.274.088 490.044 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

1. Viri financiranja 8.831.550 52.072 26.036 356.036 3.944.088 4.274.088 179.230

2. Prihodki 7.770.355 0 0 0 0 0 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

Odvajanje odpadnih voda skupaj 2.881.082 0 0 0 0 0 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 2.721.558 0 0 0 0 0 108.862 108.862 108.862 108.862 108.862 108.862 108.862 108.862

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 20.051 0 0 0 0 0 802 802 802 802 802 802 802 802

Prihodki - novopriključena industrija 139.473 0 0 0 0 0 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579 5.579

Čiščenje odpadnih voda skupaj 4.889.272 0 0 0 0 0 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 4.661.576 0 0 0 0 0 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 25.236 0 0 0 0 0 1.009 1.009 1.009 1.009 1.009 1.009 1.009 1.009

Prihodki - novopriključena industrija 202.461 0 0 0 0 0 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098 8.098


ODLIVI 14.980.926 52.072 26.036 356.036 3.944.088 4.274.088 406.412 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182



3.Celotna investicija brez DDV 8.831.550 52.072 26.036 356.036 3.944.088 4.274.088 179.230

NETO DENARNI TOK 1.840.455 0 0 0 0 0 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632


FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034

PRILIVI 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814

1. Viri financiranja

2. Prihodki 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814 310.814






Prihodki - novopriključena gospodinjstva 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463 186.463



0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 227.182 227.182 227.182 227.182 697.008 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

1. Operativni stroški 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182 227.182

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 469.826 0 0 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija z DDV

NETO DENARNI TOK 83.632 83.632 83.632 83.632 -386.194 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632 83.632

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 752.690 836.322 919.954 1.003.586 617.392 701.024 784.656 868.288 951.921 1.035.553 1.119.185 1.202.817 1.286.449

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 310.814 310.814 310.814 530.291


2. Prihodki 310.814 310.814 310.814 310.814

Odvajanje odpadnih voda skupaj 115.243 115.243 115.243 115.243

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 108.862 108.862 108.862 108.862

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 802 802 802 802

Prihodki - novopriključena industrija 5.579 5.579 5.579 5.579

Čiščenje odpadnih voda skupaj 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - novopriključena gospodinjstva 186.463 186.463 186.463 186.463

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 1.009 1.009 1.009 1.009

Prihodki - novopriključena industrija 8.098 8.098 8.098 8.098

0 0 0 219.477

ODLIVI 227.182 227.182 227.182 227.182

1. Operativni stroški 227.182 227.182 227.182 227.182

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0

3.Celotna investicija z DDV

NETO DENARNI TOK 83.632 83.632 83.632 303.109

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 1.370.082 1.453.714 1.537.346 1.840.455

CERKNICA


PRILIVI 13.016.440 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 443.350 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424


2. Prihodki 7.227.446 0 0 0 0 0 281.282 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 5.324.887 0 0 0 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995 212.995

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 465.937 0 0 0 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637 18.637

Prihodki - obstoječa industrija 1.436.623 0 0 0 49.649 57.791 57.791 57.791 57.791 57.791 57.791 57.791


3. Preostanek vrednosti 1.511.175 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 11.505.765 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

1. Operativni stroški 7.123.896 0 0 0 0 0 0 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829


3. Celotna investicija po stalnih cenah brez DDV 4.277.819 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068

NETO DENARNI TOK 1.510.675 0 0 0 0 0 281.282 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405


FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036

PRILIVI 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424


2. Prihodki 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424 289.424




Prihodki - novopriključeni industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 400.879 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

1. Operativni stroški 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829 296.829

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 104.050 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Celotna investicija po stalnih cenah z DDV

NETO DENARNI TOK -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -111.455 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405 -7.405

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 222.038 214.633 207.227 199.822 192.416 80.961 73.555 66.150 58.744 51.339 43.933 36.528 29.122 21.717 14.311

