PRILOGA 3 (jedro gradiva) – Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2018:

POROČILO O IZVAJANJU RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU

VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2018

1

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................................................................... 42 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA.................................................................................................5

2.1 MEDNARODNA PRIMERJAVA..................................................................................................................................52.2 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2018..........................................................................72.2.1 Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih............................................................................................72.2.2 Umrli udeleženci v cestnem prometu po mesecih v obdobju 2016–2018...........................................................82.2.3 Umrli udeleženci v cestnem prometu..................................................................................................................92.2.4 Umrli udeleženci v cestnem prometu po statističnih regijah...............................................................................92.2.5 Vzroki za nastanek prometnih nesreč................................................................................................................102.2.6 Prometne nesreče glede na vrsto ceste.............................................................................................................112.2.7 Vožnja pod vplivom alkohola.............................................................................................................................122.2.8 Uporaba varnostnega pasu v prometnih nesrečah............................................................................................132.2.9 Povzročitelji prometnih nesreč..........................................................................................................................13

3 VIZIJA.................................................................................................................................................................. 144 REALIZACIJA NALOG, OPREDELJENIH PO PODROČJIH ReNPVCP13-22....................................................................17

4.1 Poročilo o delu Odbora direktorjev za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leto 2018.............................174.2 Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za spremljanje in izvajanje ReNPVCP13-22 v letu 2018...............174.3 CESTNA INFRASTRUKTURA...................................................................................................................................184.3.1 Obravnava in odprava potencialno nevarnih mest............................................................................................204.3.2 Zagotavljanje varnega načrtovanja, gradnje in pregledovanja cestne infrastrukture........................................204.3.3 Upravljanje, vodenje in nadzor prometa...........................................................................................................244.3.4 Varnost v predorih.............................................................................................................................................254.3.5 Upravljanje prometa težkih tovornih vozil in prevoza nevarnega blaga............................................................254.3.6 Občinska cestna infrastruktura..........................................................................................................................274.3.7 Delo na cestah...................................................................................................................................................284.3.8 Zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture.....................................................................................................294.3.9 Obveščanje javnosti...........................................................................................................................................304.4 VOZILA..................................................................................................................................................................324.4.1 Priprava ustreznih postopkov za delo................................................................................................................334.4.2 Posodobitev postopka usposabljanja.................................................................................................................334.4.3 Vzpostavitev ustreznega strokovnega in inšpekcijskega nadzora......................................................................334.4.4 Analiza rezultatov tehničnih pregledov..............................................................................................................344.4.5 Ugotavljanje vzročne povezave med prometnimi nesrečami in tehničnim stanjem vozil..................................354.5 PROMETNA VZGOJA IN VSEŽIVLJENJSKO UČENJE.................................................................................................354.5.1 PRVO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE.............................................................................................................................364.5.2 PREDŠOLSKO OBDOBJE......................................................................................................................................364.5.3 OSNOVNOŠOLSKO OBDOBJE.............................................................................................................................364.5.3.1 PRVO TRILETJE (6–8 LET).................................................................................................................................364.5.3.2 DRUGO TRILETJE (9–11 LET)............................................................................................................................384.5.3.3 TRETJE TRILETJE (12–14 LET)...........................................................................................................................384.5.4 OBDOBJE SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA (15–18 LET) IN MLADI VOZNIKI (18–24 LET)............................394.5.5 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZA VARNO SODELOVANJE V PROMETU......................................................................394.6 ZDRAVSTVENA OSKRBA PONESREČENCEV............................................................................................................394.7 NADZOR................................................................................................................................................................414.7.1 POVEČATI OBSEG NADZORA POLICIJE................................................................................................................414.7.2 NADZOR V SAMOUPRAVNI LOKALNI SKUPNOSTI...............................................................................................424.7.3 ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA NADZORA NAD CESTNINJENJEM, VKLJUČNO Z NADZOROM NAD TOVORNIMI VOZILI V ZIMSKIH RAZMERAH.....................................................................................................................................424.7.4 ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA..............................................................................434.7.5 ZAGOTOVITEV VEČJE VARNOSTI VOJAŠKIH VOZIL..............................................................................................474.7.6 VZPOSTAVITEV USTREZNEGA STROKOVNEGA IN INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD IZVAJANJEM PROGRAMOV USPOSABLJANJA.........................................................................................................................................................474.8 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU............................................................................................................................504.9 POMOČ ŽRTVAM IN SVOJCEM ŽRTEV PROMETNIH NESREČ.................................................................................504.10 DELNA PODROČJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA..........................................................................................504.10.1 HITROST...........................................................................................................................................................514.10.2 ALKOHOL..........................................................................................................................................................52

2

4.10.3 VOZNIKI MOTORNIH DVOKOLES......................................................................................................................614.10.4 KOLESARJI........................................................................................................................................................634.10.5 VOZNIKI TRAKTORJEV......................................................................................................................................664.10.6 PEŠCI................................................................................................................................................................694.10.7 VARNOSTNI PAS IN OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽI............................................................................................704.10.8 MLADI VOZNIKI................................................................................................................................................724.10.9 STAREJŠI VOZNIKI.............................................................................................................................................734.10.10 VARNOST NA ŽELEZNIŠKIH PREHODIH...........................................................................................................744.11 REALIZACIJA NALOG NA DRUGIH PODROČJIH, KI V ReNPVCP13-22 NISO ZAJETE...............................................754.12 NEVLADNE ORGANIZACIJE..................................................................................................................................774.13 DRUŽBENO ODGOVORNA IN DRUGA PODJETJA NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA.....................834.14 NAČRT IN STRATEGIJA ŠIRJENJA INFORMACIJ.....................................................................................................83

5 ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................................... 84

3

1 UVOD

Državni zbor RS je na seji 24. aprila 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022 (v nadaljevanju: ReNPVCP13-22). Skladno z usmeritvami na ravni EU (sprejeti dokument z naslovom Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020) morajo vse države članice EU sprejeti nacionalni strateški dokument na področju varnosti cestnega prometa za desetletno obdobje, prav tako morajo vsako leto Evropski komisiji predložiti nacionalni načrt za izvajanje dejavnosti na področju varnosti cestnega prometa, katerega podlaga je oblikovan nacionalni program za desetletno obdobje.

Za dosego ciljev na področju varnosti prometa je potreben celosten in integriran pristop na politični, strateški, strokovni in izvajalski ravni. Pri tem so prednostne naloge in cilji določeni z ReNPVCP13-22 in obdobnimi načrti, ki natančno določajo nacionalni program ter so sistematična podpora trajnostnemu in celostnemu razvoju na področju varnosti cestnega prometa.

V 7. poglavju ReNPVCP13-22 so opredeljeni nosilci, pristojni za spremljanje razvoja nacionalnega programa Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (Uradni list RS, št. 39/2013). Med drugim je v njem določeno, da Vlada RS najmanj enkrat letno obravnava poročilo o izvajanju ReNPVCP13-22 z vidika strategij, programov in akcijskih načrtov.

Vlada RS predloži letno poročilo o izvajanju ReNPVCP13-22 Državnemu zboru RS najpozneje do 1. julija v tekočem letu za preteklo leto. Državni zbor RS med drugim obravnava in sprejema letna poročila o rezultatih in izvajanju programa ter daje potrebne usmeritve in konkretne naloge za učinkovitejšo izvedbo ukrepov.

Med nosilci, pristojnimi za spremljanje razvoja nacionalnega programa, sta tudi Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (imenovan 25. julija 2013 s strani Vlade RS) in Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje ReNPVCP13-22 (imenovana 21. novembra 2013 s strani Vlade RS). Odbor direktorjev na podlagi obdobnih načrtov zagotavlja finančna in druga sredstva za izvajanje nacionalnega programa ter daje konkretne naloge za učinkovitejšo izvedbo ukrepov na področju varnosti cestnega prometa. Medresorska delovna skupina pripravi poročilo o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa. Po potrditvi s strani Odbora direktorjev poročilo obravnava Vlada RS in ga predloži Državnemu zboru RS. Poročila so izhodišče za načrtovanje prihodnjih letnih in obdobnih akcijskih načrtov, za katere velja enak postopek, končno pa jih obravnava Državni zbor RS.

Oba nosilca med drugim obravnavata letna in končna poročila o rezultatih in izvajanju ReNPVCP13-22 ter dajeta v zvezi s tem konkretne naloge za učinkovitejšo izvedbo ukrepov na področju varnosti cestnega prometa. Za zagotavljanje koordinacije in spremljanja uresničevanja ciljev nacionalnega programa Medresorska delovna skupina vsako leto pripravi poročilo o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa, vključno z evalvacijo, in ga predloži v potrditev Odboru direktorjev, v nadaljevanju pa ga Vlada RS predloži Državnemu zboru RS za nadaljnje ukrepanje.

Poročila so izhodišče za načrtovanje prihodnjih letnih in obdobnih akcijskih načrtov, ki zagotavljajo sprotno spremljanje trenutnega stanja na poti do uresničitve zastavljenega cilja in strategije, pripravijo se za ta obdobja:

− prvo obdobje obsega realizacijo akcijskega načrta za leti 2013 in 2014; − drugo obdobje obsega realizacijo obdobnega načrta za leti 2015 in 2016; − tretje obdobje za leti 2017 in 2018; − četrto obdobje za leti 2019 in 2020; − peto obdobje bo obsegalo čas do konca nacionalnega programa oziroma leti 2021 in 2022.

4

2 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

2.1 MEDNARODNA PRIMERJAVASlovenija je podpisnica zaveze oziroma deklaracije OZN Desetletje za večjo varnost na cestah. Z njo se je zavezala, da bo s svojim prizadevanjem, ravnanjem in dejanji pripomogla k zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč od leta 2011 do leta 2020 ter uresničila cilje, opredeljene v omenjeni deklaraciji.

V letu 2010 je bil sprejet nov evropski akcijski načrt za varnost v cestnem prometu, ki je postavil cilj, da se na evropskih cestah do konca leta 2020 za polovico zmanjša število umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb. Evropski akcijski program je spodbudil države članice, da so pripravile nacionalne načrte varnosti v cestnem prometu, obenem pa je pripomogel, da je varnost v cestnem prometu v Evropski skupnosti postala prioriteta držav članic. Glavni cilj Evropske unije pojasnjujejo smernice in politične spodbude, pri čemer ga bodo države članice lahko dosegle le s stalnim izboljševanjem ravnanja udeležencev v cestnem prometu ter vzpostavitvijo prilagojenih pravil, programov in posegov, za katere se je že v preteklosti izkazalo, da so učinkoviti za povečanje varnosti na evropskih cestah.

Graf 1: Število umrlih v cestnem prometu v državah EU od leta 2001 do leta 2018

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

54.90054.00051.100

47.90045.900

43.70043.20039.600

35.40031.500

30.70028.24326.000 26.000 26.100

25.60025.300 25.100

Število umrlih udeležencev v cestnem prometu v državah EU (obdobje 2001‒2018)

Štev

ilo u

mrli

h ud

elež

ence

v

Leta 2018 je v Evropski uniji na cestah umrlo 25.100 oseb, kar pomeni zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah za 21 % glede na leto 2010. Razvoj prometne varnosti v državah EU od leta 2001 naprej kaže na postopno zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah. V letu 2001 je bil zastavljen cilj, da se število umrlih, ki je takrat znašalo 54.000, prepolovi do leta 2010. Število umrlih se je zmanjšalo za 43 % na 31.000 umrlih, kar je bil, čeprav cilj ni bil dosežen, pozitiven dosežek. V novem evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu za obdobje 2011–2020 je cilj ostal enak – do leta 2020 se mora število umrlih v prometnih nesrečah prepoloviti glede na število iz leta 2010, kar v absolutnih številkah pomeni 15.500 udeležencev cestnega prometa.

5

Graf 2: Število umrlih v cestnem prometu na milijon prebivalcev v državah EU v letih 2010 in 2018

Graf prikazuje število umrlih udeležencev na milijon prebivalcev v 28 državah EU v letu 2018. Število umrlih prebivalcev v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev kaže, da se Slovenija v letu 2018 uvršča na 10. mesto med državami članicami EU – lani je v Sloveniji umrlo 44 udeležencev na milijon prebivalcev. Na podlagi statističnih podatkov je v letu 2018 v državah EU v povprečju umrlo 49 udeležencev na milijon prebivalcev. Najuspešnejši državi sta bili Velika Britanija z 28 umrlimi na milijon prebivalcev in Danska s 30 umrlimi na milijon prebivalcev, državi z največ umrlimi pa sta bili Romunija s 96 umrlimi na milijon prebivalcev ter Bolgarija z 88 umrlimi na milijon prebivalcev.

Graf 3: Primerjava v skupnem številu umrlih v cestnem prometu med letoma 2017 in 2018 v državah EU

Pri izboljšanju stanja varnosti cestnega prometa v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 smo bili najuspešnejša evropska država, saj smo število umrlih zmanjšali za 13 %. Sledita nam Litva, ki je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 zmanjšala število umrlih za 11 %, in Bolgarija, ki je število umrlih zmanjšala za 9 %. Med državami, v katerih se je v letu

6

2018 v primerjavi s prejšnjim letom najbolj povečalo število umrlih, so: Švedska (28 %), Češka (14 %) in Latvija (10 %). Povprečno zmanjšanje števila umrlih v državah EU je znašalo 1 %.

Primerjava eksponentnih trendov števila mrtvih v državah EU in Sloveniji od leta 1991 do leta 2018 kaže, da sta trenda skoraj vzporedna, kar pomeni, da se v tem obdobju število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšuje podobno in sorazmerno kot na cestah na celotnem območju EU. Enako velja tudi za področje telesno poškodovanih.

Graf 4: Primerjava trendov števila umrlih v državah EU in Sloveniji od leta 1991 do leta 2018

V Republiki Sloveniji je v letu 2018 umrlo 91 oseb. V prometnih nesrečah se je 821 oseb hudo telesno poškodovalo, pri čemer so skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v letu 2018 znašali 1,16 milijarde EUR, kar je 2,5 % skupnega BDP.

2.2 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2018

V letu 2018 je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 91 oseb, kar je najmanj, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 naprej). V letu 2018 smo bili poslabšanju stanja varnosti cestnega prometa priča predvsem v maju in septembru, ko je skupaj umrlo 35 oseb, med katerimi so najbolj izstopali vozniki osebnih avtomobilov (15 umrlih) – skupaj s potniki je v osebnih avtomobilih umrlo 18 udeležencev.

2.2.1 Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih

V letu 2018 beležimo skupno za 3,8 % več prometnih nesreč, vendar se je število prometnih nesreč s telesno poškodbo ali smrtnim izidom zmanjšalo za 2,8 % v primerjavi z letom 2017. Največje zmanjšanje beležimo ravno pri številu umrlih, saj je v letu 2018 umrlo 12,5 % manj oziroma 13 umrlih udeležencev manj kot v letu 2017 . Pri številu hudo telesno poškodovanih beležimo zmanjšanje za 3,5 %, pri lažje telesno poškodovanih pa ponovno zmanjšanje za 2,6 %.

7

8

Preglednica 1: Število prometnih nesreč, število prometnih nesreč s telesno poškodbo in posledice prometnih nesreč v obdobju 2014–2018

LETOŠt.

prometnih nesreč

Št. prometnih nesreč s telesno poškodbo in

smrtnim izidom

Posledice (poškodbe) Skupaj poškodbe

(H + L)Smrt Huda tel. poškodba

Lažja tel. poškodba

2014 18.251 6167 108 826 7394 82202015 17.943 6473 120 932 7778 87102016 17.931 6495 130 850 7606 84562017 17.584 6185 104 851 7050 79012018 18.248 6014 91 821 6867 7688

primerjava 18/14 0,0 % –2,5 % –15,7 % –0,6 % –7,1 % –6,5 %primerjava 18/17 3,8 % –2,8 % –12,5 % –3,5 % –2,6 % –2,7 %

Zgornja preglednica prikazuje orientacijsko primerjavo podatkov o prometnih nesrečah in posledicah za obdobje zadnjih petih let oziroma od 2014 pa do 2018. Izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa v primerjavi z letom 2017 je vidno pri vseh zgoraj navedenih kategorijah, z izjemo skupnega števila prometnih nesreč.

2.2.2 Umrli udeleženci v cestnem prometu po mesecih v obdobju 2016–2018

Spodnji graf prikazuje število umrlih udeležencev cestnega prometa po mesecih v obdobju 2016–2018. Ob predpostavki, da je bilo število umrlih v letu 2018 najmanjše po letu 1954, smo tudi v posameznih mesecih skozi leta zabeležili najmanjše število umrlih udeležencev.

Graf 5: Umrli udeleženci v prometnih nesrečah po mesecih v obdobju 2016–2018

Najmanjše število umrlih v letu 2018 je bilo v petih mesecih, in sicer: januarja 2 umrla, junija 3 umrli, avgusta in oktobra 6 umrlih in v decembru 6 umrlih. Število umrlih v omenjenih petih mesecih je bilo najmanjše v zadnjih 25 letih. V obdobju med junijem in avgustom 2018 je skupaj umrlo 18 udeležencev cestnega prometa, kar je najmanj v zadnjem petletnem obdobju.

9

2.2.3 Umrli udeleženci v cestnem prometu

Graf 6: Umrli udeleženci v prometnih nesrečah v obdobju 2016–2018

V letu 2018 beležimo povečano število umrlih voznikov osebnih avtomobilov . Do konca leta 2018 je umrlo 33 voznikov osebnih avtomobilov (v 2017 30 umrlih) oziroma 10 % več kot v letu prej. Povečanje števila umrlih beležimo tudi pri pešcih, saj jih je v letu 2018 umrlo 13 (v 2017 10 umrlih) oziroma 30 % več kot v letu 2018.

Spodbudnejši statistični podatki so pri voznikih enoslednih motornih vozil, potnikih in kolesarjih. V letu 2018 je umrlo 18 voznikov enoslednih motornih vozil (29 umrlih v 2017) oziroma 38 % manj kot v letu 2017. Zmanjšanje za 35 % bežimo pri umrlih potnikih – lani jih je umrlo 13 (v letu pred tem pa 20). Število umrlih kolesarjev se je zmanjšalo za 27 % – 8 umrlih kolesarjev v letu 2018 (11 umrlih v letu 2017).Poleg naštetih smrtnih žrtev v cestnem prometu je v letu 2018 umrlo še 5 voznikov tovornih vozil (3 umrli v letu 2017) in 1 umrli voznik traktorja.

2.2.4 Umrli udeleženci v cestnem prometu po statističnih regijahSlika 1: Umrli udeleženci v prometnih nesrečah po statističnih regijah v obdobju 2016–2018

10

V letu 2018 v veliki večini slovenskih regij beležimo zmanjšanje števila umrlih. Zmanjšanje je prisotno v vseh treh največjih slovenskih regijah: osrednjeslovenski (9 umrlih manj), podravski (1 umrli manj) in savinjski statistični regiji (3 umrli manj). Statistične regije, ki so v letu 2018 v primerjavi z letom prej povečale število umrlih, so bile: jugovzhodna Slovenija (8 umrlih več), obalno-kraška (4 umrli več) in goriška statistična regija (1 umrli več).

Kljub zmanjšanju števila umrlih v večini slovenskih statističnih regij v letu 2018 je bilo v nekaterih statističnih regijah število umrlih preveliko glede na kritično število umrlih v posamezni statistični regiji, določeno za leto 2018. Kritično število sta poleg že prej omenjenih statističnih regij (jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška in goriška) presegli še primorsko-notranjska in podravska statistična regija.

Preglednica 2: Število umrlih udeležencev po statističnih regijah, kritična meja umrlih, določena v ReNPVCP za leto 2018, in število umrlih udeležencev po statističnih regijah na 10.000 prebivalcev

Statistična regijaŠtevilo umrlih Št. umrlih na 10.000

prebivalcevŠtevilo

prebivalcev 2018

Kritična meja umrlih,

določena v NPVCP 20182016 2017 2018 2016 2017 2018

Osrednjeslovenska 24 20 11 0,44 0,37 0,20 542.306 25Koroška 5 6 2 0,71 0,85 0,28 70.550 3Gorenjska 8 8 6 0,39 0,39 0,29 203.636 9Pomurska 7 6 4 0,61 0,52 0,35 114.776 5Savinjska 16 13 10 0,63 0,51 0,39 254.760 12Zasavska 4 3 3 0,70 0,53 0,53 57.061 3Posavska 7 5 4 0,93 0,66 0,53 75.359 4Podravska 24 20 19 0,75 0,62 0,59 322.058 15Obalno-kraška 11 3 7 0,97 0,26 0,61 113.961 5Primorsko-notranjska 3 8 4 0,57 1,53 0,76 52.334 3Goriška 12 8 9 1,02 0,68 0,77 117.260 5Jugovzhodna Slo. 9 4 12 0,63 0,28 0,84 142.819 7

* Rdeče obarvane statistične regije s statistično največ umrlimi v posameznem obdobju, modro obarvane statistične regije s statistično najmanj umrlimi v posameznem obdobju.

Če primerjamo število umrlih s številom prebivalcev posamezne regije, so v letu 2018 statistično najvarnejše osrednjeslovenska, koroška in gorenjska statistična regija. Osrednjeslovenska regija ima statistično 0,20 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev, koroška regija ima statistično 0,28 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev in gorenjska regija ima statistično 0,29 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev. Kljub temu, da se je stanje v primorsko-notranjski regiji precej izboljšalo, je bila omenjena regija v letu 2018 med statistično najmanj varnimi statističnimi regijami. Najbolj negativno izstopajo jugovzhodna Slovenija (statistično 0,84 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev), goriška regija (statistično 0,77 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska statistična regija (statistično 0,76 umrlega udeleženca na 10.000 prebivalcev). Primorsko-notranjska statistična regija je bila dvakrat v zadnjih 3 letih med prometno najnevarnejšimi statističnimi regijami.

2.2.5 Vzroki za nastanek prometnih nesreč

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v letu 2018 je nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 4451 (4159) prometnih nesreč oziroma 24 % vseh nesreč. Sledita mu neprilagojena hitrost – 3257 (3041) prometnih nesreč oziroma 18 % ter nepravilna stran oziroma smer vožnje – 2961 (2886) prometnih nesreč oziroma 16 %.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2018 so:– neprilagojena hitrost – 33 prometnih nesreč s smrtnim izidom (37 umrlih udeležencev),

– nepravilna stran oziroma smer vožnje – 26 prometnih nesreč s smrtnim izidom (26 umrlih udeležencev),

– neupoštevanje pravil o prednosti – 9 prometnih nesreč s smrtnim izidom (9 umrlih udeležencev).

Zaradi omenjenih vzrokov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2018 umrlo 72 (93) udeležencev oziroma 79 % vseh umrlih. Največje zmanjšanje med vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom beležimo pri:

– neprilagojeni hitrosti – v letu 2017 je umrlo 46 udeležencev, v letu 2018 pa 37 udeležencev,11

– neupoštevanju pravil o prednosti – v letu 2017 je umrlo 17 udeležencev, v letu 2018 pa 9 udeležencev.

Graf 7: Prometne nesreče s smrtnim izidom glede na vzrok in število umrlih po posameznih vzrokih v letu 2018

2.2.6 Prometne nesreče glede na vrsto ceste

Največ prometnih nesreč v letu 2018 se je pripetilo na cestah v naseljih (z uličnim sistemom ali brez njega), in sicer 11.451 (11.105 v letu 2017) prometnih nesreč oziroma 63 %. Sledijo regionalne ceste z 2631 (2593 v letu 2017) prometnimi nesrečami oziroma 14-odstotnim deležem ter avtoceste in hitre ceste – 2187 (1991 v letu 2017) prometnih nesreč oziroma 12 % vseh nesreč. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je lani pripetilo na avtocestah in hitrih cestah ter na regionalnih cestah I. reda. Na omenjenih cestah je v letu 2018 umrlo 31 % vseh umrlih.