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2037 2038

PRILIVI 289.424 1.800.599


2. Prihodki 289.424 289.424




Prihodki - novopriključeni industrija 0 0

0 1.511.175

ODLIVI 296.829 296.829

1. Operativni stroški 296.829 296.829

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0

3. Celotna investicija po stalnih cenah z DDV

NETO DENARNI TOK -7.405 1.503.770

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 6.906 1.510.675

LOGATEC

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

PRILIVI 15.490.472 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 874.764 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

1. Viri financiranja 7.027.527 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166 0 0 0 0 0

2. Prihodki 8.261.307 0 0 0 0 0 168.598 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196




Prihodki - obstoječa industrija 140.834 2.874 5.748 5.748 5.748 5.748 5.748



Prihodki - obstoječa gospodinjstva 4.401.647 89.830 179.659 179.659 179.659 179.659 179.659


3. Preostanek vrednost 201.638 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 13.650.442 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 724.416 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

1. Operativni stroški 5.434.378 0 0 0 0 0 18.250 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672


3.Celotna investicija po stalnih cenah brez DDV 7.027.527 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 1.840.030 0 0 0 0 0 150.348 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 19.935.718 0 0 0 0 0 150.348 261.872 373.396 484.921 596.445 707.969

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031

PRILIVI 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196


Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230 27.230







0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 225.672 1.113.302 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

1. Operativni stroški 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

2. Investicijsko vzdrževanje 0 887.630 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 111.524 -776.106 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524 111.524

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 819.493 43.387 154.911 266.435 377.960 489.484 601.008 712.532 824.056 935.581 1.047.105 1.158.629

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 538.834

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196 337.196

Odvajanje odpadnih voda skupaj 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728




Čiščenje odpadnih voda skupaj 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468




0 0 0 0 0 0 201.638

ODLIVI 225.672 225.672 526.579 225.672 225.672 225.672 225.672

1. Operativni stroški 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672 225.672

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 300.907 0 0 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 111.524 111.524 -189.382 111.524 111.524 111.524 313.162

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 1.270.153 1.381.678 1.192.295 1.303.819 1.415.343 1.526.868 1.840.030

PIVKA

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

PRILIVI 13.541.357 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 1.189.438 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728

1. Viri financiranja 7.219.966 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 944.710 0 0

2. Prihodki Odvajanje odpadnih voda skupaj 1.489.164 0 0 0 0 0 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 563.821 22.553 22.553 22.553 22.553 22.553 22.553 22.553

Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 520.342 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814

Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 347.015 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881

dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 57.985 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319

2. Prihodki Čiščenje odpadnih voda skupaj 4.629.034 0 0 0 0 0 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 2.808.777 112.351 112.351 112.351 112.351 112.351 112.351 112.351

Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 1.672.816 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913

Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 147.441 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898

Dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Preostanek vrednosti 203193,328 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 11.348.611 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 950.137 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301

1. Operativni stroški 4.020.645 0 0 0 0 0 5.427 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301

2. Investicijsko vzdrževanje 108.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija brez DDV 7.219.966 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 944.710 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 2.192.746 0 0 0 0 0 239.301 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 28.009.871 0 0 0 0 0 239.301 316.728 394.156 471.583 549.010 626.437 703.864


PRILIVI 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728




Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814 20.814

Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881

dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319



Prihodki - novopriključeni industrija + negospodarstvo 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913 66.913

Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898

Dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 275.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301


2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 108.000 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija z DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 -30.573 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 781.291 858.718 936.146 1.013.573 1.091.000 1.060.427 1.137.854 1.215.281 1.292.709 1.370.136 1.447.563 1.524.990

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 244.728 244.728 244.728 244.728 244.728 447.921





Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881 13.881

dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319 2.319




Dodatni prihodki - obstoječa gospodinjstva 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898 5.898

Dodatni prihodki - obstoječa industrija + negospodarstvo 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 203193,33

ODLIVI 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301

1. Operativni stroški 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301 167.301


3.Celotna investicija z DDV 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 77.427 77.427 77.427 77.427 77.427 280.620

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 1.602.417 1.679.844 1.757.272 1.834.699 1.912.126 2.192.746

POSTOJNA

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

PRILIVI 17.031.304 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 942.238 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819


2. Prihodki 12.770.470 0 0 0 0 0 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

Odvajanje odpadnih voda skupaj 89.968 0 0 0 0 0 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599




Prihodki - obstoječa industrija 13.066 0 0 0 0 0 523 523 523 523 523 523




Prihodki - obstoječa gospodinjstva 10.838.963 0 0 0 0 0 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559 433.559

Prihodki - obstoječa industrija 1.841.539 0 0 0 0 0 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662 73.662


ODLIVI 16.205.807 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 663.479 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

1. Operativni stroški 12.608.596 0 0 0 0 0 232.060 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689


3.Celotna investicija po stalnih cenah brez DDV 3.497.211 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 431419

NETO DENARNI TOK 825.497 0 0 0 0 0 278.759 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 4.871.531 0 0 0 0 0 278.759 273.889 269.018 264.148 259.278 254.408


PRILIVI 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819


2. Prihodki 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819












ODLIVI 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 615.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689



3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV

NETO DENARNI TOK -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -104.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 249.538 244.667 239.797 234.927 230.057 125.187 120.316 115.446 110.576 105.706 100.836 95.965

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 1.274.442


2. Prihodki 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819 510.819

Odvajanje odpadnih voda skupaj 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0



Prihodki - obstoječa industrija 523 523 523 523 523 523 523

Čiščenje odpadnih voda skupaj 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0




3. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 763.623

ODLIVI 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

1. Operativni stroški 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689 515.689

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0


NETO DENARNI TOK -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 -4.870 758.753

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 91.095 86.225 81.355 76.484 71.614 66.744 825.497

ŠKOFLJICA


PRILIVI 3.808.038 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

1. Viri financiranja 2.011.943 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 1.095.294 0 0 0 0 0 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 332.901 0 0 0 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 690.436 0 0 0 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617

Prihodki - obstoječa industrija 71.957 0 0 0 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


ODLIVI 3.802.931 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440



3.Celotna investicija po stalnih cenah brezz DDV 2.011.943 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621

NETO DENARNI TOK 5.107 0 0 0 0 0 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372


FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035

PRILIVI 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316 13.316

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617 27.617

Prihodki - obstoječa industrija 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878 2.878

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

1. Operativni stroški 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


NETO DENARNI TOK 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372 15.372

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 138.350 153.723 169.095 184.467 199.839 215.212 230.584 245.956 261.328 276.701 292.073 307.445 322.817 338.190

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2036 2037 2038

PRILIVI 43.812 43.812 744.613

1. Viri financiranja 0 0 0

2. Prihodki 43.812 43.812 43.812

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 13.316 13.316 13.316

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 27.617 27.617 27.617

Prihodki - obstoječa industrija 2.878 2.878 2.878

Prihodki - novopriključena industrija 0 0 0

0 0 700.801

ODLIVI 28.440 28.440 1.108.440

1. Operativni stroški 28.440 28.440 568.440

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 540.000


NETO DENARNI TOK 15.372 15.372 -363.827

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 353.562 368.934 5.107

VRHNIKA

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

PRILIVI 23.141.132 104.306 104.306 360.000 2.970.243 3.396.382 1.479.976 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

1. Viri financiranja 8.237.446 104.306 104.306 360.000 2.970.243 3.396.382 1.302.209 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda skupaj 14.399.131 0 0 0 0 0 177.767 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 1.876.974 0 0 0 0 0 23.173 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 1.250.212 0 0 0 0 0 15.435 51.449 51.449 51.449 51.449 51.449 51.449