Na avtocestah in hitrih cestah se je lani pripetilo 15 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 15 udeležencev cestnega prometa.

Na regionalnih cestah I. reda se je lani pripetilo 13 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 13 udeležencev cestnega prometa.

Na cestah v naselju z uličnim sistemom se je lani pripetilo 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 12 udeležencev cestnega prometa.

Na regionalnih cestah II. reda se je lani pripetilo 11 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 12 udeležencev cestnega prometa.

Na glavnih cestah I. reda se je lani pripetilo 10 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 12 udeležencev cestnega prometa.

Na cestah v naselju brez uličnega sistema se je lani pripetilo 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 7 udeležencev cestnega prometa.

Na glavnih cestah II. reda se je lani pripetilo 9 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umro je 9 udeležencev cestnega prometa.

Na regionalnih cestah III. reda se je lani pripetilo 6 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 7 udeležencev cestnega prometa.

Na lokalnih cestah so se lani pripetile 4 prometne nesreče s smrtnim izidom, umrli so 4 udeleženci cestnega prometa.

12

Graf 8: Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom in število umrlih po vrstah cest v letu 2018

2.2.7 Vožnja pod vplivom alkohola

V letu 2018 se je pripetilo 1490 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. Število omenjenih prometnih nesreč se je zmanjšalo za 2,5 % v primerjavi z letom 2017.

Preglednica 3: Število prometnih nesreč, število prometnih nesreč s telesno poškodbo in posledice prometnih nesreč v obdobju 2013–2017 – povzročitelj prometne nesreče pod vplivom alkohola

LETO Št. prometnih nesreč

Št. prometnih nesreč s telesno

poškodbo

Poškodbe Skupaj poškodbe

(H + L)Smrt Huda tel. poškodba

Lažja tel. poškodba

2014 1526 621 25 138 643 7812015 1512 600 37 134 675 8092016 1870 786 41 175 834 10092017 1528 627 32 140 630 7702018 1490 626 22 151 632 783

primerjava 18/14 –2,4 % 0,8 % –12,0 % 9,4 % –1,7 % 0,3 %primerjava 18/17 –2,5 % –0,2 % –31,3 % 7,9 % 0,3 % 1,7 %

Lani je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 22 udeležencev – 10 manj kot v letu 2017 in najmanj v zadnjih 25 letih (zmanjšanje za 31,3 %).

Na področju vožnje pod vplivom alkohola ugotavljamo povečanje števila hudo telesno poškodovanih, tako se je v preteklem letu hudo telesno poškodovalo 7,9 % več udeležencev kot v letu 2017 (151 hudo telesno poškodovanih leta 2018, 140 hudo telesno poškodovanih leta 2017). Število lažje telesno poškodovanih se je povečalo za minimalnih 0,3 % (632 lahko poškodovanih v letu 2018, 630 lahko telesno poškodovanih leta 2017).

13

2.2.8 Uporaba varnostnega pasu v prometnih nesrečah

Preglednica 4: Uporaba varnostnega pasu v prometnih nesrečah – vozniki osebnih avtomobilov v obdobju 2014–2018

Uporaba varnostnega

pasu med vozniki osebnih

avtomobilov

Umrli Huje tel. poškod. Lažje tel. poškod.

2014 2015 2016 2017 2018 2014 201

5 2016 2017 2018 2014 2015 2016 2017 2018

uporabljal 28 21 28 17 23 136 167 149 140 139 3225 3399 3442 3205 3100

ni uporabljal 9 16 15 10 9 27 26 44 24 28 75 81 83 88 141neznano 4 1 2 3 1 11 9 9 9 9 149 154 132 129 59

skupaj 41 38 45 30 33 174 202 202 173 176 3449 3634 3657 3422 3300

% uporabe 68 % 55 % 62 % 57 % 70 % 78 % 83 % 74 % 81 % 79 % 93 % 94 % 94 % 94 % 94 %% neuporabe 22 % 42 % 33 % 33 % 27 % 15 % 13 % 22 % 14 % 16 % 2 % 2 % 2 % 3 % 4 %

Zgornja preglednica prikazuje uporabo varnostnega pasu voznikov osebnih avtomobilov v prometnih nesrečah, ki so se pripetile v obdobju 2014–2018. Med 33 umrlimi vozniki osebnih avtomobilov v letu 2018 je bilo 9 takšnih, ki v prometni nesreči niso uporabljali varnostnega pasu, pri 1 pa je bilo (ne)uporabo nemogoče ugotoviti. Delež uporabe je znašal 70 %, več kot leto prej (57 %). Delež uporabe varnostnega pasu med poškodovanimi je večji – 79 % hudo telesno poškodovanih je uporabljalo varnostni pas v času prometnih nesreč, delež lažje telesno poškodovanih z uporabo varnostnega pasu pa je 94 %.

Lani je skupaj umrlo 13 potnikov v osebnih avtomobilih (med njimi tudi potnik v tovornem vozilu). Med vsemi umrlimi jih je v času prometne nesreče samo 5 uporabljalo varnostni pas (38 %), 6 oziroma 46 % pa jih ni uporabljalo (pri 2 je bilo nemogoče ugotoviti uporabo varnostnega pasu).

Med 6 umrlimi vozniki tovornih vozil v letu 2018 2 v času prometne nesreče nista uporabljala varnostnega pasu, pri 2 je bilo nemogoče ugotoviti uporabo varnostnega pasu, ostala 2 pa sta uporabljala varnosti pas.

Na splošno je delež uporabe varnostnega pasu pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov v letu 2018 v primerjavi z letom 2014 minimalno narasel, z 68 % na 70 %. Delež uporabe je prav tako minimalno narasel tako pri hudo telesno poškodovanih kot tudi pri lažje telesno poškodovanih voznikih.

2.2.9 Povzročitelji prometnih nesreč

Preglednica 5: Povzročitelji prometnih nesreč v obdobju 2014–2018Povzročitelj prometne

nesreče*Število vseh umrlih udeležencev Število vseh umrlih udeležencev

2014 2015 2016 2017 2018 2014 2015 2016 2017 2018vozniki osebnih avtomobilov 67 70 71 65 57 63 % 57 % 55 % 61 % 63 %vozniki enoslednih motor. vozil 13 17 21 22 12 12 % 14 % 16 % 21 % 13 %pešci 3 3 10 1 1 3 % 2 % 8 % 1 % 1 %kolesarji 10 7 8 4 4 9 % 6 % 6 % 4 % 4 %vozniki tovornih vozil 10 17 14 9 14 9 % 14 % 11 % 8 % 15 %ostali udeleženci 4 8 6 5 3 4 % 7 % 5 % 5 % 3 %

* Pri nekaterih prometnih nesrečah ni podatka o povzročitelju.

V obdobju zadnjih 5 let so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca – v letu 2018 je skupaj v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 57 udeležencev oziroma 63 % vseh umrlih. Delež umrlih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, ostaja enak kot v letu 2014. Po deležu umrlih jim sledijo vozniki tovornih vozil, ki so bili lani odgovorni za smrt 14 udeležencev oziroma 15 % med vsemi umrlimi. Delež umrlih zaradi prometnih nesreč, povzročenih s strani voznikov tovornih vozil, se je povečal z 8 % v letu 2017 na 15 % v letu 2018. Omeniti je treba tudi voznike enoslednih motornih vozil, zaradi katerih je v letu 2018 umrlo 12 udeležencev (vsi ravno vozniki enoslednih motornih vozil)

14

oziroma 13 % vseh umrlih. Delež voznikov enoslednih motornih vozil se je v zadnjem letu zmanjšal v primerjavi z letom prej (z 21 % v letu 2017 na 13 % v letu 2018).

3 VIZIJA

V nacionalnem programu je kot izhodišče uporabljena »Vizija nič«, ki bo skupaj s cilji pripeljala do zmanjšanja najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu. To narekujejo tudi dejstva in pričakovanja slovenske družbe, ki želi, da se v naslednjih letih izboljša varnost cestnega prometa in zagotovi sledljivost evropskim ciljem. »Vizija nič« obvezuje državne organe in organizacije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti, strokovne ustanove, organizacije civilne družbe in posameznike, da vse svoje odločitve in ravnanja usmerijo k njeni uresničitvi, prometni sistem pa prilagodijo in oblikujejo tako, da ljudje v njem ne bodo umirali ali se telesno poškodovali.

Pri tem se sledi tema temeljnima ciljema:− vzpostavitev varnega prometnega sistema, ki bo delno dopuščal morebitne človeške napake;− zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč (število umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v

cestnem prometu).

Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2018 je šesto tovrstno poročilo po sprejetju ReNPVCP13-22. Osredotoča se na bistvene cilje, dejavnosti in kazalnike sprejete resolucije, ki se nanašajo na posamezne nosilce. Poročilo upošteva tudi naloge in ukrepe iz Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2017 in 2018. Poudarek je na uresničevanju ciljev resolucije nacionalnega programa z vidika strategij, programov za večjo varnost v cestnem prometu in akcijskih načrtov koordiniranih preventivnih akcij v letu 2018. Poročilo prikazuje tudi mednarodno primerjavo in položaj Republike Slovenije v evropskem merilu na področju varnosti v cestnem prometu.

Osrednji dokument za sprotno spremljanje dejavnosti in doseganje ciljev sprejete resolucije ter razvoja in problematike varnosti cestnega prometa je letno poročilo o izvajanju resolucije nacionalnega programa, ki ga obravnava Državni zbor RS do 1. julija v tekočem letu za preteklo leto. Letno poročilo predloži Vlada RS Državnemu zboru RS po tem, ko sta to že obravnavala Medresorska delovna skupina za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem nacionalnega programa, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa, in Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, ki ga vodi Ministrstvo za infrastrukturo.

V ta namen se organizira točka dnevnega reda redne seje Državnega zbora RS. Na seji DZ sodelujejo minister, pristojen za infrastrukturo, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za izobraževanje in znanost, minister, pristojen za pravosodje, minister, pristojen za zdravje, minister, pristojen za obrambo, minister, pristojen za finance, predstojnik vladne službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in direktor Javne agencije RS za varnost prometa.

Državni zbor RS obravnava in zagotavlja nacionalnemu programu varnosti cestnega prometa družbenopolitično podporo, obravnava in sprejema letna in končna poročila o rezultatih in izvajanju programa ter daje potrebne usmeritve in konkretne naloge za učinkovitejšo izvedbo ukrepov. Cilj oziroma postavljena kritična meja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v prometnih nesrečah je bila za leto 2018 določena v obdobnem načrtu, in sicer, da:

NE SMEMO DOPUSTITI, DA NA SLOVENSKIH CESTAH UMRE VEČ KOT 96 OSEB, IN V PROMETNIH NESREČAH SE NE SME HUDO TELESNO POŠKODOVATI VEČ KOT 592 OSEB.

Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je končni cilj oziroma kritična meja števila umrlih v prometnih nesrečah, da do konca leta 2022 na slovenskih cestah ne sme umreti več kot 35 oseb/mio prebivalcev in da se v prometnih nesrečah ne sme hudo telesno poškodovati več kot 230 oseb. Gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, vendar pa mu je treba slediti ter ga poskušati doseči z učinkovitim vodenjem in nadziranjem.

15

Graf 9: Število umrlih udeležencev v cestnem prometu v obdobju 2011–2018 in cilj, določen v ReNPVCP13-22

V letu 2018 je bil cilj zmanjšanja števila umrlih oseb v prometnih nesrečah iz nacionalnega programa za leto 2018 v celoti dosežen, saj je bilo število umrlih manjše, kot je bila določena kritična meja števila umrlih za leto 2018. Število umrlih v prometnih nesrečah se je v primerjali z letom prej zmanjšalo za 13 oseb oziroma za 12,5 odstotka.

Če želimo v prihodnje uresničiti cilje nacionalnega programa o številu umrlih v prometnih nesrečah in obdobnih načrtov za večjo varnost cestnega prometa, bo treba zagotoviti več finančnih in kadrovskih resursov ter ustvariti primerne pogoje za izvajanje ukrepov Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022.

Graf 10: Število hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v obdobju 2011–2018 in cilj, določen v ReNPVCP13-22

Pri hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah sta v uporabi dve opredelitvi hudih telesnih poškodb: policijska in zdravstvena. Po podatkih policije cilj hudo telesno poškodovanih v letu 2018 ni bil v celoti dosežen, vendar smo število hudo telesno poškodovanih oseb uspeli zmanjšati za 3,5 odstotka v primerjavi z 2017.

16

Podatek o hudo telesno poškodovanih osebah v prometnih nesrečah ni v celoti primerljiv s podatki najvarnejših evropskih držav, zaradi različnih klasifikacij telesnih poškodb, pri čemer Slovenija uporablja ICD-klasifikacijo (ki se uporablja za vse poškodbe in bolezni), medtem ko nekatere evropske države za hude telesne poškodbe uporabljajo AIS-klasifikacijo. Slovenija bi, ob natančnejši opredelitvi telesnih poškodb v prometnih nesrečah ali z uporabo AIS-klasifikacije oziroma njene nadgradnje v MAIS 3+ (ki jo priporoča tudi Evropska komisija), zabeležila precej manjše število hudo telesno poškodovanih in tako lažje uresničila cilj nacionalnega programa.

Če želimo uresničiti cilj nacionalnega programa o hudo telesno poškodovanih osebah in obdobnih načrtov za večjo varnost cestnega prometa, bo treba zagotoviti več finančnih in kadrovskih resursov ter ustvariti primerne pogoje za izvajanje ukrepov Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022.

Za doseganje končnega števila 70 umrlih bo treba v naslednjih letih najprej upoštevati cilje, ki so določeni za vsako leto posebej. Če želimo doseči zastavljeni cilj, je treba med letoma 2013 in 2022 v povprečju zmanjšati število umrlih za šest udeležencev na leto.

Za doseganje cilja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je bilo pripravljenih več simulacij scenarijev.

Scenarij 1: Brez dodatnih dejavnosti in z zmanjšanjem obsega nekaterih dejavnosti. Dejavnosti in njihov obseg se bodo zaradi pomanjkanja resursov in povečanja prihrankov na vseh področjih nekoliko zmanjšali. Pri tem scenariju se lahko v posameznih obdobjih pojavi celo bistveno povečanje števila mrtvih.

Scenarij 2: Izvajanje nekaterih dodatnih dejavnosti. Po tem scenariju bodo subjekti izvajali stalne dejavnosti, obstoječe in nove, sveže, aktualnejše akcije, se hitro odzivali na ugotovljene pomanjkljivosti ter predvsem delovali dejavneje, bolj usklajeno in usmerjeno k cilju, torej k zmanjševanju števila mrtvih v prometnih nesrečah.

Scenarij 3: Izvajanje vseh dejavnosti, predvidenih z nacionalnim programom. Ta scenarij predvideva dolgoročne sistemske rešitve na vseh področjih delovanja posameznih subjektov prometne varnosti, vključevanje v obsežne in vsebinsko domiselne akcije v medijih, poostren in dosleden nadzor, takojšnje ukrepe na cestah in takojšnje kaznovanje kršiteljev z zagroženimi kaznimi. Predvideva ostrejše kazni za kršitelje predpisov, zaradi katerih se pojavljajo hude prometne nesreče. Skupaj s scenarijem št. 2 se bo število umrlih v prometnih nesrečah do leta 2022 zmanjšalo na 70, kar bi bilo primerljivo z državami v EU, ki imajo danes najmanj mrtvih na milijon prebivalcev.

Graf 11: Število umrlih udeležencev do leta 2018 in trije mogoči scenariji do leta 2022

17

4 REALIZACIJA NALOG, OPREDELJENIH PO PODROČJIH ReNPVCP13-22

V smislu načrtnega in koordiniranega dela Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2017 in 2018 so poudarjena ta najbolj problematična področja varnosti cestnega prometa, ki so izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometnovarnostne problematike ter postavljena kot prioritetne naloge za splošno izboljšanje varnosti cestnega prometa:

– uresničevanje »Vizije nič«: nič smrtnih žrtev v cestnem prometu – uskladitev in uveljavitev tehnologije za varnost cestnega prometa, kot so sistemi za pomoč voznikom, (pametni) omejevalniki hitrosti, opozorilniki pripetosti varnostnih pasov, e-klic, sistemi sodelovanja, vmesniki med vozili in infrastrukturo ter izboljšani tehnični pregledi, vključno za alternativne sisteme pogona;– oblikovanje celostne strategije za upravljanje poškodb v prometu in ukrepanje ob nesrečah, vključno z oblikovanjem enotne definicije hudo telesno poškodovanih oseb za uresničitev cilja zmanjšanja števila poškodb;– osredotočenje na usposabljanje in izobraževanje vseh udeležencev v cestnem prometu;– spodbujanje uporabe varnostno-zaščitne opreme (varnostni pasovi, zaščitna oblačila, preprečevanje nedovoljenih sprememb vozila);– izboljšanje stanja cestne infrastrukture, prometnega okolja in tehnologije vozil;– posebna pozornost se nameni ranljivim udeležencem, kot so pešci, kolesarji in motoristi, med drugim z varnejšimi tehnologijami za infrastrukturo in vozila.

Cestni promet je izjemno zapleten sistem, v katerem je treba za dosego dolgoročne vizije, da se zmanjša število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah, z različnimi ukrepi preprečiti človeške napake in zmanjšati njihov pomen. Z intervencijskimi, kratko- in srednjeročnimi ukrepi bodo obdobni načrti prispevali k doseganju ciljev sprejetega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa.

Slika 2: ReNPVCP13-22

4.1 Poročilo o delu Odbora direktorjev za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leto 2018

Dne 14. septembra 2018 je potekala 2. dopisna seja Odbora direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013 do 2022 (v nadaljnjem besedilu: odbor direktorjev), v katero so bili vključeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Javne agencije RS za varnost prometa, DRSI-ja, DARS-a, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Policije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za pravosodje in Uprave RS za zaščito in reševanje, katerega temeljne naloge so:

˗ priprava strateških usmeritev in izhodišč ukrepov na področju razvoja varnosti cestnega prometa;

18

˗ obravnava letnih poročil in zaključnega poročila o rezultatih in izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22);

˗ dajanje konkretnih nalog za učinkovitejšo izvedbo ukrepov na področju varnosti cestnega prometa;˗ zagotavljanje finančnih in drugih resursov, potrebnih za izvajanje ReNPVCP13-22 ter˗ spremljanje izvajanja ReNPVCP13-22.

Na 2. dopisni seji dne 14. septembra 2018 je odbor direktorjev obravnaval in sprejel Poročilo o izvajanju ReNPVCP13-22 za leto 2017.

Na 2. dopisni seji je bil sprejet naslednji sklep:1. Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013 do 2022 je obravnaval in

sprejel Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017 v predloženem besedilu.

4.2 Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za spremljanje in izvajanje ReNPVCP13-22 v letu 2018

Vlada RS je na 38. redni seji 18. decembra 2013 sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za spremljanje in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Medresorsko delovno skupino za spremljanje in izvajanje nacionalnega programa vodi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.

Njene naloge so: − priprava in po potrebi obravnava vmesnih problemskih poročil, ki zahtevajo dodatne vire za izvedbo

načrtovanih ukrepov;− spremljanje izvajanja nalog iz nacionalnega programa;− sprejemanje poročil o izvedenih akcijskih programih;− sprejemanje akcijskih načrtov za dveletna obdobja do leta 2022;− skrb za koordinacijo izvajanja programov, ki zahtevajo sodelovanje vladnih organov, drugih

organizacij, civilne družbe, vseslovenskega zavarovalniškega združenja in strokovnjakov;− nadziranje izvajanja operativnih programov za posamezna obdobja;− pomoč pri delu lokalnih odborov in sodelovanje pri usklajevanju programov za reševanje težav, ki

presegajo lokalno raven;− skrb za predstavitev in uveljavitev programa.

Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 se je v letu 2018 sestala dvakrat, in sicer 23. aprila 2018 in 22. novembra 2018.

Medresorska delovna skupina je v letu 2018 obravnavala pomembne teme:– ključne ukrepe za večjo varnost cestnega prometa v letu 2018;– Poročilo o izvajanju nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za leto 2017, ki je bilo predloženo v obravnavo Vladi RS in Državnemu zboru RS;– analizo stanja varnosti cestnega prometa v letih 2017 in 2018;– besedilo Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2019 in 2020.

4.3 CESTNA INFRASTRUKTURATEMELJNI CILJ: zagotavljanje varne cestne infrastrukture vsem udeležencem cestnega prometa

Varnost cestne infrastrukture oziroma skrb za varne tehnične rešitve je v zadnjih letih v ospredju. Začetek veljavnosti nacionalnega programa sovpada z začetkom veljavnosti Direktive 2008/96/ES, ki uvaja nove načine zagotavljanja varnosti cestne infrastrukture, obstoječe in tudi načrtovane.

V vse ukrepe in vlaganja, ki jih izvaja Direkcija RS za infrastrukturo so vključeni tudi elementi zagotavljanja višje stopnje prometne varnosti. Od leta 2017 naprej so vlaganja v cestno infrastrukturo okrepljena s ciljem preprečiti nadaljnje propadanje omrežja glavnih in regionalnih cest ter vzpostaviti ustrezen nivo uslug za gospodarstvo in mobilnost prebivalstva, kar hkrati pomeni tudi dvigovanje temeljnega nivoja varnosti. V letu 2018 je Vlada RS sprejela Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023 (6 letni operativni program oz drsni plan), ki je bil v letu 2018 presežen. Več sredstev, ki so namenjena za investicijsko in redno vzdrževanje državnih cest se odraža v povečanem številu obnovljenih odsekov in izvedenih ukrepov. Zagotavljanje ustrezne višine sredstev za načrtno

19

obnavljanje cestne infrastrukture je treba ohraniti tudi v prihodnje, saj bi se v nasprotnem primeru lahko slabšanje stanja cest odražalo na področju prometne varnosti.

Graf 12 : Vlaganja Direkcije RS za infrastrukturo v cestno infrastrukturo v obdobju 2008 - 2019

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 20190

50

100

150

200

250

300

350

247 247

189 178147

170146 149 134

221

290 278.5

Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008–2019

mio

EU

R

Prometna varnost na AC/HC – leto 2018 je bilo z vidika števila umrlih udeležencev v prometnih nesrečah najuspešnejše v zadnjih letih. Skupaj je v preteklem letu umrlo 15 udeležencev cestnega prometa, kar je v primerjavi z letom prej 12,5 % manj. V letih 2015 in 2018 je tako bilo najmanj umrlih na AC in HC v zadnjih desetih letih. Vendar se je število hudo telesno poškodovanih v primerjavi z letom 2017 povečalo za 44 %, tako je bilo hudo telesno poškodovanih 69 udeležencev. Povečanje beležimo tudi pri lažje telesno poškodovanih, saj se jih je v preteklem letu poškodovalo 659 oziroma 22 % več kot v letu pred tem.

Ob tem, da so ukrepi za dvig temeljnega nivoja varnosti prometne infrastrukture že vključeni v vse projekte upravljalcev, se v okviru Načrta razvojnih programov (NRP) vodi dodatno še posebne projekte iz naslova prometne varnosti z namenom zmanjšanja števila prometnih nesreč in hkratnem izboljšanju prometnovarnostnih razmer za vse udeležence v prometu. V okviru NRP so sicer načrtovani ukrepi ureditev cest (hodniki za pešce, prehodi za pešce, avtobusna postajališča itn.) in ureditev posameznih križišč, kadar ta niso zajeta v okvir daljših ureditev cest. Največ projektov ureditve cest in križišč je predvidenih na regionalnih cestah drugega reda, kjer je na državnem cestnem omrežju ugotovljena tudi najvišja stopnja prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Graf 13: Število prometnih nesreč s smrtnim izidom po kategoriji ceste v letu 2018

20

V letu 2018 se je največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pripetilo na regionalnih cestah I. reda in v naseljih z uličnim sistemom – 13 prometnih nesreč. Sledijo regionalne ceste II. reda z 12 prometnimi nesrečami s smrtnim izidom in glavne ceste I. reda z 11 prometnimi nesrečami s smrtnim izidom.

4.3.1 Obravnava in odprava potencialno nevarnih mestCILJ: zmanjšanje števila nevarnih mest na državnem cestnem omrežju

V letu 2018 se je na slovenskih cestah zgodilo 3,8 % več prometnih nesreč kot leto prej, umrlo je 12,5 % manj udeležencev in 2,7 % manj se jih je telesno poškodovalo (3,5 % manj hudo telesno poškodovanih in 2,6 % manj lažje telesno poškodovanih). V letu 2018 je AVP skupaj s Policijo nadaljevala izvajanje ogledov krajev prometnih nesreč s pomočjo presojevalcev cestne infrastrukture.

AVP je nadaljevala projekt raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč s področja cestne infrastrukture s presojevalci varnosti cest in Policijo. V letu 2018 je bilo raziskanih 25 prometnih nesreč, od tega 24 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 1 prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. V raziskanih prometnih nesrečah je skupaj umrlo 27 udeležencev – od tega 8 voznikov motornih koles, 13 voznikov osebnih avtomobilov, 4 potniki, 1 pešec in 1 kolesar. V raziskanih prometnih nesrečah se je hudo telesno poškodovalo 5 udeležencev, 6 pa jih je bilo lažje telesno poškodovanih. Od skupaj 25 prometnih nesreč se jih je 20 pripetilo na državnih cestah (pod upravljanjem DRSI, od tega 12 na regionalnih cestah in 8 na glavnih cestah), 4 na avtocestah in hitrih cestah ter 1 na občinski cesti. V januarju 2018 je AVP organizirala tudi posvet na temo raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč, na katerem so bile predstavljene ugotovitve iz opravljenih raziskav prometnih nesreč.

Iz raziskav o prometnih nesrečah je bilo ugotovljeno, da je cestna infrastruktura v določenem deležu tudi pripomogla k nastanku in posledicam prometnih nesreč, vendar v kombinaciji s človeškim dejavnikom. Ključni dejavnik prometnih nesreč v letu 2018 je bil človeški faktor. Dejstvo je, da bi bile posledice prometnih nesreč blažje, če bi bila prometna infrastruktura v nekaterih prometnih nesrečah drugače urejena.

Ugotovljena neskladja na cestni infrastrukturi so bila: pomanjkljivo vodenje prometa, neizvedenost ustreznih jeklenih varnostnih ograj, neskladja na jeklenih varovalnih ograjah, manjkajoča zaščita za motoriste, pomanjkljiva vertikalna prometna signalizacija (dotrajana), neurejene bankine, nevzdrževana in neurejena vegetacija ob cestišču, neurejena pregledna berma, neustrezna omejitev hitrosti (velja splošna omejitev namesto znižane omejitve hitrosti), poškodbe na vozišču itn.

Na podlagi opravljenih 20 raziskav dejavnikov nastanka prometnih nesreč, je Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2018 izvedla različne prometno-varnostne ukrepe. Prav tako so izvedli analizo ter predlagali ukrepe na 11-tih najbolj problematičnih odsekih državnih cest v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (izvedba ukrepov v letu 2019).

Policija sodeluje na ogledih krajev prometnih nesreč s smrtnim izidom s službami, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem varne cestnoprometne infrastrukture. Kjer se ugotovijo pomanjkljivosti in morebitna odstopanja na prometni infrastrukturi, se predlagajo rešitve za izboljšanje stanja. Policija periodično in lokalno analizira stanje prometne varnosti, identificira odseke, ki negativno izstopajo po prometni varnosti, in tam izvaja nadzor.

Direkcija RS za infrastrukturo je v letu 2018 pregledala in uredila mesta s povečano stopnjo prometnih nesreč (MVSPN za obdobje 2014 – 2016) ter izvedla kratkoročne in srednjeročne ukrepe, kompleksnejše ureditve pa se urejajo s projektiranjem in izvedbo del. V letu 2018 so izdali 580 nalogov za ureditev prometne signalizacije in opreme, opravili so številne preglede projektnih dokumentacij, elaboratov, zapor cest in prometnih ureditev. Za izboljšanje prometne varnosti na državnih cestah so izdelovali prometne elaborate, strokovna navodila in testna polja ter izvajali terenske oglede.

Stališče Ministrstva za pravosodje glede raziskovanja prometnih nesreč je v letu 2018 ostalo nespremenjeno. Pri pripravi predmetnega instituta raziskovalcev so sodelovali z Ministrstvom za infrastrukturo, saj iz točke 5.1.2 obdobnega načrta 2017–18, ki določa dejavnosti in ukrepe Ministrstva za infrastrukturo, izhaja, da bodo pristojnosti uredili v Zakonu o pravilih v cestnem prometu.

4.3.2 Zagotavljanje varnega načrtovanja, gradnje in pregledovanja cestne infrastruktureCILJ: pravočasno odkrivanje neustreznih gradbenih in prometnih rešitev v fazi načrtovanja in uporabe cest

V letu 2018 so na MZI ponovno vzpostavili tehnične odbore za pripravo tehničnih specifikacij. Načela odpuščajočih cest bodo vključena v specifikacije. V začetku leta 2018 je bil pripravljen nabor državnih cest, na katerih bi se izvajala presoja cest. Predlog ni šel v nadaljnji postopek, saj so se ravno tedaj v Bruslju začele dejavnosti spremembe Direktive

21

2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture ravno v segmentu razširitve veljavnosti direktive tudi na ostalo cestno omrežje. Postopek sprejemanja je v teku.

Predlog vzpostavitve sistema presoje cest na vzporednih cestah z avtocestnim omrežjem, ki je bil pripravljen v začetku leta 2018, ni šel v nadaljnji postopek, ravno iz že prej omenjenega razloga. Na podlagi tega je bila pripravljena sprememba Zakona o cestah (dopolnjeno poglavje VIII Varnostne zahteve za cestno infrastrukturo, vzpostavitev presoje cest na vzporednih cestah z avtocestnim omrežjem), ki pa ni bila izvedena in bo ob implementaciji sprememb Direktive 2008/96/ES. Na MZI je bil v letu 2018 pripravljen Pravilnik o površinah, namenjenih kolesarjem, Pravilnik o projektiranju cest (pripravljen grobi osnutek) in spremembe Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi.

V letu 2018 niso bili realizirani projekti presoje varnosti cest (skladno z direktivo EU), ki so v upravljanju podjetja DARS – na omrežje TEN-T, zaradi težav, ki so jih imeli pri postopkih javnega naročanja.

S pospešeno posodobitvijo omrežja glavnih in regionalnih cest ter izgradnjo kolesarske infrastrukture, pri čemer se redno v prakso prenaša sodobne rešitve, ki dvigujejo nivo varnosti, se lahko znatno vpliva na dvig ravni prometne varnosti v RS.

Direkcija RS za infrastrukturo je v letu 2018 zaključila dela na cestni infrastrukturi v obsegu, kot je naveden v nadaljevanju (zajeti so podatki iz zaključnega računa o zaključenih projektih, kot je razvidno iz preglednice v nadaljevanju, je bilo aktivnih več projektov):

− Geotehnični projekti – 9,369 km− Kolesarske povezave – 5,672 km− Modernizacije cest – 19,892 km− Premostitveni projekti – 29 − Rekonstrukcije cest – 11,802 km− Rekonstrukcije križišč – 24 − Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij – 144,6 km− Ureditve cest skozi naselja – 21,621 km− Izgradnja obvoznic (Murska sobota jug in obvoznica Bled sever) – 5,2 km

Graf 14: Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest

Glede na stanje cestnega omrežja je bilo potrebno najbolj okrepiti vlaganja v preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest in seveda premostitvene objekte. Cilj je, da se na letnem nivoju izvede večja vzdrževalna dela na vsaj 30 premostitvenih objektih. V letu 2017 je bilo obnovljenih 26, v letu 2018 pa 29 premostitvenih objektov.

Preglednica 6: Pregled izvedenih in začetih gradbišč v 2018Število zaključenih gradbišč v 2018 Število začetih gradbišč v 2018

Investicije 48 73Investicije- EU projekti 2 3Redno vzdrževanje 208 237Prometna varnost 26 36

22

2014 2015 2016 2017 2018 Plan 20190

20

40

60

80

100

120

140

160

180

8.3

30.12

91.7

125.43

164.5146.4

Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest

Štev

ilo k

ilom

etro

v

V letu 2018 je DARS zaključil obnovo regionalnega nadzornega centra v Kozini. V nadzornem centru v Kozini so se obnovili in optimizirali sistemi za vodenje in nadzor prometa, nadgradili in integrirali obstoječi videosistemi in avtomatske detekcije prometa na primorskem odseku AC v novi regionalni center.

V letu 2018 se je izvedla celovita prenova radijskih zvez DARS. Opravljen je bil prehod z analognih radijskih zvez na digitalne radijske zveze (DMR). Izvedla se je zamenjava dizelskih agregatov na ACB Hrušica, Ljubljana Grič in Postojna ter na CP Log in Torovo. Prav tako je bilo podpisanih nekaj pogodb za izdelavo projektne dokumentacije za načrtovane obnove v letu 2019. Zaključeno je bilo projektiranje za prenovo radijskih zvez Tetra v predorih, za nabavo in postavitev cestno-vremenskih postaj in detekcijsko nadzornih kamer in zamenjavo LED-svetil v pokritem vkopu Strmec, za obnovo klica v sili na odsekih AC Golovec–Domžale, HC Vipava–Šempeter in AC Divača–Kozina.

S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS – DARS (Pavement Management System) je bil pripravljen načrt ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih obnov infrastrukture v naslednjem triletnem obdobju. V letu 2018 realizacija za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah ni sledila pričakovanjem. Dejavnosti (podpis dogovora o sodelovanju) za postavitev sistemov sekcijskega merjenja hitrosti so bile prekinjene na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve, zato je bilo javno naročilo za dobavo opreme prekinjeno.

DARS je v letu 2018 nadaljeval redno koordinacijo za tekoče spremljanje realizacije strokovnih nalog. Na podlagi pogodbe za osemletni geotehnični monitoring na celotnem avtocestnem križu (razen območja Rebrnic, kjer se monitoring že izvaja), ki je bila sklenjena v letu 2015, so se v letu 2018 izvajale vse potrebne meritve na geotehničnih objektih in spremljanja stanja zahtevnejših objektov (VA6007, nasip Vogršček, Jožefov hrib). Nekaj je bilo tudi intervencijskih pregledov in predlogov ureditve stanja (zaščita brežin). S področjem vzdrževanja je pripravljena zasnova za izvajanje letnih pregledov cestne infrastrukture s strani rednega vzdrževanja cestne infrastrukture in za pripravo celovitih poročil o teh pregledih.

Pripravljene so bile strokovne podlage za obnavljanje obstoječih protihrupnih ograj. V novelacijo načrta ukrepov je dodana prva prioriteta potrebnih obnov PHO, ob upoštevanju pogojev, da ograja ostaja v sedanjih gabaritih brez podaljšanja in nadgradenj.

Graf 15: Primerjava PLDP v letih 2017 in 2018 na izbranih odsekih avtoceste A1

Promet na A1 se je na vseh odsekih povečal. Največje povečanje PLDP se je zgodilo na odseku Šentilj–Maribor, in sicer od 2000 do 2500 več vozil dnevno. Drugod se je promet povečal enakomerno, v povprečju za 1500 vozil na dan.

23

Graf 16: Primerjava PLDP v letih 2017 in 2018 na izbranih odsekih avtoceste A2

Promet na A2 se je na vseh odsekih povečal. Na prikazanih odsekih se je PLDP povečal za 550 (skozi Karavanke) do več kot 2800 vozil na dan (odsek LJ Malence – Šmarje - Sap). Najbolj obremenjen odsek v Sloveniji še vedno ostaja odsek LJ (Brdo–Kozarje), kjer je PLDP v letu 2018 znašal 75.768.

Graf 17: Izredni dogodki v nadzornih centrih v obdobju 2010–2018

V letu 2018 (2017) se je na AC zgodilo 1957 (1783) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13 (16) udeležencev, 64 (47) se jih je hudo telesno poškodovalo in 603 (499) lahko telesno poškodovalo. V letu 2018 (2017) se je na HC zgodilo 232 (214) prometnih nesreč, v katerih sta umrla 2 (2) udeleženca, 6 (5) se jih je hudo telesno poškodovalo in 60 (50) lahko telesno poškodovalo.

Preglednica 7: Posledice prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah v obdobju 2010–2018

Posledice prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah

Leto Kategorija cesta

Lahka telesna poškodba

Huda telesna poškodba Smrt

2010AC 674 60 18HC* 142 13 1

2011AC 647 60 16HC 69 7 4

2012AC 631 59 18HC 66 7 0

24

Posledice prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah

Leto Kategorija cesta

Lahka telesna poškodba

Huda telesna poškodba Smrt

2013AC 564 44 16HC 80 0 0

2014AC 548 51 16HC 61 6 0

2015AC 551 55 13HC 82 5 2

2016AC 545 46 23HC 64 7 3

2017AC 491 43 17

HC 49 5 2

2018AC 603 64 13HC 59 6 2

Graf 18: Smrtne žrtve na avtocestah in hitrih cestah od leta 2001 naprej

* Nepravilna stran oziroma smer vožnje: ne gre samo za vožnjo v nasprotno smer, temveč tudi (večinoma) za »izlete« z AC/HC na brežino.

AMZS je že od leta 2008 aktivni član konzorcija EuroRAP. V letu 2018 je bilo v okviru strokovnih analiz EuroRAP izdelano:

ocena »Risk Rating« za državne ceste (6500 km) ter avtoceste in hitre ceste (približno 609 km), ocena cest z zvezdicami »Star Rating« ter nabor ukrepov »Safer Roads Investment Plan« za 82 km AC in HC po

pogodbi, za partnerja DARS, d. d.

4.3.3 Upravljanje, vodenje in nadzor prometaCILJ: izboljšanje prepustnosti cestne infrastrukture, optimizacija potovanj, spoštovanje prometnih predpisov, izboljšanje obveščenosti uporabnikov z informacijami v realnem času

Na podlagi dogovora med MZI in Policijo (za sodelovanje Policije v Nacionalnem centru za upravljanje prometa – NCUP) je predstavnik Policije nadaljeval pri upravljanju in vodenju prometa. Policija je z nakupom in uporabo štirih skenerjev pripomogla k učinkoviti in hitri obravnavi krajev prometnih nesreč ter posledično krajšemu času obravnave prometnih nesreč in zmanjšanju zastojev na cestah (trenutno na območju PU Ljubljana, PU Maribor, PU Celje in PU Koper).

25

Na področju upravljanja s prometom je Direkcija RS za infrastrukturo nadaljevala z aktivnostmi za izboljševanje delovanja in povezovanja semaforskih naprav in s tem izboljšanja pretočnosti prometa. Vseh semaforjev v pristojnosti DRSI je 350, v letu 2018 je že bilo v Centru za upravljanje in vodenje prometa (CUVP) navezano 57 naprav, na 20 križiščih pa je bila izvedena optimizacija delovanja naprav (spremembe krmilnih programov; podaljševanje faz, nov režim delovanja, dodajanje zavijalcev ipd). Dodatno je bilo 25 naprav nadgrajeno tako, da lahko iz centra za upravljanje in vodenje prometa operater podaljšuje zeleno fazo v primeru izrednih prometnih razmer. Postavljenih bo do 10 novih cestnih kamer na glavnih in regionalnih cestah za spremljanja stanja prometa in širil se bo sistem vremenskih postaj.

4.3.4 Varnost v predorihCILJ: izboljšanje prometne varnosti v predorih

V letu 2018 se je v predorih zgodilo 35 (24) prometnih nesreč, v katerih se je 12 (5) udeležencev lahko telesno poškodovalo. V letu 2018 je bilo v predorih, daljših od 500 m, skupaj 35 nesreč in incidentov, pri katerih je bilo potrebno ukrepanje reševalnih služb in začasno izločanje celotnega predora ali njegovega dela iz obratovanja. Največkrat je bil primarni vzrok dogodka prometna nesreča I. ali II. kategorije (49 %), sledijo okvare vozil (14 %) in drugi dogodki, kot sta previsoko vozilo in pešec v predoru (11 %).

DARS ugotavlja: da je število dogodkov še vedno relativno majhno in na ravni števila dogodkov zadnjih let; da so bili dogodki posledica ravnanja uporabnikov, na kar DARS praktično ne more neposredno vplivati; da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene; da je odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih učinkovit.

V novembru in decembru 2018 so bili v predorih, daljših od 500 m, ki so na vseevropskem cestnem omrežju, izvedeni predpisani redni inšpekcijski nadzori. Glavna ugotovitev pregledov je, da vsi predori izpolnjujejo minimalne varnostne zahteve v skladu z Direktivo 2004/54/ES. Dodatno so inšpektorji pri večini pregledov opozorili na dejstvo, da mora DARS na podlagi analiz tveganj najpozneje do leta 2025 vzpostaviti sistem detekcije in spremljanja transporta nevarnih snovi. Pri posameznih predorih so opozorili oziroma tudi dali predloge pristojnemu ministrstvu glede varnostne dokumentacije, razsvetljave, barvnega opleska sten, višine robnikov, talnih označb, mehanskega prezračevanja v predorih, krajših od 1000 m, in izpostavili pomembnost spoštovanja dovoljenih hitrosti s strani uporabnikov. Pristojne službe DARS so z ugotovitvami inšpektorjev seznanjene ter so pristopile k obravnavi in realizaciji.

Graf 19: Število prometnih nesreč in incidentov v predorih, daljših od 500 m, v obdobju 2007–2018

4.3.5 Upravljanje prometa težkih tovornih vozil in prevoza nevarnega blagaCILJ: spremljanje in nadzor tovornih vozil in vozil, ki prevažajo nevarno blago

26

Uradne osebe FURS nadzorujejo izvajanje Zakona o prevozu nevarnega blaga in na njegovi podlagi izdane izvršilne predpise pri vnosu nevarnega blaga na carinsko območje Evropske unije ali iznosu z njega, pri postopkih za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe nevarnega blaga ter v okviru finančnega nadzora na cesti.

Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB) poskuša zagotoviti, da bi se nevarnosti pri prevozu zmanjšale na sprejemljivo raven, in sledi temeljnim načelom preventive, načelu vzročnosti in načelu sorazmernosti, predpisuje pa tudi obvezno upoštevanje varnostnih ukrepov v vseh fazah prevoza nevarnega blaga.

V okviru izvajanja nadzora se preverja, ali prevoznik (voznik) in drugi udeleženci pri prevozu nevarnega blaga spoštujejo določila konvencije ADR (European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road) o prevozu nevarnega blaga v mednarodnem cestnem prometu ter določila Zakona o prevozu nevarnega blaga. Preverjata se veljavnost in ustreznost listin glede na vrsto nevarnega blaga, ki se prevaža:

– prevozna listina,– navodilo za ukrepanje ob nesreči,– certifikat o strokovni usposobljenosti,– dovoljenje za prevoz (eksplozivi, radioaktivne snovi),– certifikat za vozilo (cisterne [AT, FL, OX], eksplozivi [EX II, EX III]), ter ali se dejansko prevaža blago, ki je navedeno na tovornem listu in drugih listinah.

V letu 2018 je Finančna uprava RS izvedla 1090 primerov nadzora nad prevozi nevarnega blaga, pri katerih je bilo ugotovljeno skupno 226 kršitev. Pri 129 vozilih je bilo ugotovljeno, da ne ustrezajo določbam Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). V 40 primerih je šlo za kršitve kategorije tveganja I, v 49 primerih je šlo za kršitve kategorije tveganja II in v 40 primerih za kršitve kategorije tveganja III. Pri kršitvah kategorije tveganja I je bila izvedena imobilizacija vozil (izločitev vozil iz prometa).

DRŽAVA NADZORA DRUGE DRŽAVE ČLANICE EU TRETJE DRŽAVE SKUPAJ

Št. pregledanih prevoznih enot 422 447 221 1090

Nadzor prevozov nevarnega blaga se izvaja s pregledom listin v vozilu, nadzorom samega prevoza blaga in pregledom opreme v vozilih. Preglednica prikazuje vrste in število kršitev na posameznem področju nadzora prevoza nevarnega blaga. Iz spremljajočega grafa je razvidno, da so najpogostejše kršitve ugotovljene pri prevoznih listinah, certifikatih o ustreznosti vozila, pisnih navodilih za ukrepanje ob nesrečah, označitvah vozil, UN-oznakah na embalaži ali označitvah cistern, označitvah tovorkov in nalepkah nevarnosti ter dodatni opremi.

Preglednica 8: Najpogostejše ugotovljene kršitve v letu 2018NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE ŠTEVILO KRŠITEVPisna navodila za ukrepanje ob nesreči 35Prevozna listina 31Označitev vozila/prevozne enote ADR 5.3.2-3 25Oprema za zagotavljanje splošne varnosti 22Gasilniki 19Označitev tovorkov in nalepka nevarnosti ADR 5.2 18Označitev cisterne/vozila ADR 5.3.1 15Oprema, ki ustreza prevažanemu razredu blaga 14Nakladanje, varovanje tovora in ravnanje s tovorom 13Certifikat o ustreznosti vozila 12UN-oznaka na embalaži/označitev cistern 9Certifikat o usposobljenosti voznika 4Puščanje blaga ali poškodovani tovorki 4Druga oprema po pisnih navodilih za ukrepanje ob nesreči 4Prepoved skupnega nakladanja 1Skupaj kršitve 226

Za ugotovljene kršitve je bilo izrečenih 182 glob, od tega pravnim osebam 62 glob, odgovornim osebam pravne osebe 58 glob in voznikom 62 glob, v skupnem znesku 272.800,00 evrov.

27

Na AVP so se nadaljevale dejavnosti za večjo varnost v turistični sezoni. Z izvedenimi dejavnostmi smo se usmerili predvsem na ključno problematiko na slovenskih cestah, kot je prehitra vožnja oziroma neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Pozornost pa smo namenili tudi motoristom ter voznikom avtobusov in tovornih vozil. Za ta namen je bila posodobljena zloženka za večjo varnost v turistični sezoni v 20.000 izvodih, ki je namenjena tujcem, saj je pripravljena v treh tujih jezikih (angleški, hrvaški in romunski). Zloženka je bila razdeljena na mejnih prehodih, DARS-ovih vinjetnih prodajnih mestih ter na najbolj prometnih počivališčih in bencinskih črpalkah na avtocestnem omrežju, AVP je pripravila napotke, namenjene širši javnosti, predvsem pa voznikom, kako ravnati in na kaj biti pozoren ob vožnji v času turistične sezone.