Prihodki - novopriključeni industrija 626.762 0 0 0 0 0 7.738 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793



Čiščenje odpadnih vod 12.522.156 0 0 0 0 0 154.595 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315

Prihodki - novopriključeni gospodinjstva 9.655.830 0 0 0 0 0 119.208 397.359 397.359 397.359 397.359 397.359 397.359

Prihodki - novopriključeni industrija 2.866.326 0 0 0 0 0 35.387 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956



3. Preostanek vrednosti 504.555 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODLIVI 21.001.767 104.306 104.306 360.000 2.970.243 3.396.382 1.479.976 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598

1. Operativni stroški 10.906.363 0 0 0 0 0 177.767 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598

2. Investicijsko vzdrževanje 1.857.958 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 8.237.446 104.306 104.306 360.000 2.970.243 3.396.382 1.302.209 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 2.139.365 0 0 0 0 0 0 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 24.554.460 0 0 0 0 0 0 148.959 297.918 446.876 595.835 744.794 893.753


PRILIVI 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda skupaj 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242


Prihodki - novopriključeni industrija 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793 25.793

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Čiščenje odpadnih vod 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315


Prihodki - novopriključeni industrija 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956 117.956

Prihodki - obstoječa gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0



ODLIVI 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 1.285.407 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598



3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 -692.850 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959 148.959

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 1.042.712 1.191.671 1.340.629 1.489.588 1.638.547 945.697 1.094.655 1.243.614 1.392.573 1.541.532 1.690.491 1.839.449

FINANČNA POKRITOST PROJEKTA 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 1.097.112

1. Viri financiranja 0 0 0 0 0 0

2. Prihodki

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda skupaj 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557 592.557

Odvajanje odpadnih vod 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242





Čiščenje odpadnih vod 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315






ODLIVI 443.598 443.598 443.598 1.459.746 443.598 443.598

1. Operativni stroški 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598 443.598

2. Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 1.016.148 0 0

3.Celotna investicija po stalnih cenah z DDV 0 0 0 0 0 0

NETO DENARNI TOK 148.959 148.959 148.959 -867.190 148.959 653.514

NETO DENARNI TOK - KUMULATIVA 1.988.408 2.137.367 2.286.326 1.419.136 1.568.095 2.221.609

EKONOMSKA ANALIZA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

PRILIVI 208.766.506 0 0 0 0 579.439 7.490.860 8.097.819 8.105.223 8.112.746 8.120.390 8.128.158

1. Prihodki 64.946.837 0 0 0 0 0 2.022.190 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860


Prihodki - Borovnica 2.760.642 0 0 0 0 0 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - Brezovica 2.881.082 0 0 0 0 0 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243

Prihodki - Logatec 1.683.837 0 0 0 0 0 34.364 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728

Prihodki - Pivka 1.489.164 0 0 0 0 0 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567

Prihodki - Postojna 89.968 0 0 0 0 0 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - Škofljica 1.095.294 0 0 0 0 0 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - Vrhnika 18.596.995 0 0 0 0 0 23.173 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242

Čiščenje odpadnih voda skupaj 53.069.875 0 0 0 0 0 1.632.007 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245

Prihodki - Borovnica 2.641.435 0 0 0 0 0 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657

Prihodki - Brezovica 4.889.272 0 0 0 0 0 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - Cerknica 9.130.006 0 0 0 0 0 349.569 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852

Prihodki - Logatec 6.577.470 0 0 0 0 0 134.234 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468

Prihodki - Pivka 4.629.034 0 0 0 0 0 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161

Prihodki - Postojna 12.680.502 0 0 0 0 0 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - Vrhnika 3.928.117 0 0 0 0 0 154.595 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315