AVP je vodila evropsko usklajeno akcijo z namenom spodbuditi voznike tovornih vozil in avtobusov k doslednejšemu spoštovanju prometnih predpisov. Tako kot vsako leto smo pripravili posebno zloženko, namenjeno voznikom tovornih vozil in avtobusov, ki vsebuje osnovne informacije o prometnih pravilih v Sloveniji, stanju varnosti in pomembna skupna priporočila za pravilno nalaganje, zavarovanje in pritrditev tovora. V preventivni akciji sodelujeta tudi Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije, ki bosta poskrbeli, da zloženko dobijo podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi. Dobile pa so jo tudi vse pooblaščene organizacije za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, ki jih bodo razdelile svojim strankam.

Tudi v letu 2018 je AVP izvedla usposabljanje inšpektorjev za cestni promet in policistov v policijskih upravah in SENP za izvajanje učinkovitejšega nadzora pritrjevanja in nalaganja tovora ter nadzora preobremenjenosti tovornih vozil, razdelila zloženke za domače in tuje voznike osebnih vozil, tovornih vozil in avtobusov o prometnih pravilih, stanju varnosti in pomembna skupna priporočila za pravilno nalaganje, zavarovanje in pritrditev tovora.

Direkcija RS za infrastrukturo kontinuirano nadaljuje spremljanje tovornega prometa, hkrati pa izvaja tudi terenske raziskave. Na podlagi tega, predlagajo ukrepe za omejevanje tranzitnega tovornega prometa, ki se z avtocest odliva na glavne in regionalne ceste. Spremljanje je še posebej pomembno v zadnjem letu, ko zaradi spremenjenega načina cestninjenja prihaja do sprememb tokov tovornega prometa. V okviru izvajanja rednih nadzorov osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij tovornih vozil v sodelovanju s policijo se na letni ravni izvede 10.000 nadzorov tovornih vozil.

Policisti spremljajo izredne prevoze, katerih dimenzije tovora so take, da prihajajo na nasprotno smerno vozišče oziroma prestavljajo nevarnost za nemoten potek prometa. V letu 2018 so policisti opravili 367 primerov spremstva izrednih prevozov.

4.3.6 Občinska cestna infrastrukturaCILJ: izboljšanje prometne varnosti na občinskih cestah

V letu 2018 se je na lokalnih cestah zgodilo za 8,9 % manj prometnih nesreč, 20 % manj udeležencev je umrlo, 17 % več udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih in 18,9 % več udeležencev je bilo lahko telesno poškodovanih.

Občine so za cestno infrastrukturo in promet namenile največ proračunskih sredstev. V letu 2018 so občine namenile 372.767.553 EUR, kar predstavlja 16 % vseh izdatkov občin. V okviru cilja »izvajanje ukrepov na cestni infrastrukturi z namenom izboljšanja prometne varnosti« so občine posebno pozornost namenile:

boljši kakovosti in opremljenosti cestne infrastrukture, zmanjšanju deleža voznikov motornih koles med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč, večji varnosti cest skozi naselja, izboljšanju prometne varnosti v križiščih (dograditev dodatnih pasov, preureditev in rekonstrukcija), večjemu številu semaforiziranih križišč, večjemu številu krožnih križišč, večjemu številu semaforiziranih prehodov za pešce, večji dolžini kolesarske infrastrukture v kilometrih, večji dolžini infrastrukture, namenjene pešcem, v kilometrih.

Občine so v letu 2018 navedene kazalnike namenile: za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest (7.417.733 EUR), za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest (350.533 EUR), za cestno razsvetljavo (36.099.245 EUR), za urejanje cestnega prometa (53.578.808 EUR), za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest (141.028.826 EUR) ter za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest (134.282.408 EUR). Vedno večjo pozornost v cestnem prometu občine namenjajo učinkovitemu nadzoru. Občine se prek Skupnosti občin Slovenije z resornimi ministrstvi dogovarjajo za spremembo zakonodaje, s katero se izboljšuje učinkovitost na terenu, hkrati pa se zmanjšujejo administrativne ovire. Kazalnik za povečano učinkovitost nadzora je povečano število

28

ukrepov. Občine so v letu 2018 imele 8 % več izrečenih ukrepov kot v letu 2017 in 13 % več izrečenih ukrepov kot v letu 2015.

Na podlagi podatkov, posredovanih s strani občin, so bili najpogosteje izvedeni infrastrukturni ukrepi v letu 2018: rekonstrukcije cest in križišč z ustrezno razširitvijo voznih pasov (vključena gradnja novih krožnih križišč), gradnja in dograditev pločnikov,

ureditev cestne razsvetljave, ureditev avtobusnih postajališč s postavitvijo nadstreškov, gradnja kolesarskih površin (kolesarske steze, pasovi itn.), izvedba infrastrukturnih ukrepov za zmanjšanje hitrosti vozil (izvedba hitrostnih ovir, hitrostnih ploščadi itn.), postavitev in obnova prometne signalizacije (horizontalne in vertikalne), namestitev prikazovalnikov hitrosti in opravljanje meritev s stacionarnimi radarji.

Občine so v letu 2018 sodelovale pri vseh nacionalnih preventivnih akcijah. Občine poročajo, da so izvajale nadzor predvsem nad hitrostjo vožnje prek prikazovalnikov hitrosti ter v sodelovanju z občinskim in medobčinskim redarstvom in policijo. Dejavne so bile tudi pri nadzoru vožnje pod vplivom alkohola in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.

AVP je tudi v 2018 objavila javni poziv lokalnim skupnostim za sodelovanje pri razvijanju in pospeševanje preventivnih programov ter izvajanju nacionalnih akcij na lokalni ravni v letu 2018. Namen javnega poziva, ki je bil namenjen vsem slovenskim lokalnim skupnostim, je bil izbor lokalnih skupnosti, ki so se z izvajanjem dejavnosti vključile v nacionalne preventivne akcije AVP, s posebnim poudarkom na ranljivejših skupinah udeležencev v prometu (otroci, kolesarji). Občine so lahko sodelovale v treh kategorijah, in sicer mestne občine, srednje velike občine, manjše občine (alkotesterji, kolesarske čelade, odsevni brezrokavniki za kolesarje, digitaliziran načrt šolskih poti na podlagi izdanih Smernic za šolske poti, triopani »Usposabljanje kolesarjev«, presoja varnosti šolske poti/površin za pešce, spretnostni poligon za kolesarje, zagotovitev preventivnih naprav na občinski prireditvi).

Na portalu Načrt šolskih poti je bilo do konca leta 2018 naloženih 170 načrtov šolskih poti in 112 digitaliziranih načrtov. Na portal osnovne šole v Sloveniji naložijo svoje načrte šolskih poti, namenjen pa je otrokom in staršem, da lahko pridobijo informacije za njihovo šolo, pa tudi učiteljem ter drugim, ki so dejavni na področju urejanja in informiranja glede šolskih poti.

V okviru urejanja šolskih poti je AVP nadaljevala digitalizacijo načrtov šolskih poti z namenom lažjega dostopa otrok in njihovih staršev do tovrstnih načrtov ter osveževanja le-teh skladno s pripravljenimi smernicami, ki so bile izdane v 2016. V 2018 je bilo skupno dokončana izvedba načrtov šolskih poti za 18 osnovnih šol po Sloveniji na predlog posameznih občin, ki so bile izbrane v okviru javnega poziva za podporo občinskim SPV. Vsi pripravljeni načrti in digitalizacija so vneseni tudi na spletni portal načrtov šolskih poti. Tako so bili izvedeni načrti za naslednje OŠ po Sloveniji: MARIBOR – OŠ Draga Kobala Maribor, OŠ borcev za severno mejo Maribor, PTUJ – OŠ Ljudski vrt, IZOLA – OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc, ŽIRI – OŠ Žiri, TRŽIČ – OŠ Križe, IG – OŠ Ig, VOJNIK – OŠ Vojnik in OŠ Antona Bezenška Frankolovo, DOL PRI LJUBLJANI – OŠ Janka Modra, SEVNICA – OŠ Sava Kladnika Sevnica in OŠ Boštanj, METLIKA – OŠ Metlika in OŠ Podzemelj, DOBJE – OŠ Dobje, KOBARID – OŠ Simona Gregorčiča Kobarid in HAJDINA – OŠ Hajdina.

AVP je leta 2018 v sodelovanju z različnimi partnerji (občinskimi SPV, vrtci in šolami, društvi in nevladnimi organizacijami, državnimi organi in organizacijami ter podjetji) izvedla 149 preventivnih dogodkov, in sicer:

96 preventivnih dogodkov v lokalnih skupnostih v sodelovanju z občinskimi SPV in drugimi organizatorji;30 velikih preventivnih dogodkov, kot so sejmi, nacionalni dogodki in predstavitve ter lastni veliki dogodki v

mestnih središčih; 23 delavnic in prometnih dni na OŠ in SŠ.

V letu 2018 je AVP ponovno pripravila razpis, in sicer v sodelovanju s podjetjema Intermatic, d. o. o., in Sipronika, d. o. o., za brezplačni najem prikazovalnikov hitrosti. V brezplačni najem je 24 občin prejelo prikazovalnike hitrosti. Občine, ki so prejele prikazovalnike hitrosti: Vransko, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Šmartno ob Paki, Gorje, Kobarid, Grad, Dornava, Mokronog - Trebelno, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Šentjur, Majšperk, Nova Gorica, Sevnica, Pivka, Šmarješke Toplice, Ptuj, Žalec, Štore, Dobrova - Polhov Gradec, Apače, Beltinci, Ankaran in Hoče - Slivnica.

Namen prikazovalnikov hitrosti je bil predvsem opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Prav tako želimo občine spodbuditi za uporabo prikazovalnikov, saj so

29

dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in zunaj njih. Prikazovalniki imajo tudi dostop do spletne aplikacije Vi vozite, ki omogoča upravljanje prikazovalnika na daljavo ter izdelavo različnih.

4.3.7 Delo na cestahCILJ: izboljšanje prometne varnosti na območjih cestnih del

Policija v skladu z dogovorom z upravljavcem cest izvaja meritve hitrosti na mestih, kjer se izvajajo dela oziroma so zapore cest in se pojavljajo pogoste kršitve prekoračitve hitrosti.

Inšpektorji za ceste IRSI so v obdobju od 15. 4. do 15. 11. 2018 izvajali inšpekcijski (tudi akcijski) nadzor cestnih zapor zaradi del in prireditev na cestah v upravljanju DRSI in DARS, d. d., predvsem v delih, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz posameznih dovoljenj upravljavca za zapore, ki se postavljajo pri rednem vzdrževanju, izvajanju investicijskih vzdrževalnih del oziroma vzdrževalnih delih v javno korist.

V sklopu inšpekcijskega nadzora cestnih zapor je bil poudarek na ugotavljanju: ali je bilo za cestno zaporo izdano ustrezno dovoljenje (izjeme ...), ali je zapora skladna s pogoji iz dovoljenja (postavitev, vzdrževanje, dopolnitev ...), ali je postavitev cestne zapore skladna z elaboratom, ali je spoštovan dovoljeni čas trajanja cestne zapore, obveščanja pristojnih institucij in inšpekcije za ceste o prvi postavitvi zapore, o preusmeritvi prometa in o

vsaki spremembi cestne zapore.

Ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na pridobitev dovoljenja upravljavca za cestno zaporo, na postavitev zapore v nasprotju z izdanim dovoljenjem, nepopolno prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno) in prometno opremo v sklopu cestne zapore ter neustrezno obveščanje pristojnih institucij in inšpekcije za ceste o zapori oziroma o spremembi postavitve cestne zapore.

V okviru akcijskega nadzora so inšpektorji za ceste uvedli 90 upravnih in 25 prekrškovnih postopkov ter pri tem izvedli 130 inšpekcijskih pregledov (izrednih, rednih in nadzornih). Zaradi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti je bilo izrečenih 5 opozoril na zapisnik po ZCes-1 in 27 po ZIN za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na zapisnik inšpektorja o inšpekcijskem pregledu. V 1 primeru je bila izrečena ustna odločba z odrejeno začasno omejitvijo uporabe ceste in v nadaljevanju izdan pisni odpravek ustne odločbe. V prekrškovnem postopku sta bili izdani 2 odločbi – opomina o prekršku, 5 prekrškovnih odločb in 29 plačilnih nalogov.

Ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na: pridobitev dovoljenja upravljavca za cestno zaporo, izvedbo zapore s strani izvajalca rednih del brez dovoljenja upravljavca, na postavitev zapore v nasprotju z izdanim dovoljenjem, izvajanje del neskladno s projektom oziroma izdanim dovoljenjem, opustitev ukrepov pri zavarovanju ovire, nedovoljeno spreminjanje prometne signalizacije nepooblaščenih izvajalcev.

Ob tem so bili pri inšpekcijskem nadzoru zavezancem odrejeni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti ter izrečeni ustrezni prekrškovni ukrepi.

4.3.8 Zagotavljanje varnosti cestne infrastruktureCILJ: izvajanje ukrepov na cestni infrastrukturi za izboljšanje prometne varnosti

AVP je v letu 2018 pripravila vladno gradivo za Uredbo o določitvi drugih javnih cest, na katerih se izvajajo varnostne zahteve za cestno infrastrukturo. Z uredbo se zagotavljajo presoja varnosti cest na najbolj obremenjenih cestah in statistično najmanj varnih ter ustrezne normativne podlage, ki zavezujejo pristojne subjekte v postopku gradnje novih odsekov cest, rekonstrukcij in obnov obstoječih cest ter k vzdrževanju in upoštevanju sodobnih prometno-tehničnih normativov.

DARS je uredil SNVP na obalni hitri cesti Koper–Izola ter na odseku štajerske avtoceste med priključkoma Celje zahod in Slovenska Bistrica jug. Uredila se je sprememba prometnega režima z dodatno spremenljivo signalizacijo v razcepu Kozarje. Na odseku primorske avtoceste se je izvedel pilotski projekt, ki predstavlja novost na naših avtocestah in bo voznikom v pomoč pri vožnji v megli. V ta namen so postavili novo LED-signalizacijo s cestno-vremenskimi postajami. Večja obnovitvena dela so potekala v trojanskih predorih in v predoru Kastelec.

30

Na področju prometne varnosti je DARS izvedel nekaj večjih investicij, del teh pa je bil preložen v naslednja leta. Investicije prometne varnosti v letu 2018:

– v okviru izvedbe so bile urejene izletne cone na območju priključkov Domžale in Dobruška vas;– dokončana je bila postavitev novih varnostnih ograj in zaključnic na območju ACB Novo mesto, tovrstna

dela pa so se začela na območju ACB Postojna in Kozina;– začela se je zamenjava kažipotne signalizacije na A1 med Framom in Arjo vasjo;– v okviru analiz in preverjanja stanja prometne varnosti in ureditve posameznih cestnih odsekov so se

financirale dejavnosti po programu EuroRAP in svetovalnih storitev.

DARS je začel tudi večjo preventivno akcijo 2 SEKUNDI oziroma VARNOSTNA RAZDALJA. Ob preventivni akcijo so testno na gorenjski avtocesti na vozišče narisali strešice, ki ponazarjajo varnostno razdaljo, vključno z novo prometno signalizacijo. Poleg tega je DARS izvajal ukrepe na področju prometa in skrbi za varnost uporabnikov, kot npr. ureditev izletnih con, umirjanje hitrosti in povečanje pretočnosti, umiritev prometa na ljubljanskem obroču in na vseh vpadnicah, menjava varnostnih ograj in prometne signalizacije, namestitev dodatne signalizacije za varnostno razdaljo.

Direkcija RS za infrastrukturo je nadaljevala z izvajanjem meritev in ocenjevanja stanja vozišč (vizualna ocena stanja vozišč po indeksu MSI) v standardnem obsegu ca 3000 km cest/leto ter nadaljevanja izvajanja meritev nosilnosti vozišč z napravo FWD v standardnem obsegu ca 1500 km cest/leto.

4.3.9 Obveščanje javnostiCILJ: seznanjanje javnosti o novostih v predpisih in na cestni infrastrukturi, opozarjanje na najpogostejše kršitve in nepravilnosti

Agencija za varnost prometa spremlja stanje prometne varnosti in po posameznih obdobjih prek spletnega obveščanja seznanja javnost o stanju prometne varnosti, nasvetih za večjo varnost cestnega prometa in nacionalnih preventivnih akcijah. AVP javnost obvešča o različnih dogodkih, novostih, preventivnih vsebinah po več kanalih, in sicer objavlja:

– na spletni strani Policije: www.avp-rs.si;– na štirih družbenih omrežjih: Twitter, YouTube, Instagram, LinkedIn in Facebook;– o pomembnejših zadevah obvešča medije prek adreme.

AVP je organizirala novinarske konference ob začetku nacionalnih akcij in pripravila sporočila za medije glede hitrosti, vožnje pod vplivoma alkohola, stanja varnosti cestnega prometa, uporabe mobilnih telefonov, varnosti kolesarjev, varnosti voznikov tovornih vozil in avtobusov, evropskega tedna mobilnosti, varnosti pešcev, varnosti otrok ob začetku šolskega leta in varnosti motoristov.

Za osveščanje prometnovarnostne problematike smo zagotovili oglaševanje v množičnih medijih, tiskanih in spletnih medijih (Javni zavod Radiotelevizija Slovenija [VAL 202], Pro Plus, d. o. o. [24ur.com], TSmedia, d. o. o. [siol.net], Feniks media, d. o. o. [zurnal24.si], Media24, d. o. o., Reporter media, Delo, d. o. o. [Slovenske novice, Nedeljske novice], Salomon, d. o. o., FOX Networks Group, SRZS, socialno podjetje, ANSAT, d. o. o. [produkcija in oglaševanje na lokalni TV], TIPK, d. o. o. [produkcija in oglaševanje za gluhe in naglušne], Antenna TV SL, d. o. o., Infonet, d. o. o., Media24, d. o. o., Svet24, d. o. o., Next marketing, d. o. o., Zavod za razvoj neodvisnega radia in drugi …, Gorenjski glas, d. o. o., Eko dežela, d. o. o., ZZŠAM, Europlakat, d. o. o., in številni drugi mediji).

V letu 2018 smo posneli dva preventivna filma, in sicer film za večjo varnost pešcev in preventivni film za večjo varnost voznikov enoslednih vozil. AVP je v letu 2018 sodelovala z Wernerjem Brozovičem, ki je ljudi nagovoril z novo skladbo na temo prometne varnosti, objavili smo jo tako na naši spletni strani kot na družbenih omrežjih. V sodelovanju s produkcijo Gojko Ajkula pa je bil v letu 2018 pripravljen kratek videoposnetek na temo varnosti pešcev. Navedeni videoposnetek je namenjen predvsem mlajši ciljni publiki, objavljen je bil na družbenih omrežjih Facebook in YouTube, kjer je dosegel zelo visoko gledanost. Poleg tega je v sodelovanju z Jožetom Robežnikom objavila dva videoposnetka, ki sta prav tako dosegla odlične rezultate na družbenih omrežjih; enega na temo pešcev in drugega na temo mobilnih

telefonov.

V maju 2018 je AVP v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Slovensko-švedskim društvom organizirala strokovno mednarodno okroglo mizo z naslovom Za večjo varnost kolesarjev v Sloveniji. Okrogle mize se je udeležilo več kot 120 strokovnjakov s področja oblikovanja politik, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij

31

in drugih. Namen okrogle mize je reševanje različnih izzivov in razvoj sistemskega pristopa k izboljšanju varnosti kolesarjev. Razprava je osvetlila različne ukrepe za reševanje izzivov varnosti kolesarjev in odgovorila na številna vprašanja, s katerimi se srečujejo upravljavci cest pri umeščanju kolesarskih poti, kot so razvoj in vzpostavitev kolesarskega omrežja, predpisi za projektiranje, gradnja kolesarske infrastrukture in vodenje kolesarjev.

Organizirana je bila tudi strokovna okrogla miza za predstavitev znanstvene raziskave o dejavnikih nastanka prometnih nesreč. Raziskavo je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z namenom, da se osvetlijo in pripravijo ustrezni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ter se tako celovito pristopi k reševanju omenjene problematike. Raziskava je vključevala statistične podatke o pregledu prekrškov in kaznivih dejanj s področja prometne varnosti na slovenskih cestah v obdobju od 2011 do 2017. Razmerje med statističnimi kazalniki, ki kažejo pozitivne trende oziroma zmanjševanje tveganj posameznih skupin udeležencev, potrjuje, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji postopno izboljšuje, in če bomo nadaljevali zmanjševanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom, se leta 2022 lahko približamo cilju iz Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa – ne več kot 35 mrtvih na milijon prebivalcev. Na okrogli mizi je sodelovalo več kot 100 udeležencev.

AVP učinkovito upravlja tudi spletno stran, Facebook, Twitter, Instagram, LinkedIn in YouTube kanal. Na Facebook strani (poročilo zajema obdobje od januarja do decembra 2018) smo povečali število všečkov

strani s 27.596 na 55.542 všečkov Facebook strani AVP. V letu 2018 je bilo na Facebooku objavljenih 592 objav; povprečno pa smo z našimi vsebinami redno dosegali 35.276 uporabnikov Facebooka. V letu 2018 smo imeli 4,25-odstotno stopnjo vpletenosti, kar pomeni, da se je od vseh naših uporabnikov povprečno v vsebino z interakcijami vpletalo (komentiranje, reagiranje, všečkanje) dobrih 2300 uporabnikov. Najuspešnejši objavi na Facebooku sta bila posnetka, ki ju je pripravil Jože Robežnik (na temo pešcev in mobilnega telefona), prvi video je dosegel 690.700 in drugi 115.741 ljudi. Tudi video, ki ga je pripravila ekipa Gojka Ajkule, z Zokijem Carjem v glavni vlogi, je dosegel odlične rezultate, narejen je bil na temo pešcev, dosegel pa je 240.542 ljudi. Na Facebooku smo v 2018 izvedli 2 nagradni igri, podeljevali smo kresničke in vstopnice za ogled nogometnega spektakla v Novi Gorici.

Na YouTubu smo v letu 2018 objavili 11 novih posnetkov (Alkohol ubija, Mobitel ubija, Hitrost ubija, Zoki car – pešec, Zoki car – mobilni telefon, Omejitve hitrosti so za našo varnost, Tudi pločnik je del prometa [Jože Robežnik], Pešci, previdno! [Jože Robežnik], Delavnice Vozimo pametno, novoletna voščilnica, Sožitje, Poročilo rezultatov v 2018). Skupno je na YouTube kanalu 57 videoposnetkov. Kanal ima zdaj skupaj 1397 naročnikov.

Na Twitterju smo v letu 2018 objavili 482 tvitov, imamo 813 sledilcev. Dosegli smo približno 391.600 uporabnikov in prejeli 425 omemb. Naš Twitter profil je obiskalo 6830 uporabnikov. Najzanimivejši tviti so bili predvsem s tematiko akcij in dogodkov, ki smo jih izvajali, ter medijske objave naših novinarskih konferenc.

Na Instagramu smo v letu 2018 imeli 249 objav, pridobili smo 1486 sledilcev in začeli redno objavljati vsebine Story. Na Instagramu smo v 2018 izvedli 2 nagradni igri, podeljevali smo odsevna telesa in kolesarske luči. Na Instagramu smo v letu 2018 odprli tudi kanal IGTV, ki je podaljšek Instagrama, na njem pa objavljamo naše videoposnetke.

Na LinkedIn strani (vodenje smo začeli v maju 2018) smo v letu 2018 pridobili 40 sledilcev, imeli smo 140 objav.

Policija je spremljala stanje prometne varnosti in po posameznih obdobjih prek spletnega obveščanja seznanjala javnost o stanju prometne varnosti in dejavnostih Policije v posameznih obdobjih. Prav tako preventivno obvešča o pričakovanem dogajanju in potrebni previdnosti v prometu. Policija javnost obvešča o različnih dogodkih, novostih, preventivnih vsebinah po več kanalih, in sicer objavlja:

– na spletni strani Policije: www.policija.si;– na štirih družbenih omrežjih: Twitter, YouTube, Instagram in Facebook; medtem ko so prva tri družbena

omrežja skupna za celotno Policijo, pa imajo – poleg osrednjega Facebook portala – od lani vse policijske uprave (8) tudi svoj Facebook portal;

– v reviji Varnost (letno izidejo 4 številke);– o pomembnejših zadevah obvešča medije prek adreme;– na intranetu Policije (dosega notranjo javnost, tj. približno 8000 zaposlenih, ki so prav tako ciljna javnost za

področje varnosti cestnega prometa).Na prometno varnost bistveno vpliva dobra obveščenost in ozaveščenost voznikov v realnem času. Cilj podjetja DARS je, da so vozniki, preden gredo na pot in med potjo, prometno informirani. To pomeni, da se znajo izogniti bodisi

32

načrtovanim zaporam (dela na cesti) bodisi izrednim dogodkom, zaradi katerih je treba zapirati celotno cestišče ali njegov del (nesreča, vremenske razmere). Uporabniki lahko do prometnih informacij dostopajo različno (svetovni splet, Twitter, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC). V letu 2018 je bilo skoraj 10 milijonov različnih aktivnih uporabnikov prometnih informacij, kar je 2 milijona več kot v letu pred tem.

V DARS, d. d., že več let dejavno sodelujejo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa. V letu 2018 smo začeli nov projekt: Izdelava mednarodnih načrtov vodenja prometa z vsemi sosednjimi državami. Načrti bodo izdelani in usklajeni s sosednjimi državami v letu 2019, prav tako bodo načrti implementirani v informacijske sisteme nadzornih centrov vseh držav. Tako bo mednarodno obveščanje in vodenje prometa na glavnih cestnih povezavah skozi Slovenijo hitrejše in mednarodno usklajeno.  

4.4 VOZILATEMELJNI CILJ: zagotavljanje varnih vozil v cestnem prometu

Na področju vozil ima AVP kot homologacijski organ osnovno nalogo zagotavljati varna in okolju prijazna vozila. V letu 2018 je bilo izdanih 104.357 SA-, 51.876 SB- in 1895 SC-potrdil o skladnosti vozil. To pomeni, da je bilo približno toliko vozil, skladnih z evropskimi predpisi, danih v promet v Republiki Sloveniji. Homologacijski organ ima tudi pristojnost strokovno nadzirati izvajalce postopkov registracije in tehničnih pregledov vozil, pa tudi izvajalce postopkov ugotavljanja skladnosti vozil. S tem vpliva na višjo kakovost opravljanja storitev na področju vozil v uporabi, kar prispeva k večji varnosti vozil v cestnem prometu in manjšemu onesnaževanju okolja.

FURS, v okviru nadzora na cesti po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljnjem besedilu: ZDCOPMD), ugotavlja povečano število kršitev, pri katerih prevozniki v vozila vgrajujejo naprave za manipuliranje tahografov. Z uporabo teh naprav je omogočeno prikrivanje dejanskih hitrosti vozila oziroma prikrivanje gibanja vozila, kar ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Prav tako se v postopkih nadzora, ob odkritju oziroma sumu, da ima vozilo vgrajeno manipulacijsko napravo, odredi izredni pregled zapisovalne opreme v pooblaščeni delavnici tahografov. Najdena manipulacijska naprava se izgradi in uvede postopek o prekršku proti kršitelju. V postopkih nadzora so v letu 2018 odredili skupno 174 izrednih pregledov zapisovalne opreme zaradi suma zlorabe tahografa, ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice oziroma goljufije. V 50 primerih je bila v vozilu najdena vgrajena manipulacijska naprava.

V primerih, ko je prevoznik manipuliral s tahografom in se v postopku nadzora ugotovi, da je v vozilu vgrajena manipulacijska naprava, prevoznik pa je v mednarodnem cestnem prometu za prevoz uporabil tudi dovolilnico CEMT, se po uvedbi prekrškovnega postopka prevozniku, zaradi kršitev določil večstranskega kontingenta CEMT, zaseže tudi dovolilnica CEMT.

Pri cestnem nadzoru so bile ugotovljene tudi hujše kršitve in goljufije, ki so jih prevozniki izvedli z vgrajenimi napravami in pripomočki za manipuliranje s tahografom, prikrivanjem dejavnosti vožnje, počitkov, odmorov, zlorabo tahografa oziroma s ponarejanjem, zatajitvijo ali uničenjem podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice. Podatki in analize zadnjih odkritih primerov manipulacij tahografov kažejo, da se pojavljajo vedno nove oblike in mesta, na katerih so nameščene manipulacijske naprave, odkrivanje le-teh pa je zelo kompleksno ter zahteva specifično znanje in poglobljen pristop. V letu 2018 je bilo odkritih 344 takšnih primerov, za katere so bili uvedeni prekrškovni postopki.

S temeljnim ciljem zagotavljanja varnih vozil v cestnem prometu, v okviru izvajanja nadzora nad prevozi blaga in potnikov v mednarodnem cestnem prometu, FURS nadzoruje tudi upoštevanje določil večstranskega kontingenta CEMT v povezavi z Resolucijo CEMT/CM(95)4 in Sporazumom o mednarodnih občasnih avtobusnih prevozih potnikov (Sporazum INTERBUS) (Uradni list RS, št. 14/01).

V letu 2018 je IRSI nadzor na zadevnem področju izvajal v skladu z letnim načrtom in strateškimi usmeritvami v obsegu, ki ga dopušča kadrovska zasedenost inšpekcije za cestni promet, upoštevajoč obseg ostalih zadolžitev po področnih pristojnostih. Nadaljeval izvedbo krajših usmerjenih inšpekcijskih pregledov strokovnih organizacij za tehnične preglede. Krajši usmerjeni postopki so, kljub nespremenjenemu številu inšpektorjev, omogočili vključitev večjega števila obravnavanih strokovnih organizacij. Nadaljevala se je tudi praksa usmerjanja v odkrivanje večjih nepravilnosti pri izvajanju postopkov tehničnih pregledov, med drugim tudi nepravilnosti pri izvajanju postopkov tehničnih pregledov traktorjev na terenu. Odkritim nepravilnostim so sledili inšpekcijski ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti ter prekrškovni postopki.

33

34

4.4.1 Priprava ustreznih postopkov za deloCILJ: vzpostavitev ustreznih postopkov za delo zaposlenih pri tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2018 pripravilo predlog Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, ki se mora še dokončno oblikovati za sprejetje. V postopku medresorske obravnave je tudi Pravilnik o spremembah Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, katerega vsebina se mora še dokončno uskladiti. V okviru strokovnega nadzora je AVP ozaveščala izvajalce tehničnih pregledov o dolžnosti ureditve postopkov za delo in obveznosti zagotavljanja sledljivosti tehničnih pregledov vozil. Vodje tehničnih pregledov vozil morajo zagotoviti sistematično izvajanje notranjega nadzora nad svojim delom. O tem smo jih ozaveščali pri strokovnem nadzoru, posvetih in v okviru izvajanja izpitov.

V letu 2018 je bilo na področju tehničnih pregledov opravljenih 80 rednih in 13 izrednih strokovnih nadzorov nad izvajanjem dela pooblaščenih organizacij. Pri strokovnem nadzoru so bile dane usmeritve za izvajanje postopkov in usmeritve za pravilno delo. Izvedeni so bili izpiti za nove delavce na področju registracije in tehničnih pregledov vozil, za kontrolorje, referente in vodje tehničnih pregledov vozil, voden je bil register izpitov in drugih nalog, povezanih z usposabljanjem, v okviru katerega je v bilo v letu 2018 izvedenih 22 izpitnih rokov. K izpitu za kontrolorja tehničnih pregledov vozil je pristopilo 74 kandidatov, za vodjo tehničnih pregledov 12 kandidatov in za referenta registracije vozil 92 kandidatov.

4.4.2 Posodobitev postopka usposabljanjaCILJ: ustrezni postopki usposabljanja zaposlenih pri tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

Delo pristojnega ministrstva (MZI) in AVP je usmerjeno k vzdrževanju in vodenju slovenskega nacionalnega sistema registracije, tehničnih pregledov in ugotavljanja skladnosti vozil ter zagotavljanju optimalne tehnične infrastrukture, prek katere se zagotavljata mednarodna primerljivost in prepoznavnost. S svojimi nalogami in delom se za prebivalce Republike Slovenije omogočajo kakovostne in visoko strokovne storitve s področja vozil. Zagotavlja se tudi tehnična varnost, ki omogoča varovanje zdravja in okolja.

Pooblastila za usposabljanje kandidatov, ki izvajajo postopke registracije in tehničnih pregledov vozil, ostajajo še naprej v veljavi, do sprejetja pravilnika s tega področja. Usposabljanja se tako izvajajo pri podjetjih CI&CA, d. o. o., AMZS, d. d., in po novem tudi v Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki ima tudi že pridobljeno pooblastilo.

4.4.3 Vzpostavitev ustreznega strokovnega in inšpekcijskega nadzoraCILJ: ustrezen strokovni in inšpekcijski nadzor nad delom zaposlenih pri tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

Skladno s 67. členom Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) (Uradni list RS, št. 75/17) je AVP v letu 2018 izvajala redni in izredni strokovni nadzor pooblaščenih organizacij, ki izvajajo postopke s področja ugotavljanja skladnosti vozil, tehničnih pregledov in registracije vozil. Glede strokovnega nadzora je zastavljeni cilj nacionalnega programa dosežen, saj se je izvajal redni in izredni strokovni nadzor, za pomoč pri delu izvajalcev pri nadzornih organih in strokovnih organizacijah.

V letu 2018 so se v okviru izvajanja rednega in izrednega strokovnega nadzora, nad izvajanjem dela pooblaščenih organizacij za postopke ugotavljanje skladnosti vozil, ugotovile naslednje nepravilnosti:

– da strokovno osebje delovne postopke pozna (kaj naj se pregleduje) in so usposobljeni za tiste postopke, za katere imajo pooblastilo;

– da namenjajo premalo pozornosti prejeti in urejeni dokumentaciji (razvidno iz zapisnikov pregleda – izpolnjevanje rubrik v obrazcih, pregled prejete dokumentacije, nepreverjanje pravilnosti podatkov prejete dokumentacije, sprejemanje dokumentacije v tujih jezikih, ki jih ne razumejo in ne vedo, kaj pomenijo za postopek, neizpolnjevanje potrebnih obrazcev za dokumentiran postopek dela [izpolnjevanje ocene tehničnega stanja vozila, čeprav je zahtevana samo identifikacija], sprejemanje dokumentacije, ki ni potrebna za postopek, kar povzroča nepreglednost);

– da premalo poznajo predpise, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu (standard 17020, ZMV, pravilniki – zahtevana dokumentacija in predpisi za predelana vozila, vsebina tehničnih poročil je pomanjkljiva, ugotovitve pregledov so premalo podrobno zabeležene, v dokumentih niso označeni podatki, ki so upoštevani za odločitve v postopku);

35

– pri nadzoru predelav na vozilih niso pregledani vsi zahtevani elementi nadzora (niso upoštevane zahteve pravilnikov ECE – meritev dimenzij naprave za spenjanje vozil niso zabeležene, priprava za preverjanje seganja pnevmatik iz gabaritov vozila);

– po oktobru 2018 so se pregledovala tudi pooblastila za izvajalce nalog.

Prav tako se je izvajal redni in izredni strokovni nadzor nad izvajanjem dela pooblaščenih organizacij za tehnične preglede in registracijo vozil. Pri SN so bile v pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede in registracijo vozil ugotovljene naslednje nepravilnosti:

– nedosledno izvajanje identifikacije vozil,– nedosledno izvajanje postopkov meritev (zavorni sistem, svetlobna oprema),– napake glede zahtevane opreme (nepopolna in nedelujoča oprema, manjkajoča oprema, neustrezen regloskop),– neizpolnjevanje pogojev overjanja naprav in opreme (neupoštevanje rokov za kalibracijo in overjanje opreme),– nedosledno izvajanje postopkov registracije vozil (neustrezna dokumentacija, nepravilno izpolnjene vloge,

neustrezna pooblastila strank v postopku),– poškodovana in manjkajoča merilna oprema,– nedosledno pripravljena navodila za delo, kontrolorji niso seznanjeni z navodili za delo, – nedosledno izvajanje notranjega nadzora nad delom kontrolorjev in– neizpolnjevanje kadrovskih pogojev.

Področje inšpekcijskega nadzora po navedeni problematiki spada v delovno področje Inšpekcije za cestni promet IRSI. V letu 2018 so na zadevnem področju nadzor izvajali v skladu z letnim načrtom in strateškimi usmeritvami v obsegu, ki ga dopušča kadrovska zasedenost Inšpekcije za cestni promet, upoštevajoč obseg preostalih dolžnosti po področnih pristojnostih. Nadaljevali so izvedbo krajših usmerjenih inšpekcijskih pregledov strokovnih organizacij za tehnične preglede. Krajši usmerjeni postopki so kljub istemu številu inšpektorjev omogočili vključitev večjega števila obravnavanih strokovnih organizacij. Nadaljevala se je tudi praksa usmerjanja v odkrivanje večjih nepravilnosti pri izvajanju postopkov tehničnih pregledov. Odkritim nepravilnostim so sledili inšpekcijski ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti ter prekrškovni postopki.

V skladu z določili ZMV je IRSI izvajal nadzor nad pooblaščenimi strokovnimi organizacijami, ki izvajajo tehnične preglede motornih vozil. Inšpekcijski nadzor je usmerjen v nadzor celovitosti izvedbe kontrolnih postopkov s strani pooblaščenih kontrolorjev in uporabo predpisane opreme. V letu 2018 je IRSI izvedel 56 tovrstnih nadzorov – v dveh primerih je bila na licu mesta izdana začasna prepoved nadaljevanja izvedbe postopkov do odprave nepravilnosti, prav tako v dveh primerih je bila odrejena odprava manjših nepravilnosti. Zaradi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih 17 glob in štirje opomini. Najpogostejše ugotovljene kršitve so bile neuporaba predpisane opreme in druge pomanjkljivosti v izvedbi postopkov tehničnega pregleda vozila ter pomanjkljiva oprema. IRSI izvaja nadzor v skladu z določili ZDCOPMD in navedenih uredb ES. Navedene dejavnosti izvajajo v obsegu načrtovanega mesečnega nadzora v samostojnem ali skupnem koordiniranem nadzoru na cesti z drugimi organi (Policija, mobilne enote FURS) tri- do petkrat mesečno. V postopku pregleda vozila s področja t. i. socialne zakonodaje se izvede nadzor nad časom vožnje, odmori in počitki voznikov, ustreznostjo zapisovalne naprave (tahograf) ter njeno uporabo. V letu 2018 so izvedli 876 nadzorov gospodarskih vozil in pri tem ugotovili 217 kršitev. Najpogostejše kršitve so bile nezadostni počitek ali odmor voznikov ter manjkajoči zapisi o dejavnostih voznika za predpisano predhodno obdobje. V zvezi s kršitvami je bilo izdanih 280 glob, v treh primerih je bil odrejen izredni pregled tahografa, od tega je bila v dveh primerih ugotovljena manipulacija z vgrajeno napravo za manipuliranje tahografa.

4.4.4 Analiza rezultatov tehničnih pregledovCILJ: redno analiziranje rezultatov tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil

V letu 2018 je bilo v Republiki Sloveniji opravljenih 1.444.686 tehničnih pregledov vozil. Od tega je bilo brezhibnih 1.210.111 in pogojno brezhibnih 146.467 vozil. Pri tehničnih pregledih je bilo ugotovljenih 62.939 napak in 25.169 kritičnih napak.

Preglednica 9: Najpogostejše ugotovljene napake pri tehničnih pregledihZAVORNA OPREMA 71.619zmogljivost 44.064učinkovitost 17.778zavorne obloge 179

36

naletna zavora 20celoten zavorni sistem 305toge zavorne cevi 1924ostale napake 7349SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA 163.861žarometi 27.665prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke ter svetilke za dnevno vožnjo 18.482ostale napake 117.714OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV 32.983sistem obesitve koles 15.113ostale napake 17.870EMISIJE 14.204emisije izpušnih plinov 11.978ostale napake 2226KRMILJENJE 17.827mehansko stanje 11.148zračnost krmiljenja 3782ostale napake 2897OSTALE NAPAKE 103.465

4.4.5 Ugotavljanje vzročne povezave med prometnimi nesrečami in tehničnim stanjem vozilCILJ: ugotavljanje vzročne povezave med prometnimi nesrečami in vsemi dejavniki, povezanimi z vozili

Policija je v letu 2018 odredila 243 izrednih tehničnih pregledov, od tega za 110 vozil, udeleženih v prometnih nesrečah.

4.5 PROMETNA VZGOJA IN VSEŽIVLJENJSKO UČENJETEMELJNI CILJ: prisotnost prometne vzgoje in učenja v vseh življenjskih obdobjihVarnost v cestnem prometu je pomemben del delovanja družbe, zato so v veljavnih učnih načrtih vključene prometne vsebine po vertikali, od predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja do srednješolskega izobraževanja.

Prometna vzgoja in vseživljenjsko učenje prispevata k oblikovanju ustreznih stališč do posameznih dejavnikov varnosti in k ustreznemu vedenju v prometu. Pogoj za oblikovanje ustreznih stališč in varnega vedenja sta pridobivanje in redno obnavljanje znanj in spretnosti za varno sodelovanje v prometu.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) s potrjenimi in veljavnimi programi v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavlja izvajanje vsebin prometne vzgoje v sistemu vzgoje in izobraževanja v kurikulu za vrtce, učnih načrtih za osnovne šole, kjer so cilji in vsebine kulture in vzgoje cestnega prometa medpredmetno povezani, pri rednem pouku, dnevnih dejavnostih, kolesarskem izpitu, preventivnih akcijah, projektih, natečajih in z neobveznimi izbirnimi vsebinami v srednjih šolah. Prav tako se vzgojno-izobraževalni zavodi za izvajanje vsebin prometne varnosti povezujejo z Zavodom RS za šolstvo, Javno agencijo RS za varnost prometa, Policijo, lokalno skupnostjo, društvi, nevladnimi organizacijami in prostovoljci.

V vrtcih, osnovnih in srednjih šolah sta vse leto potekala organizacija in spodbujanje dejavnosti prometne vzgoje oziroma varne mobilnosti: načrtovanje, izvajanje in analiza uresničevanja ciljev in vsebin prometne vzgoje in kulture v tednih preventivnih akcij. Potekalo je svetovanje pri izvajanju vsebin varne mobilnosti v različnih šolah. Za vrtce so na ZRSŠ pripravili osnutek priporočila za sistematično izvajanje varne mobilnosti v vrtcu. V osnovnih šolah so učitelji izvajali kolesarske izpite v 4. in/ali 5. razredu na podlagi Koncepta usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli. Cilji in vsebine kulture in vzgoje cestnega prometa – medpredmetno povezovanje so vključeni v kurikul za vrtce, učne načrte za osnovne šole, neobvezne vsebine v srednjih šolah z namenom krepitve kompetenc za kulturo

37

vedenja v cestnem prometu in varno mobilnost v vrtcu, v rednem delu in razširjenem delu vzgojno-izobraževalnega procesa z inovativnimi pedagoški metodami in pristopi, digitalnimi orodji in novimi usmeritvami.

V letu 2018 se je izvajal projekt »Dijaki dijakom« za varno mobilnost v srednjih šolah. Partnerji, ki sodelujejo v akciji, so Ministrstvo za infrastrukturo, AVP, Policija, Rdeči križ Slovenije, Zavod Varna pot, Zavod Vozim, Avto-moto zveza Slovenije, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, NERVteh, d. o. o. Namen akcije je ozavestiti čim večje število dijakov o pomenu varne mobilnosti. V okviru akcije je bil ustanovljen klub Dijaki za varno mobilnost, v katerem dijaki opravljajo različne preventivne dejavnosti s ciljem razvijanja kompetence varne mobilnosti, predstavljajo svoje dosežke na področju varne mobilnosti ter se medsebojno povezujejo z namenom širjenja znanja in izkušenj. Dejavnosti so izvajali in koordinirali različni potencialni partnerji. V letu 2018 se je projekt izvajal v 29 šolah, potekalo je vodenje 3 delovnih srečanj s šolami, udeležba na 5 regijskih srečanjih, priprava in urejanje spletne učilnic itn. Nosilec akcije je ZRSŠ.

MIZŠ je nosilec preventivne akcije ob začetku šolskega leta, ki so jo izvajali Policija, prostovoljci, občinski sveti, za preventivo in varnost v cestnem prometu v koordinaciji z AVP. ZRSŠ je organiziral in vodil seminarje, delavnice, strokovna usposabljanja za vodstvene in strokovne delavce, regijska srečanja in posvet. Namen posveta o varni mobilnosti za vodstvene in strokovne delavce vrtcev, osnovnih šol in srednjih šol je bil senzibilizirati udeležence za razvoj področja varne mobilnosti in predstaviti primere praks ter poiskati rešitve za izvajanje različnih dejavnosti. Na posvetu je sodelovalo 120 udeležencev, ki so bili vodstveni in strokovni delavci vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

MIZŠ in ZRSŠ sta sodelovala z mediji in drugimi institucijami na novinarski konferenci, pripravljala odgovore na vprašanja medijev o prometni vzgoji in kolesarskih izpitih v osnovni šoli. Na svoji spletni strani sta obveščala vzgojno-izobraževalne zavode o poteku preventivnih akcij ter objavljala aktualna gradiva in publikacije, ki se nanašajo na konkretno preventivno akcijo.

4.5.1 PRVO ŽIVLJENJSKO OBDOBJECILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v prvem življenjskem obdobjuOtrok je v prvem življenjskem obdobju v prometu udeležen in ogrožen predvsem v vlogi potnika. Starši so v tem obdobju ključni.

V okviru dejavnosti za prvo življenjsko obdobje se v porodnišnicah izvaja program Prva vožnja, varna vožnja, namenjen bodočim staršem za varno vožnjo dojenčkov v ustreznih varnostnih sedežih; poučijo jih o varni vožnji dojenčka v avtomobilu, praktični namestitvi sedežev v avtomobil in ključnih ravnanjih za varnost otrok, vse navedeno starši tudi praktično preizkusijo.

4.5.2 PREDŠOLSKO OBDOBJECILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v starostni skupini od prvega do petega letaOtroci so od prvega do petega leta starosti v prometu najpogosteje ogroženi kot potniki in pešci. Pri tem so starši in vzgojno-varstveni zavodi ključni nosilci prometne vzgoje, ki jim pomagajo pri varni udeležbi v prometu.