2. Eksterne koristi 139.782.832 0 0 0 0 579.439 5.468.671 5.475.958 5.483.363 5.490.886 5.498.530 5.506.298

Zmanjšanje ogroženosti zdravja (8,2 EUR na

prebivalca) 20.731.312 0 0 0 0 78.319 726.655 733.942 741.347 748.870 756.514 764.282Oportunitetni strošek odvajanja in čiščenja novo

priključenih gospodinjstev - 384 EUR /

gospodinjstvo 119.051.520 0 0 0 0 501.120 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016

3. Preostanek vrednosti 4.036.838 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

EKONOMSKA ANALIZA VSOTA 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

ODLIVI 93.345.190 521.253 383.264 2.402.915 17.217.512 20.802.676 5.417.651 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773

1. Obratovalni stroški 43.212.933 0 0 0 0 0 1.026.386 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773

Borovnica 3.731.374 0 0 76.150 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301

Brezovica 5.336.289 0 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452

Cerknica 6.762.154 0 0 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756

Logatec 456.250 0 0 0 0 0 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250

Pivka 4.011.699 0 0 0 0 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468

Postojna 11.869.323 0 0 0 0 0 242.231 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462

Škofljica 592.518 0 0 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701

Vrhnika 10.453.325 0 0 292.134 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383

2. Investicija po stalnih cenah brez DDV 45.718.886 521.253 383.264 2.402.915 17.217.512 20.802.676 4.391.265

Borovnica 5.098.377 93.216 93.216 314.898 1.532.900 2.353.283 710.864

Brezovica 8.532.180 52.072 26.036 326.036 3.824.403 4.124.403 179.230

Cerknica 4.277.819 50.000 25.000 185.000 1.610.168 2.245.583 162.068

Logatec 7.027.527 42.755 42.755 406.184 2.799.519 3.030.149 706.166

Pivka 7.219.966 166.554 83.277 393.277 2.661.074 2.971.074 944.710

Postojna 3.497.211 5.000 5.000 235.845 1.063.584 1.756.363 431.419

Škofljica 2.011.943 7.351 3.675 211.675 790.621 998.621

Vrhnika 8.053.863 104.306 104.306 330.000 2.935.243 3.323.200 1.256.808


Borovnica 45.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Brezovica 469.826 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Cerknica 104.050 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Logatec 1.188.537 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Pivka 108.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Postojna 100.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Škofljica 540.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vrhnika 1.857.958 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NETO EKONOMSKE KORISTI 115.421.317 -521.253 -383.264 -2.402.915 -17.217.512 -20.223.237 2.073.209 6.340.046 6.347.450 6.354.973 6.362.617 6.370.385

EKONOMSKA ANALIZA 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

PRILIVI 8.136.052 8.144.074 8.152.228 8.160.516 8.168.940 8.177.504 8.186.210 8.195.061 8.204.060 8.213.210 8.222.514 8.231.976 8.241.598

1. Prihodki 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860


Prihodki - Borovnica 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - Brezovica 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243

Prihodki - Logatec 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728

Prihodki - Pivka 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567

Prihodki - Postojna 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - Škofljica 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - Vrhnika 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242

Čiščenje odpadnih voda skupaj 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245

Prihodki - Borovnica 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657

Prihodki - Brezovica 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - Cerknica 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852

Prihodki - Logatec 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468

Prihodki - Pivka 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161

Prihodki - Postojna 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - Vrhnika 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315

2. Eksterne koristi 5.514.192 5.522.214 5.530.368 5.538.656 5.547.080 5.555.644 5.564.349 5.573.200 5.582.199 5.591.349 5.600.654 5.610.116 5.619.738


prebivalca) 772.176 780.198 788.352 796.640 805.064 813.628 822.333 831.184 840.183 849.333 858.638 868.100 877.722Oportunitetni strošek odvajanja in čiščenja novo


gospodinjstvo 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016


EKONOMSKA ANALIZA 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

ODLIVI 1.757.773 2.645.403 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.857.773 3.177.408 1.861.823 1.757.773 1.802.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773