V okviru društva za trajnostni razvoj Sobivanje je letos potekal projekt »Varno v vrtec in šolo«, ki ga je podprla tudi AVP. Projekt je obsegal izvedbo delavnic s promocijo in učenjem o trajnostni in varni mobilnosti na poti v šolo in vrtec. V 12 vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji smo izvedli 30 delavnic, na katerih smo skupaj s strokovnjaki in animatorji govorili o prometni varnosti, pripravili poligon varne vožnje ter vsem otrokom razdelili promocijski material AVP – kresničke, odsevne trakove, plakate in knjižne označevalnike. Poleg tega je v okviru projekta potekal tudi likovni natečaj na temo varne poti v šolo ali vrtec, v katerem je sodelovalo 156 vrtcev. Izvedenih je bilo tudi 30 delavnic po vrtcih in šolah na temo varne mobilnosti. 18. maja 2018 je potekal zaključni dogodek – Festival sobivanja v adrenalinskem parku v BTC Ljubljana, ki so se ga udeležili številni otroci, na najem pa so razglasili tudi zmagovalce projekta.

4.5.3 OSNOVNOŠOLSKO OBDOBJEV osnovnošolskem obdobju je zelo pomembno, da otroci pridobijo osnovna znanja in spretnosti za samostojno sodelovanje v prometu v vlogi pešcev, kolesarjev in potnikov. Na AVP že vrsto let skrbimo za strokovno usmerjanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, zato pripravljamo različna strokovna srečanja, izobraževanja ter tudi gradiva, ki jih lahko učitelji in vzgojitelji uporabijo pri svojem delu.

4.5.3.1 PRVO TRILETJE (6–8 LET)CILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v starostni skupini od šestega do osmega letaV prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci spoznajo in opazujejo varne in nevarne poti v okolici šole, spoznajo prometne znake, ki označujejo šolsko pot, spoznavajo pravila vedenja v prometu in varne hoje, pomen vidnosti in

38

nošenja rumene rutice in kresničke, seznanijo se z načini vedenja sopotnika v različnih prevoznih sredstvih, učijo se vključevanja v promet po varnih šolskih poteh, seznanijo se z orientacijo v prometnem prostoru (levo, desno), seznanijo se z varno hojo po pločniku in cesti, kjer ni pločnika, s hojo ob nevarnem cestnem robu in varnim prečkanjem ceste. Učenci se seznanijo s prometnovarnostnim načrtom šole.

V okviru nacionalne preventivne akcije »Začetek šole in varnost otrok« so bile pripravljene številne preventivne in medijske dejavnosti, s katerimi se je opozorilo na varnost otrok ob začetku novega šolskega leta. Za namene dejavnosti na lokalni ravni je AVP zagotovila različna preventivna gradiva (Prvi koraki v svetu prometa, plakati Šolska pot). V sodelovanju z občinskimi SPV so bile izvedene tudi druge preventivne dejavnosti s pregledom šolskih poti še pred začetkom šolskega leta, z zagotavljanjem dela prostovoljcev pri varovanju otrok v sodelovanju z ZŠAM in drugimi prostovoljci, s podporo zavarovalnic pa zagotovljene rumene rutice za vse prvošolce.

AVP je ob začetku šolskega leta, 23. avgusta 2018, organizirala novinarsko konferenco, medijske dejavnosti pa so potekale od konca avgusta skozi cel september. Za večjo varnost otrok in mladih je leta 2018 skrbelo tudi sedem nevladnih organizacij, s projekti, ki jih sofinancira AVP. Poseben poudarek ob začetku šolskega leta je namenjen varovanju otrok na šolskih poteh, ki ga v okviru sofinanciranih projektov nevladnih organizacij izvajajo Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (ZZŠAM), Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) in Združenje šoferjev in avtomehanikov Žiri (ZŠAM Žiri). Za varovanje otrok na izpostavljenih točkah ob 101 osnovni šoli po vsej Sloveniji je skrbelo več kot 500 prostovoljcev. V OŠ Franceta Prešerna v Ljubljani in OŠ Helene Puhar v Kranju je AVP izvedla dogodek ob začetku pouka.

V sodelovanju z Zvezo ZŠAM je AVP nadaljevala izvajanje projekta »Šolska prometna služba«, katerega osnovni namen je vzpostaviti dodatno varovanje otrok na šolskih poteh, pogosto pri prečkanju ceste. Varovanje otrok smo s podporo AVP v izvedbi prostovoljcev-članov ZŠAM izvedli na prehodih v okolici 53 šol, in sicer v drugem tednu septembra in v tednu po zaključku t. i. krompirjevih počitnic.

Za doseganje najmlajših prometnih udeležencev, med 4. in 10. letom starosti, je AVP v sodelovanju z drugimi partnerji, AMZS, Zavarovalnico Generali in podjetjem Toys4u – didaktične igrače ter Minicityjem, oblikovala in razvila interaktivni motorično-didaktični kotiček za učenje otrok o prometni varnosti. V okviru kotička so zasnovana različna igrala, ki vabijo otroke, da skozi igro spoznavajo svet prometa in varnosti. Prav tako smo zasnovali tudi usmerjene dejavnosti, ki jih animatorji izvajajo skupaj z otroki, pri katerih je poudarek predvsem na pridobivanju znanja in spretnosti. V okviru kotička AVP so potekale dejavnosti za varnost potnikov prek vsebin projekta »Pasavček«, varnost kolesarjev in pešcev. Otroci se na igralu srečujejo z izzivi prometne varnosti. Strokovni animatorji jih na igralu seznanjajo s pravilnim pripenjanjem v avtomobilu, varnim prečkanjem ceste, pomenom vidnosti v prometu, spoznajo tudi prometna pravila in trajnostni način mobilnosti. Dostop do igrala je omogočen tako individualnim obiskovalcem igralnice Minicity kot tudi šolskim in vrtčevskim skupinam. Slavnostno odprtje igrala je bilo 4. 10. 2018 v Minicityju, BTC CITY.

V začetku šolskega leta je NIJZ s svojimi območnimi enotami pripravil natečaj za osnovne šole in vrtce na temo alkohola in prometa. Šole in vrtci, ki so se vključili, so obravnavali problematiko alkohola in prometa na otrokom razumljiv način. Pod vodstvom mentorjev in v sodelovanju s starši so izdelali likovne izdelke s ključnimi sporočili. Na martinovo so območne enote NIJZ skupaj z eno od sodelujočih šol, območno policijsko postajo in nevladnimi organizacijami organizirale ulično akcijo. Ta je potekala tako, da so policisti v izbrani prometni ulici ustavili voznika, opravili nadzor dokumentov, potem pa sta pristopila otroka in vozniku podarila svoj izdelek oziroma otroški izdelek z natečaja (risbico s sporočilom) in zloženko o alkoholu ter mu zaželela srečno vožnjo. Na martinovo 2018 so tako območne enote NIJZ v vseh slovenskih regijah izvedle celoten program in končno ulično akcijo »Otroci za varnost v prometu«. V programu je skupaj sodelovalo 4567 učencev in otrok ter 272 mentorjev iz 101 slovenske šole in vrtca.

39

4.5.3.2 DRUGO TRILETJE (9–11 LET)CILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v starostni skupini od devetega do enajstega letaV drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci usvojijo pomen varnosti v prometu in kodeks etike v prometu ter razvijajo skrb in odgovornost za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Razvijajo spretnosti opazovanja prometa in spoznajo vrste prometa. Seznanijo se s teoretičnimi znanji za opravljanje kolesarskega izpita ter usposobijo za vožnjo na spretnostnem in prometnem poligonu. Usvojijo teoretična znanja in se usposobijo za praktično vožnjo za opravljanje kolesarskega izpita. Dejavno se vključijo v različne akcije na področju prometne vzgoje na ravni šole in zunaj nje. Spoznajo vlogo policista. Seznanijo se o pomenu kolesarjenja za zdravje.

Zavod RS za šolstvo je izvedel pet usposabljanj za 180 učiteljev v osnovnih šolah za izvajanje kolesarskih izpitov v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter dve delovni srečanji z vzgojitelji in učitelji na temo varne mobilnosti. ZRSŠ je predstavil Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v OŠ.

Na območnih enotah ZRSŠ v Kranju, Ljubljani, Novemu mestu, Murski Soboti in Mariboru je predstavnica ZRSŠ predstavila Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli (program osnovne šole in prilagojeni programi osnovne šole). Delovna skupina svetovalcev za varno mobilnost na ZRSŠ je imela štiri delovna srečanja.

V okviru evropskega tedna mobilnosti in dneva brez avtomobila je NIJZ (CUPPKZ in OE NIJZ Ljubljana) sodeloval pri izvedbi Kolesarskega kroga za več kot 200 otrok iz ljubljanskih OŠ (6. razred OŠ) in njihove kolesarske mentorje, na omenjenem dogodku so poudarjali pomen kolesarjenja in zaščite pred soncem kot pomembna dejavnika zdravega življenjskega sloga. Vse otroke in mentorje so testirali z dvema izbranima funkcionalnima testoma (vsesplošna gibljivost in statično ravnotežje).

AMZS v okviru mednarodne avtomobilistične organizacije FIA že 22 let sodeluje na evropskem prometno-izobraževalnem tekmovanju ETEC za mlade kolesarje, stare od 10 do 12 let. Izvedba tekmovanja poteka v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi in osnovnimi šolami v njihovem okolju. Tekmovanje ima že tradicijo in je dobro sprejeto. Izvede se na treh ravneh, od lokalnih/šolskih izborov do nacionalnega izbora, v okviru finalnega tekmovanja pa se zmagovalna ekipa udeleži evropskega tekmovanja, ki se vsako leto organizira v eni izmed sodelujočih držav. Na finalnem nacionalnem izboru je v letu 2018 sodelovalo 15 ekip iz 10 AMD s 60 tekmovalci, potekal je 18. maja 2018. Zmagovalna ekipa AMD Moste se je udeležila 33. evropskega tekmovanja na Madžarskem in zasedla 9. mesto, med 23 ekipami iz 22 držav.

AMZS je izvedel tudi akcijo »Samo še 3, 2, 1 in vseh 365 dni«: avgust–september 2018, v kateri je dejavno sodelovalo 7 društev na 10 lokacijah: AMD Dravograd, AMD Pohorje, AMD MTT, AMD Lukovica, AMD Šenčur, AMD Orehova vas ter Policija. Akcija je že v dneh pred začetkom novega šolskega leta z maskotami in transparenti z odštevanjem dni opozarjala voznike v okolici šol na bližajoči se ponovni začetek šolskega leta in s tem na ponovno prisotnost otrok na šolskih poteh. Dejavnost je potekala že tretje leto zapored.

4.5.3.3 TRETJE TRILETJE (12–14 LET)CILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v starostni skupini od 12. do 14. letaOtroci v tem starostnem obdobju sodelujejo v prometu v vseh vlogah. So pešci, potniki, kolesarji in pogosto tudi vozniki prevoznih sredstev, ki jih glede na svojo starost še ne bi smeli voziti. To je starostno obdobje, v katerem bi morali pozornost nameniti predvsem obnavljanju in ohranjanju znanj in varnega vedenja ter spodbujati usvajanje moralnih norm, pomembnih za varno sodelovanje v prometu.

Ker je vsebin prometne vzgoje v zadnjem triletju osnovne šole izredno malo, hkrati pa je to obdobje, ko otroci vedno samostojneje sodelujejo v prometu v različnih vlogah, smo na AVP zasnovali novi projekt » Cesta je razred zase«, s katerim želimo vsebine prometne varnosti približati mladostnikom v starosti 12–17 let. V okviru projekta se pripravljajo uporabne vsebine za mladostnike, učitelje, ki poučujejo to starostno skupino, in starše. Tako smo v juniju

40

2018 izdali strip Poljub po nesreči, ki obravnava prometno varno ravnanje skozi zgodbo dveh mladostnikov – vrstnikov. Strip smo distribuirali celotni generaciji sedmošolcev v 454 slovenskih osnovnih šolah.

V 2018 je AVP na periodnih sistemih, ki jih je prejelo 19.000 osnovnošolcev 8. razreda brezplačno, dodala izobraževalna sporočila, s katerimi osveščamo mladostnike o problematiki prometne varnosti ter jim to poskušamo predstaviti na poučen in zabaven način. Osredotočali smo se na uporabo čelad na kolesu in motorju, hitrost, uporabo mobilnih telefonov v prometu in alkohol ter droge.

4.5.4 OBDOBJE SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA (15–18 LET) IN MLADI VOZNIKI (18–24 LET)CILJ: nič mrtvih in hudo telesno poškodovanih otrok v starostni skupini od 15. do 18. letaMladi vozniki, še posebej začetniki, so najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč in skupaj s potniki v osebnih avtomobilih tudi najpogostejše žrtve.

V skladu z Resolucijo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022 je AVP v okviru prometne vzgoje in vseživljenjskega učenja izvajala delavnice v srednjih šolah za dijake 2. in 3. letnikov. V sklopu izbirnih vsebin in drugih programov so delavnice izvajali v sodelovanju z drugimi partnerji, pri čemer je AVP dala poudarek predvsem alkoholu, drogam in drugim psihoaktivnim snovem ter prikazu in razumevanju, zakaj so mladi ogroženi v prometu. Program za izvedbo delavnic je narejen tako, da bi mladostniki pridobili čim več novega znanja in spretnosti ter da bi ustrezno spremenili svoje vedenje do šibkejših udeležencev v prometu, do alkohola, hitrosti, varnostnega pasu in drugih pomembnih dejavnikov varnosti.

V letu 2018 so bile izvedene delavnice na 36 srednjih šolah oziroma šolskih centrih po Sloveniji (povečanje za tretjino, v 2017 na 24 srednjih šolah), kjer smo dosegli 2100 dijakov.

Dijaki so v sklopu delavnic Vozimo pametno spoznali zaskrbljujoče podatke o udeležbi mladih v prometnih nesrečah, informacije o vozniškem izpitu ter nekatere zanimivosti s področja alkohola in drog v prometu in v različnih prometnih situacijah. Prek resničnih videoposnetkov in fotografij so se dijaki seznanili s posledicami prometnih nesreč, nato so ponovili postopke oživljanja z namenom, da bi znali pomagati pomoči potrebnim v kritičnih situacijah. Poslušali so lahko gasilce o ravnanju v prometnih nesrečah in kaj storiti ob požaru na vozilu. Slišali so lahko osebno izpoved invalida po prometni nesreči in o poškodbah glave v prometnih nesrečah. Preizkusili so različne demo naprave, kot so alkoočala, stopko, flekse, naletne tehtnice, napravo za merjene koncentracije, obračevalnik itn. Na vsaki delavnici so dijaki izpolnili tudi anketo o zadovoljstvu s programom, njihove ocene so bile zelo dobre, saj se zdijo delavnice dijakom zelo zanimive in koristne, z uporabnimi informacijami.

4.5.5 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZA VARNO SODELOVANJE V PROMETUCILJ: prisotnost prometne vzgoje in učenja v vseh življenjskih obdobjihZa varno sodelovanje v prometu sta nujna vseživljenjsko učenje in ohranjanje vozniških spretnosti. Starejši vozniki so najhitreje rastoča skupina med udeleženci v cestnem prometu. V letu 2018 je AVP izvajala program »Sožitje za večjo varnost cestnega prometa« z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni. Projekt »Sožitje za večjo varnost starejših voznikov in voznic« se je v letu 2018 izvedel v Ljubljani, Kobaridu, Šentjerneju, Bovcu, Cerknem, Tolminu, Ankaranu, Pivki, Novem mestu, na Malem Lipoglavu, v Postojni, Ljutomeru, Novi Gorici, Ilirski Bistrici, Tržiču, na Vrhniki, v Zrečah, na Razkrižju, v Kopru, Straži, Litiji, Krškem, Križevcih, Lenartu v Slovenskih goricah, Zagorju, Luciji, Cerkvenjaku in Grosuplju. 34 celovitih preventivnih dogodkov »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu« se je v letu 2018 udeležilo skupaj 825 slušateljev, opravljenih pa je bilo 127 svetovalnih voženj.

4.6 ZDRAVSTVENA OSKRBA PONESREČENCEVCILJ: izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe ponesrečencev v prometuZdravstvena oskrba ponesrečencev v prometu je kompleksna in večdisciplinarna, ker zajema tehnične in zdravstvene vidike reševanja ter koordinacijo celotnega ukrepanja. Reševanje na mestu nesreče in zdravstveno oskrbo med transportom ponesrečencev izvajajo ekipe nujne medicinske pomoči.

41

Ministrstvo za zdravje je v okviru zagotavljanja zdravstvene oskrbe ponesrečencem odgovorno za zagotavljanje primerne tehnične in medicinske opreme za ekipe, ki sodelujejo v reševanju (imobilizacijski material, monitoring, prenosni ultrazvok), in za ustrezno zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči za celotno Slovenijo. Druge dejavnosti, ki so navedene v nacionalnem programu, izvajajo drugi akterji (npr. Uprava RS za zaščito in reševanje, Rdeči križ Slovenije).

Republika Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem. V Republiki Sloveniji deluje mreža desetih urgentnih centrov, in sicer: UC Maribor, UC Celje, UC Izola, UC Jesenice, UC Murska Sobota, UC Novo mesto, UC Slovenj Gradec, UC Nova Gorica, UC Brežice in UC Trbovlje. V UKC Ljubljana se je v l. 2018 zaključila II. faza prenove prostorov za delovanje urgentne službe. Ministrstvo za zdravje je prav tako v skladu s Pravilnikom o službi NMP začelo urejati pogoje glede usposobljenosti in potrebnih znanj za izvajanje NMP vseh poklicnih profilov, ki delujejo v sklopu službe NMP, predvsem v smislu doseganja enotnih standardov kakovosti oskrbe za vse prebivalce v RS. Prvo preverjanje znanj in usposobljenosti za izvajanje zunajbolnišnične službe NMP je bilo izvedeno v septembru 2017 in se je nadaljevalo tudi v letu 2018.

Dispečerska služba zdravstva (v nadaljevanju DSZ) je ključnega pomena za vzpostavitev predvidene reorganizacije službe NMP, saj bodo dispečerski centri (DCZ) temelj za delovanje in koordiniranje sistema NMP. Ustanovitev DSZ je bila v aprilu 2018, izvajalec pa je UKC Ljubljana, pri čemer DSZ deluje kot notranja organizacijske enota, ki bo imela dva DCZ – v Ljubljani in Mariboru. V letu 2018 je bila na ministrstvu formirana nadzorna komisija, ki opravlja preglede enot in ugotavlja pogoje za vključevanje enot NMP v DSZ. Konec l. 2018 je začel delovati DCZ v Mariboru, kar pomeni, da je ob delujočem DCZ v Ljubljani na ta način pokritih 40 % potreb po klicih za NMP. S to nadgradnjo sistema NMP smo oziroma še bomo zagotovili enako dostopnost do storitev NMP, nenujnih in sanitetnih prevozov na območju celotne države. S tem izboljšujemo kakovost storitev NMP in povečujemo možnost preživetja v življenje ogrožajočih stanjih. DSZ deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, sprejema nujne klice z zdravstvenega področja, spremlja, razporeja in koordinira delovanje vseh mobilnih enot NMP.

V prihodnosti bo izvajala podobne dejavnosti tudi za ekipe helikopterske NMP in ekipe izvajalcev nenujnih prevozov. Poleg tega bo vodila evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo NMP. S tem bomo dosegli enotnost v strokovnosti, organiziranosti, opremljenosti in delovanju na področju celotne države, saj bo DSZ usmerjala najbližje mobilne enote na kraj dogodka po vnaprej določenih merilih in na ta način bo odposlana najbližja mobilna enota NMP, ne glede na to, kateri občini »pripada«. Odločitev o najprimernejši ekipi za izvoz tako sprejema zdravstveni dispečer na podlagi analize klica in ocene konkretne situacije v skladu z odločitvenim modelom »Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč«, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje avgusta 2017.

Na Ministrstvu za zdravje se zavedajo pomembnosti helikopterskega reševanja, saj omogoča reševanje na težje dostopnih mestih ter je zaradi hitrosti in usposobljenosti ekip pri življenjsko ogrožajočih stanjih ključnega pomena. Zato pri ureditvi izvajanja HNMP v prihodnje dejavno sodelujejo z drugimi pristojnimi ministrstvi in organi. V ta namen je Vlada RS na seji 7. 12. 2017 sprejela sklep o določitvi izvajanja HNMP in sekundarnih prevozov (medbolnišnični prevozi in prevozi nedonošenčkov v inkubatorju) kot državne dejavnosti ter se izvaja s helikopterji Policije in Slovenske vojske. Kljub temu pa je treba na podlagi poglobljene analize obstoječega stanja nujno pripraviti predlog dolgoročne rešitve ureditve dejavnosti HNMP. Zato je Vlada RS sprejela tudi sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine, ki trenutno pripravlja predlog kratko- in dolgoročne ureditve področja HNMP in sekundarnih prevozov.

Helikopter Policije je v letu 2018 opravil 170 intervencijskih voženj poškodovanih oseb, ki so potrebovale NMP. S podatki o prevozu poškodovanih v prometnih nesrečah ne razpolagamo.

Prvi posredovalec je posameznik, ki praviloma nima zdravstvene izobrazbe in se odzove na poziv DSZ ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe NMP in je vključen v sistem t. i. tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje. DSZ aktivira prve posredovalce, ki so najbližje kraju dogodka. Tako je omogočena skoraj enako dobra možnost preživetja predvsem v ruralnih okoljih, kjer je dostopnost ekipam NMP podaljšana. DSZ bo vodila evidenco o javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjih (v nadaljnjem besedilu: AED) in njihovih uporabi, ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje laikov o uporabi AED na svojem območju pa organizira lokalna skupnost.

42

S sistemom DSZ se izboljšuje tudi pripravljenost zdravstva za delovanje ob posebnih in izrednih dogodkih. V primeru množičnih nesreč služba NMP deluje skladno s smernicami oziroma načrtom za množične nesreče. Tako z načrtovanjem in ustreznim odzivom poskušajo zagotoviti, da služba ali službe NMP in zavod ali zavodi nesrečo obvladajo v optimalnem času za oskrbo čim več, po možnosti vseh pacientov. Glede na to, da so se v sistemu NMP pojavile ključne spremembe, ki vplivajo na trenutno veljavne smernice iz leta 2013, so se na Ministrstvu za zdravje odločili, da bodo smernice posodobili in prilagodili. Sočasno pa se v 2018 pripravljajo tudi Smernice za delovanje služb NMP ob kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesrečah.

Ker se zavedajo pomembnosti ustrezne usposobljenosti zdravstvenih delavcev za ukrepanje ob množičnih nesrečah, Ministrstvo za zdravje sofinancira izvedbo tečaja oziroma usposabljanj za delovanje zdravstva v primeru množičnih nesreč. Ministrstvo za zdravje vsako leto financira izvedbo tečajev v organizaciji Slovenskega zdravniškega društva, v okviru katerih se izvaja usposabljanje iz ukrepov zdravstva ob množičnih nesrečah in ukrepov zdravstva pri kemičnih nesrečah. V letu 2018 je bila tudi pregledana in popisana vsa OVO (osebna varovalna oprema), ki bo s strani MZ v l. 2019 dopolnjena in poslana vsem javnim zavodom, ki izvajajo NMP. V skladu s Pravilnikom o službi NMP se je izdelal tudi novi triažni karton, katerega lastnik je ministrstvo. Kartoni so bili razdeljeni vsem enotam NMP in sodelujočim pri zagotavljanju zdravstva v primeru množičnih nesreč.

Zaradi spremembe Zakona o voznikih je Ministrstvo za zdravje že v letu 2017 izvedlo širšo razpravo na temo nacionalnih smernic o zdravstvenih pogojih za vožnjo, razširjanje in implementacijo ter pripravilo Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, ki je bil v Uradnem listu objavljen marca 2018.