1. Obratovalni stroški 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773

Borovnica 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301

Brezovica 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452

Cerknica 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756

Logatec 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250

Pivka 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468

Postojna 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462

Škofljica 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701

Vrhnika 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383


Borovnica

Brezovica

Cerknica

Logatec

Pivka

Postojna

Škofljica

Vrhnika

3. Investicijsko vzdrževanje 0 887.630 0 0 0 100.000 1.419.636 104.050 0 45.000 0 0 0

Borovnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45.000 0 0 0

Brezovica 0 0 0 0 0 0 469.826 0 0 0 0 0 0

Cerknica 0 0 0 0 0 0 0 104.050 0 0 0 0 0

Logatec 0 887.630 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Pivka 0 0 0 0 0 0 108.000 0 0 0 0 0 0

Postojna 0 0 0 0 0 100.000 0 0 0 0 0 0 0

Škofljica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vrhnika 0 0 0 0 0 0 841.809 0 0 0 0 0 0

NETO EKONOMSKE KORISTI 6.378.279 5.498.671 6.394.455 6.402.743 6.411.167 6.319.731 5.008.801 6.333.238 6.446.287 6.410.437 6.464.741 6.474.203 6.483.826

EKONOMSKA ANALIZA 2033 2034 2035 2036 2037 2038

PRILIVI 8.251.385 8.261.339 8.271.464 8.281.763 8.292.240 12.339.738

1. Prihodki 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860 2.621.860


Prihodki - Borovnica 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426 110.426

Prihodki - Brezovica 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243 115.243

Prihodki - Logatec 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728 68.728

Prihodki - Pivka 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567 59.567

Prihodki - Postojna 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599 3.599

Prihodki - Škofljica 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812 43.812

Prihodki - Vrhnika 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242 77.242

Čiščenje odpadnih voda skupaj 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245 2.143.245

Prihodki - Borovnica 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657 105.657

Prihodki - Brezovica 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571 195.571

Prihodki - Cerknica 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852 365.852

Prihodki - Logatec 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468 268.468

Prihodki - Pivka 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161 185.161

Prihodki - Postojna 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220 507.220

Prihodki - Vrhnika 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315 515.315

2. Eksterne koristi 5.629.525 5.639.479 5.649.603 5.659.903 5.670.380 5.681.040


prebivalca) 887.509 897.463 907.587 917.887 928.364 939.024Oportunitetni strošek odvajanja in čiščenja novo


gospodinjstvo 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016 4.742.016

3. Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 4.036.838

EKONOMSKA ANALIZA 2033 2034 2035 2036 2037 2038

ODLIVI 1.757.773 2.058.679 1.757.773 2.773.921 1.757.773 2.297.773

1. Obratovalni stroški 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773 1.757.773

Borovnica 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301 152.301

Brezovica 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452 213.452

Cerknica 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756 281.756

Logatec 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250 18.250

Pivka 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468 160.468

Postojna 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462 484.462

Škofljica 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701 23.701

Vrhnika 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383 423.383


Borovnica

Brezovica

Cerknica

Logatec

Pivka

Postojna

Škofljica

Vrhnika

3. Investicijsko vzdrževanje 0 300.907 0 1.016.148 0 540.000

Borovnica 0 0 0 0 0 0

Brezovica 0 0 0 0 0 0

Cerknica 0 0 0 0 0 0

Logatec 0 300.907 0 0 0 0

Pivka 0 0 0 0 0 0

Postojna 0 0 0 0 0 0

Škofljica 0 0 0 0 0 540.000

Vrhnika 0 0 0 1.016.148 0 0

NETO EKONOMSKE KORISTI 6.493.612 6.202.659 6.513.691 5.507.842 6.534.468 10.041.965

Documents

OBČINSKI SVET OBČINE LOGATECd2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OBCINSKE SEJE 2010...izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete 6.000 PE. OBČINA BREZOVICA (projekt št. 2):