4.7 NADZORTEMELJNI CILJ: zagotovitev učinkovitega nadzora prometa na slovenskih cestah

Pomemben element nadzora je učinkovita koordinacija med nadzornimi subjekti. Poleg policije imajo pomembno nadzorno vlogo državne in lokalne inšpekcijske službe, občinski redarji, vojska, carina in drugi subjekti, ki lahko neposredno in posredno vplivajo na stanje prometne varnosti.

4.7.1 POVEČATI OBSEG NADZORA POLICIJECILJ: zagotovitev učinkovitega nadzora prometa na avtocestah in hitrih cestah, povečanje vidnosti policijskega nadzora, zagotovitev večdisciplinarnega nadzora cestnega prometa, zagotovitev učinkovitega nadzora nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov

V letu 2018 so se izvajala izobraževanje novih policistov, kar bi lahko v prihodnje pomenilo izboljšanje na tem področju. Število policistov v enotah prometne policije se ni povečalo, zato ostaja kadrovska problematika enot še naprej enaka kot v letu 2017.

V 2018 je bil opravljen nakup nove opreme za nadzor prometa, s katero je bila nadomeščena odpisana in iztrošena oprema (doplerski merilniki hitrosti, laserski merilniki hitrosti, laserski merilniki z videokamero, oprema za videonadzor prometa s funkcijo predsnemanja, alkoskopi, programska oprema za nadzor digitalnih tahografov, programska oprema za avtomatizirano obdelavo kršitev iz laserskih merilnikov hitrosti, svetilke za ustavljanje vozil, svetilke za izvajanje postopkov prepoznave simptomov vožnje pod vplivom drog, 3D laserski skenerji za obravnavo prometnih nesreč, kovčki za oglede krajev prometnih nesreč, elektronske tehtnice za merjenje osnih pritiskov, hladilna oprema za shranjevanje odvzetih vzorcev krvi in urina, ohišje za stacionarne merilnike hitrosti itn.).

V letu 2018 (2017) se je na AC zgodilo 1957 (1783) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13 (16) udeležencev, 64 (47) se jih je hudo telesno poškodovalo in 603 (499) lahko telesno poškodovalo. V letu 2018 (2017) se je na HC zgodilo 232 (214) prometnih nesreč, v katerih sta umrla 2 (2) udeleženca, 6 (5) se jih je hudo telesno poškodovalo in 60 (50) lahko telesno poškodovalo.

Policisti so nadzirali 69.639 (118.221) delovnih dni voznikov tovornih vozil. Na avtocestah in hitrih cestah je bilo izvedenih 181 nadzorov po metodologiji PEGAZ.

V letu 2018 so bili vsak mesec izvedeni štirje poostreni nadzori po metodologiji PROMIL. PU izvajajo obdobno nadzor še po metodologiji MORSKA DEKLICA, PROMIL, VERIGA in PAS.

43

Policija je v skladu s problematiko na cestah sodelovala na tiskovnih konferencah in izjavah za javnost, kjer je udeležence cestnega prometa seznanjala z dejavnostmi na tem področju in opozarjala na nevarnosti.

Policisti so zasegli 4212 (3433) motornih vozil po ZPrCP in ZP-1 ter odredili 75 (73) kontrolnih zdravstvenih pregledov.

4.7.2 NADZOR V SAMOUPRAVNI LOKALNI SKUPNOSTICILJ: s ciljno usmerjenim in preventivno/represivno uravnoteženim delovanjem na področju varnosti cestnega prometa prispevati svoj delež k doseganju lokalnih in nacionalnih prometnovarnostnih ciljev, zagotovitev izvajanja nalog občinskega redarstva na območju celotne države, vzpostavitev kakovostnih programov usposabljanja in nadzora cestnega prometa, kakovostno sodelovanje pri pripravi ter izvedbi skupnega in usklajenega nadzora cestnega prometa z državnimi nadzornimi organi, strokovna, učinkovita in hitra izvedba prekrškovnih postopkov ob ugotovljenih kršitvah

Naloge občinskega redarstva zajemajo nadzor nad prometom, varovanje cest v naseljih in izvajanje nadzora na občinskih cestah zunaj naselja. Cilj, ki ga želimo doseči, je, da občinsko redarstvo postane pomemben nadzorni organ na področju prometne varnosti v lokalnih okoljih in hkrati partner državnim organom (policiji) pri zagotavljanju ciljev na področju prometne varnosti državnega pomena.

Večina ukrepov občinskega redarstva v lokalnih okoljih se nanaša na nepravilno parkiranje in prekoračitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi na nadzor uporabe prenosnih telefonov, varnostnih pasov, pešcev in izrednih obremenitev cestne infrastrukture (prevoz tovora in izredni prevozi).

Na področju hitrosti je dejavnih 25 občinskih redarstev, ki opravljajo nadzor v 58 občinah. Nadzor hitrosti z radarskimi merilniki se opravlja predvsem na območjih šol in vrtcev, zdravstvenih domov in naselij. Ocenjuje se, da so občinska redarstva v preteklem letu ugotovila več kot 50.000 kršitev. Skupaj z AVP je bilo pripravljenih več predstavitev dobrih praks na področju načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja koristi nadzora hitrosti v lokalnih skupnostih.

Področje nadzora hitrosti v lokalnih skupnosti prinaša možnost za izboljšanje prometne varnosti, kar potrjujejo tudi dejstva o številu radarskih merilnikov, pri čemer je Slovenija z 18 merilniki na milijon prebivalcev (VB 100, AT 93, NEM 49 itn.) še vedno na repu evropskih držav.

Policijska akademija je v letu 2018 izvedla eno strokovno usposabljanje za občinske redarje, na katerem je bilo 23 udeležencev, in tri obdobna usposabljanja za občinske redarje, na katerih je bilo 72 udeležencev.

Skupni nadzor z državnimi nadzornimi organi se vzpostavlja prek AVP v okviru načrtovanih preventivnih akcij na državni ravni. Pri izvedbi prekrškovnih postopkov niso bile zaznane težave, saj je zakonska obveza o 30-dnevnem roku za uvedbo postopka o prekršku za prekrške, ugotovljene z radarskimi merilniki, privedla do takojšnjih obravnav pri skoraj vseh postopkih v cestnem prometu, ki imajo skupno osnovo v informacijskih sistemih občinskih redarstev. Tudi sodna statistika potrjuje zmanjševanje zaostankov in skrajševanje prekrškovnih obravnav na sodiščih.

4.7.3 ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA NADZORA NAD CESTNINJENJEM, VKLJUČNO Z NADZOROM NAD TOVORNIMI VOZILI V ZIMSKIH RAZMERAHCILJI:

− pooblaščene uradne osebe cestninskega nadzora bodo na ustreznih mestih nadzirale in kaznovale za prekršek voznike tovornih vozil, ki ne bodo upoštevali prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu cestninske ceste; s tem se bosta zagotavljali večja mobilnost in varnost prometa na cestninskih cestah v tem obdobju;

− zagotovitev učinkovitega nadzora nad plačevanjem cestnine z ustreznimi tehničnimi sredstvi, taktiko in metodiko dela;

− takojšnje obveščanje policije o zaznanih hujših prekrških (vožnja pod vplivom alkohola, očitna prekoračitev hitrosti vožnje, vožnja v nasprotno smer);

− zaradi zagotovitve večje varnosti pri nadzorni funkciji se predlaga sprememba zakonodaje, da bo upravljavec cestninskih cest za opravljanje nadzora na cestninskih cestah vseh subjektov z javnim pooblastilom lahko preusmeril promet preko nadzornih točk.

Problematiki vožnje v napačno smer se namenja posebna pozornost, saj število teh nevarnih dejanj na naših avtocestah žal ne upada. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je izdelala razvojno-raziskovalno nalogo Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju, v kateri so nadgradili ukrepe za zmanjšanje možnosti vožnje v napačno smer.

44

Težave z vozniki, ki vozijo v napačno smer, imajo vse države z avtocestnim omrežjem. Rešujejo jih na različne načine, saj ni univerzalnega pravila za odpravo tovrstne vožnje. Vsaka država izbere pristop, ki je kar najbolj prilagojen realnim razmeram v tej državi (splošni in prometni kulturi, višini denarnih kazni, deležu ugotovljenih kršiteljev in izterjanih kazni itn.), zato je tudi učinek takih pristopov v teh državah razmeroma velik, ne pa tudi stoodstoten.

4.7.4 ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORACILJI:

povezava nadzora omejevanja porabe alkohola v prodajalnah in nadzora obratovalnih časov gostinskih obratov;

zagotovitev večje stopnje spoštovanja določb Zakona o omejevanju porabe alkohola; večja omejitev porabe alkoholnih pijač na delovnem mestu (nadzor nad izvajanjem 51. člena Zakona o

varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 43/11); večja stopnja omejevanja dostopnosti alkohola mladim in voznikom motornih vozil; učinkovit nadzor nad prometom živali; zagotovitev doslednega spoštovanja določb Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih

delavcev (ZDCOPMD); zagotovitev doslednega upoštevanja določb ZDCOPMD o povprečnem tedenskem delovnem času, odmorih

in nočnem delu; zagotovitev doslednega izvajanja dolžnosti delodajalcev o obveščanju in vodenju evidenc v skladu z

ZDCOPMD in Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti; zagotovitev učinkovitega nadzora prevoza blaga in potnikov na avtomobilskih cestah in hitrih cestah; zagotovitev nadzora vožnje z vozili v naravnem okolju, na gozdnih cestah, vlakah, poljskih poteh in

planinskih poteh.

Policija je opravila številne nadzore skupaj z inšpekcijskimi službami. V letu 2018 (2017) je bilo ugotovljenih 1694 (3057) kršitev ZDCOPMD. V letu 2018 (2017) je policija ugotovila 387 (463) kršitev Zakona o ohranjanju narave. V letu 2018 (2017) se je na slovenskih cestah zgodilo 18.248 (17.584) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 91 (104) udeležencev, 821 (851) se jih je hudo telesno poškodovalo in 6867 (7050) lahko telesno poškodovalo. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami je neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Po organiziranosti IRSI navedeno področje nadzora spada v delovno področje Inšpekcije za cestni promet. Področje nadzora po ZDCOPMD je v Republiki Sloveniji urejeno skladno z zahtevami regulative ES (Direktiva ES 22/2006, Uredba ES 561/2006, Uredba ES 165/2014) in mednarodnega sporazuma AETR. Obseg nadzora po t. i. »socialni zakonodaji« je za države članice predpisan, in to v določenem %, za nadzor, ki se izvede na cesti (izvajajo ga IRSI, Policija in mobilne enote FURS), in nadzor, ki se izvede na sedežu podjetij (izvaja ga samo IRSI).

Z namenom zagotavljanja učinkovitosti, izmenjave informacij in poročanja je bila s strani MZI ustanovljena »delovna skupina za koordinacijo in načrtovanje nalog nadzora s področja cestnih prevozov potnikov in blaga in predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi«, ki že več let uspešno povezuje nadzorne organe (IRSI, Policijo, FURS, IRSD ...). Skupina se je v letu 2018 sestala dvakrat in člani so v stalnem medsebojnem delovnem stiku glede obravnavane tematike. V navedeni sklop nadzora spada tudi nadzor tehnične brezhibnosti vozil, ki ga inšpektorji za cestni promet IRSI izvajajo na cesti v koordiniranem mesečno načrtovanem nadzoru s preostalimi nadzornimi organi. Izvaja se t. i. začetni cestni tehnični pregled vozil v obsegu, ki ga je mogoče izvesti vizualno in z uporabo preprostih tehničnih pomagal. Ta del nalog po določbah ZMV izvajajo Policija in inšpektorji za cestni promet IRSI. Načrt nadzora na cesti se mesečno usklajuje med nadzornimi organi (IRSI, Policijo, FURS).

Inšpekcija za cestni promet IRSI je v letu 2018 izvajala nadzor po »socialni zakonodaji« po ZDCOPMD na cesti in sedežu podjetij ter nadzor tehnične brezhibnosti vozil po ZMV na cesti. Predpisana obveznost nadzora delovnih dni voznikov je bila glede izvedenega nadzora na cesti in na sedežu podjetij minimalno presežena.

Inšpekcija za cestni promet IRSI je tudi v letu 2018 sodelovala s tujimi nadzornimi organi v obliki mednarodno usklajenega cestnega nadzora in z udeležbo v regionalnem mednarodnem nadzoru, ki ga je v letu 2018 organizirala Republika Madžarska. Pri tovrstnem nadzoru so bile prek praktičnega dela izmenjane prakse, metode in tehnike predvsem s področja odkrivanja goljufij s tahografi in ad-blue sistemi ter preverjanja tehnične ustreznosti vozil.

45

Inšpektorji za železniški promet in inšpektorji za ceste so skozi celotno leto 2018 izvajali redni nadzor nivojskih križanj železniških prog in državnih cest v skladu s svojimi pristojnostmi. Zaradi zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem in železniškem prometu je bil poleg tega v obdobju od 15. 4. do 30. 11. 2018 izveden tudi poostren inšpekcijski nadzor na nivojskih prehodih, ki so ga izvedli inšpektorji za železniški promet. Pri tem je bil poseben poudarek na ugotavljanju:

brezhibnega delovanja naprav za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih, vzdrževanja naprav za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih, pravilnosti in ustreznosti izvedbe ter delovanja prometne signalizacije in prometne opreme na območju

nivojskih prehodov, pregleda stanja cestišča na območju nivojskega prehoda, zagotavljanja ustrezne preglednosti v območjih zavarovanih in nezavarovanih (pasivno urejenih) nivojskih

prehodov, v progovnem in varovalnem progovnem pasu, višine zaščitnih višinskih profilov, v primeru nadgradnje železniškega podsistema, nadzor nad izvedbo zavarovanja obstoječega nivojskega

prehoda v skladu z določbami ZVZelP in podzakonskega predpisa (Pravilnika o nivojskih prehodih), izvajanja predpisanih postopkov v primeru izrednosti na nivojskih prehodih.

V okviru akcijskega nadzora je bilo izvedenih 32 inšpekcijskih pregledov v povezavi z nivojskimi prehodi.

Opravljenih je bilo 9 nadzorov upoštevanja in uporabe prometne signalizacije na nivojskih prehodih pri vožnji vlakov, pri tem pa še posebej pregledano delovanje strojevodje, ali upošteva in oddaja signalne znake pred nivojskimi prehodi po določilih signalnega pravilnika v skladu s točko 3.1 preglednice 4. člena Pravilnika o delovnih mestih IŽD. Omenjeni nadzori so bili izvedeni na sistemu vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu ter tirnih vozilih.

Opravljenih je bilo 7 nadzorov nad delovanjem in vzdrževanjem naprav za zavarovanje prometa na segmentu vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, pri tem je inšpektor opravil 4 nadzore, pri katerih je preveril evidence o vzdrževanju in pregledih posameznih elementov nivojskega prehoda (cestni signal, kontrolni signal, pomožni kontrolni signal, magnetni tirni kontakti, relejno stojalo, napajalni del …, registrator dogodkov ter svinčena akumulatorska baterija), ter 3 nadzore nad delovanjem nivojskega prehoda z ročnim vklopom zavarovanja in pregledom navodil. V sklopu segmenta vodenje in upravljanje prometa je bilo opravljenih 6 nadzorov, od tega so bili opravljeni 3 nadzori ustreznosti primopredaje službe čuvajev začasnega nivojskega prehoda, pri čemer se je nadzirala ustreznost izpiska iz operativnih voznih redov, da se izvaja pisna primopredaja službe čuvaja in se pred prekinitvijo dela ustrezno zavaruje nivojski prehod. V omenjenem segmentu je inšpektor opravil tudi 3 nadzore izvajanja postopkov in pogojev pri zapornicah na daljavo, pri čemer je ugotavljal, ali je upravljavec v operativnem predpisu določil postopek in tudi pogoje, kako čuvaj nivojskega prehoda ugotovi, da zavarovanje prometa na nivojskem prehodu ni več potrebno, ko ne vidi z mesta rokovanja naprave na nivojski prehod.

Na segmentu infrastrukture je bilo opravljenih 10 nadzorov obveznosti upravljavca nad občasnimi pregledi in rednimi vzdrževanji, tako da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa, ter nadzor nad ustreznostjo preglednosti zaradi morebitne vegetacije in ustreznostjo cestišča, da zagotavlja varen cestni promet.

V poostrenem inšpekcijskem nadzoru ni bilo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na posameznih področjih nadzora inšpektorjev za železniški promet, ki se nanašajo na nivojski prehod v sklopu vzdrževanja tirov, označitve prehoda, vzdrževanje naprave za zavarovanje na nivojskem prehodu, strokovno usposobljenost delavcev in v povezavi z njihovimi nalogami na nivojskih prehodih.

Inšpekcija za cestni promet IRSI ter Policija izvajata nadzor v skladu z navedeno direktivo po določilih Zakona o motornih vozilih. Inšpekcija za cestni promet navedene dejavnosti izvaja v obsegu izvajanja načrtovanih mesečnih nadzorov v samostojnem ali skupnem koordiniranem nadzoru na cesti z drugimi organi (Policijo, mobilnimi enotami FURS) tri- do petkrat mesečno. V postopku pregleda vozila s področja tehnične brezhibnosti se s strani nadzornih organov izvede poenostavljen postopek začetnega cestnega pregleda tehnične brezhibnosti vozila in v primeru ugotovitev pomanjkljivosti se vozilo izloči iz prometa do odprave nepravilnosti ali se odredi izredni tehnični pregled vozila.

V letu 2018 je Inšpekcija za cestni promet izvedla 150 tovrstnih nadzorov in v 10 primerih prepovedala nadaljevanje vožnje z vozilom do odprave nepravilnosti. V 5 primerih je bil odrejen izredni tehnični pregled vozila.

46

Inšpekcija za cestni promet IRSI izvaja nadzor prevoza šoloobveznih otrok v skladu z določili Zakona o prevozih v cestnem prometu, ob tem pa se hkrati preverja še čas vožnje, odmorov in počitkov voznikov, uporaba tahografa po določilih ZDCOPMD ter nadzor tehnične brezhibnosti motornih vozil po določilih ZMV-1. V letu 2018 sta bila izvedena 2 akcijska nadzora, in sicer ob začetku in koncu šolskega leta. Izvedenih je bilo 71 nadzorov, v 1 primeru je bila ugotovljena večja nepravilnost po ZMV in izdana začasna prepoved uporabe vozila za namen prevoza šoloobveznih otrok. V ostalih primerih je šlo za nepravilnosti po ZPCP-2 glede označevanja vozil in kršitve določil ZDCOPMD, kot so neuporaba časovnih skupin na tahografu ter neupoštevanje predpisanih počitkov voznikov. Za ugotovljene kršitve je bilo izdanih 19 glob in 7 opozoril.

FURS je udeležen pri zagotavljanju cilja učinkovitega nadzora prometa iz pristojnosti po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) ter po Zakonu o prevozih nevarnega blaga (ZPNB).

FURS izvaja nadzor po več zakonskih osnovah, kar omogoča celovit nadzor prevozov v cestnem prometu. FURS zagotavlja nadzor nad večkratnimi kršitelji in jih v primeru ponavljajočih se kršitev kaznuje strožje, če so predpisane globe v razponu.

Na področju nadzora po ZPCP-2 je FURS v letu 2018 izvedel naslednje nadzore:

Preglednica 10: Število izvedenih nadzorov po ZPCP-2

Iz podatkov in analiz izvedenega cestnega nadzora je razvidno, da je bil delež opravljenega cestnega nadzora prevoznikov potnikov 20 %. Pri izvajanju nadzora na cesti je bilo v obravnavanem obdobju pri 4306 nadzorih ugotovljenih 657 primerov kršitev, kar 31,7 % kršitev je bilo zaradi prevoza brez izvoda licence v vozilu.

Najpogostejše kršitve, ki jih pri nadzoru ugotavlja FURS, prikazuje spodnja preglednica.

Preglednica 11: Najpogostejše kršitve pri nadzoru FURSNAJPOGOSTEJŠE UGOTOVLJENE KRŠITVE V %Prevoz brez izvoda licence 31,7 %Kršitve v zvezi z nepotrjenim cenikom, voznim redom in intinerarjem 10,7 %Kršitve v zvezi s kodo 95 – pridobljene temeljne vozniške kvalifikacije 10,2 %Mednarodni linijski prevoz potnikov brez izvirnika dovoljenja ali dovoljenja Skupnosti 9,3 %Nepravilno izpolnjena dovolilnica za mednarodni prevoz blaga ali potnikov 6,9 %Med vožnjo v vozilu ni dokumentov iz 33. člena 5,8 %Brez dovolilnice ali izpolnjene ustrezne potniške spremnice, brez dovoljenja 5,2 %Mednarodni prevoz blaga brez dovolilnice 4,6 %Potniška spremnica v mednarodnem cestnem prometu ni pravilno izpolnjena 4,6 %Na območju Republike Slovenije izvaja ali izvede kabotažo 2,0 %Ostale kršitve 9,2 %SKUPAJ 100,0 %

V okviru tega nadzora je bilo za ugotovljene kršitve izrečenih 1162 glob v skupnem znesku 656.145,00 EUR.

Področje nadzora po ZDCOPMD v letu 2018 :

Nadzor pripomore k večji varnosti tovornega in avtobusnega prometa na slovenskem cestnem križu ter zmanjšuje izkrivljanje konkurence v dejavnosti cestnega prevoza. Prevozniki, ki ne spoštujejo predpisanih časov počitkov, s tem spravljajo v življenjsko nevarnost sebe in druge udeležence v prometu.

47

VRSTA PREVOZA SI EU Tretje države

SKU

PAJ

(a) prevoz potnikov 33 552 265 850(b) prevoz blaga 543 2134 779 3456SKUPAJ 576 2686 1044 4306

Na FURS ugotavljamo, da je največ kršitev zaradi nezadostnega dnevnega oziroma tedenskega počitka, nezadostnih odmorov, prekoračitve neprekinjenega časa vožnje, goljufij in zaradi zlorab tahografa, tahografskega vložka ali voznikove kartice. Voznik pogosto ne more predložiti izpisov dejavnosti za tekoči dan oziroma za preteklih 28 dni.

Ob ugotovljenih kršitvah, kot je predpisano v ZDCOPMD, so bili izvedeni tudi upravni ukrepi, kot so odreditev izrednega pregleda zapisovalne naprave (tahografa), začasni odvzem vozniškega dovoljenja in registrskih oznak vozila, zaseg voznikove kartice ter izrek prepovedi vožnje do izpolnitve dnevnega oziroma tedenskega počitka. FURS prav tako redno obvešča širšo javnost o svojem delu na vseh področjih.

Opravljeni nadzori:– Število nadzornih pregledov na cesti:

VRSTA PREVOZA Tretje države

SKU

PAJ

Državljani Druge države članice

(a) prevoz potnikov 10 133 125 268

(b) prevoz blaga 487 2037 896 3420

SKUPAJ 497 2170 1021 3688

– Število delovnih dni, preverjenih na cesti:

VRSTA PREVOZA Tretje države

SKU

PAJ

Državljani Druge države članice

(a) prevoz potnikov 290 4727 4715 9732(b) prevoz blaga 14.284 64.161 26.902 105.347SKUPAJ 14.574 68.888 31.617 115.079

Kršitve in izvedeni ukrepi:

Pri izvajanju nadzornih pregledov na cesti je bilo v obravnavanem obdobju ugotovljenih 4389 vseh kršitev, od tega je bilo 658 (15 %) kršitev opredeljenih kot najhujših. Preglednica prikazuje ugotovljene kršitve pri prevozu potnikov in prevozu blaga, ločeno po državi prevoznika.

UGOTOVLJENE KRŠITVE Tretje države

SKU

PAJ

Državljani Druge države članice

(a) prevoz potnikov 12 135 112 259(b) prevoz blaga 685 2465 980 4130SKUPAJ 697 2600 1092 4389

FURS je v letu 2018 ustavil 3688 tovornjakov in avtobusov ter ob tem opravil nadzor nad 115.079 delovnimi dnevi voznikov, kjer je bilo pri 2384 prevoznikih ugotovljenih skupno 4389 kršitev, od tega je bilo 344 primerov najhujših kršitev in goljufij, ki so jih prevozniki izvedli z uporabo naprav in pripomočkov za manipuliranje s tahografom (uporaba magneta, elektronske naprave …), prikrivanjem dejavnosti vožnje, počitkov, odmorov, zlorabo tahografa oziroma s ponarejanjem, zatajitvijo ali uničenjem podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice. Od 3688 nadzorovanih jih je bilo brez ugotovljenih kršitev le 1304, kar pomeni, da je bilo le 35,3 % brezhibnih. Odkritih in izgrajenih iz vozil je bilo tudi 50 sofisticiranih elektronskih manipulacijskih naprav.

48

Graf 20: Odkrite goljufije po državi prevoznika

4.7.5 ZAGOTOVITEV VEČJE VARNOSTI VOJAŠKIH VOZILCILJ: izboljšanje nadzora vojaškega prometa, okrepitev preventivne dejavnostiZaradi sodelovanja Slovenske vojske (SV) pri zagotavljanju večje stopnje varnosti bo ta še okrepila dejavnosti, ki so usmerjene v zagotavljanje večje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu. V letu 2017 je SV izvajala redne periodične preglede in tehnično vzdrževanje motornih vozil SV.

4.7.6 VZPOSTAVITEV USTREZNEGA STROKOVNEGA IN INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD IZVAJANJEM PROGRAMOV USPOSABLJANJACILJ: izboljšanje nadzora nad izvajanjem programa usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, izboljšanje nadzora nad izvajanjem drugih programov usposabljanja voznikov (učitelj predpisov, učitelj vožnje, strokovni vodja avtošole itn.)

Strokovni nadzor nad izvajanjem dejavnosti v šolah vožnje se je izvajal na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16) in v skladu s Pravilnikom o šolah vožnje in vodenju registra šol vožnje (Uradni list RS, št. 44/11, 38/13 in 105/13) ter Pravilnikom o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 48/11). Prav tako je bil na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o voznikih in v skladu s Pravilnikom o programih dodatnega usposabljanja voznikov in programu usposabljanja izvajalcev programa (Uradni list RS, št. 48/11) ter Pravilnikom o pogojih za izvajanje programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in dodatnega usposabljanja za varno vožnjo (Uradni list RS, št. 45/11) izveden strokovni nadzor nad dodatnim usposabljanjem voznikov začetnikov in vadbo varne vožnje.

V letu 2018 je AVP opravila 138 strokovnih nadzorov v šolah vožnje. V primerjavi z letom 2017 je bilo v letu 2018 opravljenih 31 strokovnih nadzorov manj. Strokovni nadzor obsega pregled dokumentacije (register kandidatov, dnevnik dela, evidenčni karton vožnje in dnevni razvid vožnje), izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev (ustrezna dovoljenja in zaposlitve), izpolnjevanje predpisanih materialnih pogojev (poslovni prostor, učilnica, neprometna površina, ustrezna motorna vozila) ter pregled ustreznosti izvajanja teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja. Strokovni nadzor izvaja javna agencija na podlagi svojega letnega načrta (redni strokovni nadzor) in tudi na podlagi prejetih prijav s strani policije, inšpektorata in drugih služb ter anonimnih prijav v zvezi s sumom na nepravilnosti pri delu šol vožnje (izredni strokovni nadzor).

V letu 2018 je število izbrisov šol vožnje iz registra šol vožnje ponovno preseglo število vpisov šol vožnje v register šol vožnje. Na dan 31. 12. 2018 je bilo v register šol vožnje vpisanih 139 šol vožnje. V enakem obdobju lani pa je bilo v

49

register šol vožnje vpisanih 148 šol vožnje. V letu 2018 je bilo 17 šol vožnje izbrisanih iz registra šol vožnje, šest šol vožnje pa je bilo v register šol vožnje vpisanih. Po uradni dolžnosti je javna agencija zaradi ugotovljenih nepravilnosti začela postopek za izbris v sedmih šolah vožnje. Od uveljavitve ZVoz-1 (tj. od 12. 1. 2017 naprej) se je iz registra šol vožnje izbrisalo 66 šol vožnje.

AVP pri opravljanju strokovnih nadzorov v 18 šolah vožnje ni ugotovila nepravilnosti. V 59 primerih je šolo vožnje ustno opozorila, v dveh primerih pa pozvala k predložitvi dokazil. V osmih primerih je šolo vožnje ustno opozorila in pozvala k predložitvi dokazil. Izdanih je bilo 25 prvih pisnih opozoril, 15 drugih pisnih opozoril in štiri tretja pisna opozorila. V sedmih primerih je javna agencija začela postopek o izbrisu šole vožnje zaradi ugotovljenih nepravilnosti oziroma zaradi števila izdanih pisnih opozoril.

Najpogostejše nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri strokovnem nadzoru v letu 2018, so: Nepravilno vodenje evidenc (popravljanje in izpolnjevanje uradnih dokumentov evidenčnega kartona vožnje,

dnevnih razvidov, dnevnika dela in registra kandidatov – izpuščanje določenih rubrik, prirejanje podatkov v dokumentih – kilometri, čas trajanja usposabljanja …).

Neizvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v skladu s predpisi (tako teoretičnega kot praktičnega dela usposabljanja).

Pri šolah vožnje, ki imajo v register šol vožnje vpisano kategorijo za enosledna vozila, se pojavlja veliko napak pri izvajanju praktičnega dela usposabljanja kandidatov, v smislu prirejanja podatkov v evidencah, ker se program usposabljanja ne izvede v celoti oziroma v skladu s predpisi.

Neobveščanje ali prepozno obveščanje o kraju in času izvajanja teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil.

Nekaj ugotovljenih nepravilnosti se nanaša tudi na neizpolnjevanje novih pogojev v šolah vožnje, kot so: kadrovski pogoji, ustrezen poslovni prostor in ustrezna vadbena površina.

Skupno je bilo v letu 2018 izvedenih 11 strokovnih nadzorov v pooblaščenih organizacijah za izvajanje dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in vadbo varne vožnje. Strokovni nadzor je bil izveden nad usposabljanjem za teoretični oziroma praktični del usposabljanja in vodenjem predpisanih evidenc oziroma izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dodatnega usposabljanja. Pri tem strokovnem nadzoru večjih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. V enem primeru je javna agencija izdala pisno opozorilo zaradi kršitve po peti alineji 2. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 (če subjekt javne agencije ne obvešča o izvajanju programa skladno z ZVoz-1 in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi).

Prav tako mora AVP v skladu z Zakonom o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 21/18 – ZNOrg) voditi register šol vožnje. Spletna aplikacija Register šol vožnje in pooblaščenih organizacij (RPO) zahteva nenehno ažuriranje in nadgrajevanje sistema, saj mora biti usklajena z vsemi statusnimi, organizacijskimi in zakonskimi spremembami šol voženj in pooblaščenih organizacij, ki so začele veljati z uveljavitvijo novega Zakona o voznikih. Šole vožnje morajo skladno z ZVoz-1 redno obveščati javno agencijo o vsaki spremembi, ki je nastala po vpisu v register šol vožnje, vezano na podatke v registru šol vožnje ter o kraju in času izvajanja posameznega dela teoretičnega usposabljanja kandidatov za voznike, vključno s seznamom registrskih številk kandidatov za voznike, ki so bili prisotni na posameznem delu usposabljanja. Z rednim spremljanjem RPO je omogočeno tudi izvajanje učinkovitejšega strokovnega nadzora nad izvajanjem teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike v šolah vožnje.

AVP je v letu 2018 izvedla tudi vse osnovne programe izobraževanja in usposabljanja za kadre šol vožnje in pooblaščenih organizacij, ki jih določa Zakon o voznikih. Vsi programi so se izvajali v skladu z veljavnimi predpisi. Izvedena so bila naslednja izobraževanja:

izobraževanje kandidatov za učitelje vožnje (za kategorije A, B in višje kategorije), izobraževanje kandidatov za učitelje predpisov, izobraževanje kandidatov za strokovne vodje šol vožnje in izobraževanje kandidatov za izvajalce programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno

vožnjo (za kategoriji A in B) ter izvajalcev skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

AVP je v letu 2018 izvedla tudi programe dodatnih usposabljanj, ki zajemajo usposabljanja za podaljšanje dovoljenj učiteljev vožnje, usposabljanja za podaljšanje dovoljenj učiteljev predpisov in dodatno usposabljanje za izvajalce programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo (za kategoriji A in B) ter izvajalcev skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Izvedeno je bilo redno dodatno usposabljanje za podaljšanje dovoljenj učiteljev vožnje in učiteljev predpisov (skupaj 41 izvedb, ki se jih je udeležilo 787 udeležencev) o učinkovitem poučevanju in komunikaciji s kandidati za voznike motornih vozil. Dodatna usposabljanja so bila vsebinsko posvečena tematikam, povezanim s procesom učenja in

50

razvojnimi stopnjami kandidata, različnimi slogi vodenja kandidata, coachingom in avtoriteto, napetimi situacijami in različnimi zunanjimi vplivi na odločitev učitelja vožnje oziroma učitelja predpisov in prepoznavanjem kandidata, ki je pod vplivom opojnih substanc, ter kako se na to asertivno odzvati, hkrati pa so omogočile širši pogled na delo in vlogo učitelja vožnje in predpisov. Glede na povpraševanje je AVP izvedla tudi posebna dodatna usposabljanja za podaljšanje dovoljenj učiteljev vožnje in predpisov, z vključevanjem predpisanih tem za obdobja preteklih let (od leta 2013 do 2017).

Izvedba dodatnega usposabljanja za izvajalce programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo (za kategoriji A in B) ter izvajalcev skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa (skupaj sedem izvedb, ki se jih je udeležilo 69 udeležencev) je zajemala naslednje teme:

Prva pomoč: Nudenje prve pomoči in praktični prikazi: Seznanitev udeležencev z dejstvi o nenadni srčni smrti. Kje so

naše meje? Praktična delavnica in prikaz primerov. Modra svetilka: Obveznosti voznikov ob zaznavi vozil s prednostjo in spremstvom; Odziv in obnašanje

voznikov ob srečanju z vozili s prednostjo in spremstvom. Psihologija:

Kultura voznikov: Osvetlitev dejavnikov, ki pozitivno ali negativno vplivajo na kakovost medosebnih odnosov in kulturo v prometu – z večjo kulturo v prometu do zmanjševanja prometnih nesreč in njihovih posledic.

Problematika pozornosti in stresa pri voznikih: Prepoznavanje dejavnikov stresa v prometu, posledic stresa na voznikovo čustvovanje, odzivanje, samonadzor in soustvarjanje kulture v prometu; Učinkovito rokovanje s stresnimi situacijami v prometu.

Didaktika: Ilustracija veščin vodenja skupine in spodbujanje dialoga med udeleženci. Tehnika vožnje:

Obnašanje voznika in varna ter varčna vožnja. Zahtevnost vožnje: Predstavitev pomembnosti prepoznavanja zahtevnosti pogojev vožnje; Predstavitev

in praktični preizkus vpliva hitrosti na dolžino zavorne poti; Prepoznavanje vpliva različnosti voznih pogojev na zavorno pot.

Napredna tehnologija: Praktična predstavitev vozil z napredno tehnologijo; Predstavitev stopenj napredne tehnologije, ki je že v vsakdanjem prometu; Preizkus delovanja elektronskih varnostnih sistemov napredne tehnologije, ki vozniku pomagajo pri vožnji; Preizkus obnašanja vozil z napredno tehnologijo v različnih voznih pogojih in situacijah.

Ena od prednostnih nalog AVP v letu 2018 je bilo tudi izvajanje rehabilitacijskih programov za voznike, ki so bili pravnomočno kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih snovi. V letu 2018 so se rehabilitacijski programi (edukacijske in psihosocialne delavnice) izvajali na območju celotne Slovenije (v devetih različnih mestih po Sloveniji). Izvedenih je bilo skupaj 440 edukacijskih delavnic, ki se jih je udeležilo 4841 udeležencev, in 74 psihosocialnih delavnic, ki se jih je udeležilo 681 udeležencev.

Preglednica 12: Število izvedenih delavnic in število udeležencev na delavnicahIzobraževanje Število izvedb Število udel.

Redno dodatno usposabljanje za učitelja vožnje in učitelja predpisov 41 izvedb 787 udeležencevPosebno dodatno usposabljanje za učitelja vožnje in učitelja predpisov več izvedb 22 udeležencevIzobraževanje za učitelja vožnje (kategorija B) in učitelja predpisov 2 izvedbi 43 udeležencevIzobraževanje za učitelja vožnje (višje kategorije) več izvedb 15 udeležencevIzobraževanje za strokovnega vodjo šole vožnje 1 izvedba 9 udeležencevRedno dodatno usposabljanje za izvajalce dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo

7 izvedb 69 udeležencev

Izobraževanja za trenerje/izvajalce dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo za kategoriji A in B ter za predavatelje na skupinskih delavnicah

1 izvedba 14 udeležencev

Izobraževanje Število izvedb Število udel.

Edukacijske delavnice 440 delavnic 4841 udeležencev

51

Psihosocialne delavnice 74 delavnic 681 udeležencev

V primerjavi z letom 2017 se je izobraževalnih programov v letu 2018 udeležilo nekaj manj udeležencev, in sicer 105 manj kot leto prej. Prav tako je bilo izvedenih 40 edukacijskih in sedem psihosocialnih delavnic manj kot v letu 2017. Posledično se je teh programov udeležilo tudi manj udeležencev, in sicer 318 manj kot v letu 2017. Ta upad pripisujemo predvsem manjšemu nadzoru voznikov s strani policije v času stavke.

Področje inšpekcijskega nadzora po navedeni problematiki spada v delovno področje Inšpekcije za cestni promet IRSI. V letu 2018 je inšpekcija za cestni promet nadzor na zadevnem področju izvajala v skladu z letnim načrtom in strateškimi usmeritvami v nekoliko povečanem obsegu, kar je posledica večje usmerjenosti v cestni nadzor izvajanja usposabljanja. Nadzor se je sicer izvajal kot nadzor na sedežih pooblaščenih organizacij in na način neposrednega nadzora na cesti samostojno ali ob sodelovanju policije, z namenom učinkovitega nadzora pravilnosti izvajanja programov v praksi. Z AVP je v smislu povečanja učinkovitosti obeh organov vzpostavljen sistem izmenjave informacij. Inšpekcija za cestni promet IRSI je v letu 2018 izvajala nadzor v segmentu ZVoz v obliki rednega in izrednega nadzora na sedežu šol vožnje, pretežno pa v obliki nadzora neposredno na cesti. Na zadevnem področju inšpekcija zaznava postopno izboljšanje stanja.

4.8 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELUTEMELJNI CILJ: tesnejša povezava varnosti in zdravja pri delu z varnostjo v cestnem prometu

Izboljševanje varnosti in zdravja pri delu se izraža tudi v boljši varnosti v cestnem prometu, kadar gre za delavce, ki v cestnem prometu opravljajo svoje delo. Vlaganje delodajalcev v varnost in zdravje pri delu v cestnem prometu morajo delodajalci pojmovati tudi kot posledično zniževanje stroškov v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu. Od zviševanja ravni varnosti pri delu v cestnem prometu imajo koristi delavci in delodajalci ter tudi država.

CILJ: zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih v ciljnih skupinah zaposlenih

AVP in drugi deležniki zagotavljanja varnosti cestnega prometa so z izvajanjem preventivnih dejavnosti in infrastrukturnih ukrepov posredno vplivali na večjo varnost in zdravje pri delu ter na večjo varnost za delavce v cestnem prometu (profesionalne voznike, voznike, ki so udeleženci v cestnem prometu zaradi opravljanja svoje osnovne dejavnosti, voznike v cestnem prometu, ki se vozijo na delo in z dela, in druge delavce, ki delajo na cestah).

4.9 POMOČ ŽRTVAM IN SVOJCEM ŽRTEV PROMETNIH NESREČTEMELJNI CILJ: povezava socialnega varstva z varnostjo v cestnem prometu

Socialno varstvo lahko k večji varnosti v cestnem prometu prispeva s svojimi preventivnimi in podpornimi programi in storitvami, ki jih izvajajo različne strokovne organizacije in društva civilne sfere v sodelovanju z javnimi službami in drugimi zainteresiranimi organizacijami ter so namenjeni naslednjim ciljnim skupinam: 1. povzročiteljem prometnih nesreč/nezgod; 2. posameznikom, ki so v prometni nesreči/nezgodi utrpeli poškodbe, in 3. svojcem poškodovanih in/ali umrlih v prometnih nesrečah/nezgodah. Gre za programe in storitve informiranja in ozaveščanja, psihosocialne pomoči, svetovanja in terapije.

CILJ: dvig kakovosti in kvantitete institucionalnega dela na področju pomoči povzročiteljem prometnih nesreč/nezgod, žrtvam in svojcem žrtev prometnih nesreč/nezgod

4.10 DELNA PODROČJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETANacionalni program navaja najpogostejše dejavnike tveganja, najranljivejše skupine udeležencev in ukrepe za spreminjanje ravnanja. Področja so bila izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometnovarnostne problematike. Z vidika obsega posamezne problematike ter vidika ocene stroškov in koristi so opredeljena delna področja s cilji, dejavnostmi in kazalniki, ki so usmerjena v:

− hitrost kot najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, − alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi,− voznike motornih dvokoles,− kolesarje,− voznike traktorjev,− pešce,− uporabo varnostnega pasu,

52

− mlade voznike,− starejše voznike,− nivojske prehode ceste čez železniško progo.

4.10.1 HITROSTTEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah, katerih vzrok je hitrost, za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot 29 udeležencev

Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah glavni dejavnik prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Ukrepi, povezani s hitrostjo, se izvajajo z večjo intenzivnostjo med trajanjem akcije, v okviru katere nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Nadzor hitrosti bo posebno intenziven na cestah in odsekih v Republiki Sloveniji, kjer so registrirane črne točke. Po končani akciji bo izdelano končno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

PODCILJ: zmanjšanje povprečnih hitrosti v naselju in zunaj njega

Graf 21: Število umrlih v prometnih nesrečah – vzrok neprilagojena hitrost – do leta 2018 in cilj do leta 2022

Nosilec dejavnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Čas izvedbe: od 16. do 29. aprila 2018, od 18. do 24. junija 2018 in od 6. do 12. avgusta 2018.

Zaradi neprilagojene hitrosti je v letu 2018 (2017) umrlo 37 (46) udeležencev, 279 (284) se jih je hudo telesno poškodovalo in 1721 (1605) lahko telesno poškodovalo. V letu 2018 (2017) je bilo ugotovljenih 92.994 (117.165) kršitev prekoračitve hitrosti.

V okviru akcije »Hitrost« je AVP organizirala vrsto različnih dejavnosti vključno z drugimi partnerji, predvsem Policijo, občinskimi redarstvi, podjetjem DARS, različnimi nevladnimi organizacijami, in več medijskih prispevkov (spletni portali ...) ter prispevkov v lokalnih glasilih. Uporabljena je bila medijska kampanja s sloganom »Hitrost ubija!«, s TV- in radijskimi spoti, plakati in letaki. Za potrebe občinskih SPV, organizacij za tehnične preglede, šol vožnje in IC je AVP zagotovila preventivna gradiva.

Na AC plakatnih mestih je AVP z enakimi sporočili medijske kampanje opozarjala voznike na hitrost vožnje. Trije večji dogodki so potekali maja v Novi Gorici ter v juniju v Kopru in Celju. Poleg medijske kampanje za osveščanje prehitrih voznikov smo sodelovali z občinami in jim na podlagi razpisa dodelili merilnike hitrosti za umirjanje hitrosti v naseljih. V marcu smo opravili skrite meritve hitrosti in ugotovili, da preventivni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« dokazano

53

zmanjšujejo povprečne hitrosti na cestah. Hitrosti so se ob izklopu prikazovalnikov povečale za 1,5 %, ob ponovnem priklopu pa zmanjšale za 3,2 %.

Policisti so v okviru maratona nadzora hitrosti izvajali nadzor na 617 lokacijah po vsej Sloveniji (18. 4. 2018). Cilj maratona nadzora hitrosti je bil zmanjšati hitrost na slovenskih cestah in vplivati na zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje. Vpliv maratona hitrosti je bil viden tudi pri statistični primerjavi povprečnih hitrosti na merilnih mestih preventivnih radarskih tabel »Vi vozite«, ki smo jih podelili v brezplačni najem posameznim občinam. Opravljena je bila analiza podatkov s prikazovalnikov na dan maratona nadzora hitrosti. Ugotovitve po posameznih datumih so pokazale, da so se povprečne hitrosti v primerjavi z enakimi obdobji zmanjšale, in sicer se je povprečna hitrost v času maratona nadzora hitrosti povprečno zmanjšala za 2,9 % (1,6 km/h) v primerjavi 11. 4. 2018 oziroma 3,9 % (2,0 km/h) v primerjavi 4. 4. 2018. Vozniki so v povprečju v času maratona nadzora hitrosti vozili počasneje kot sicer, s tem pa je bil namen dejavnosti dosežen.

Pripravili smo novo medijsko kampanjo za osveščanje prehitrih voznikov. Poleg hitrosti smo vključili tudi alkohol in mobilne telefone kot najpogostejše dejavnike in vzroke pri najhujših prometnih nesrečah. Združili smo jih pod enotno celostno podobo, s katero bodo javnost nagovarjali skozi celo leto. V sklopu preventivne akcije je bila predstavljena nova komunikacijska kampanja z znanimi Slovenci kot glavnimi junaki (Jože Robežnik, Ranko Babić, Rado Mulej, Franci Kek in Marko Miladinović).

V letu 2018 se je z inšpekcijskim nadzorom izvajal pregled cestne infrastrukture po uradni dolžnosti in tudi na podlagi prijav oziroma pobud upravljavcev in vzdrževalcev cest, Policije in posameznikov, pri čemer je bil med drugim poudarek na pregledu obstoječe prometne signalizacije. V okviru inšpekcijskih pregledov je bila ob ugotovljenih pomanjkljivostih zavezancem (upravljavcem in vzdrževalcem državnih cest) v inšpekcijskih postopkih z zapisniki o inšpekcijskih pregledih ali odločbami odrejena ali predlagana postavitev ustrezne prometne signalizacije, predvsem z namenom zmanjševanja in umirjanja hitrosti.

Večina problematike prometne varnosti v lokalnih okoljih se nanaša na nepravilno parkiranje in prekoračitev hitrosti. Redarstva sodelujejo tudi pri varovanju otrok na poti v šolo. Izvaja se tudi nadzor hitrosti z radarskimi merilniki, predvsem na območjih šol in vrtcev, zdravstvenih domov in naselij. Izvajanje nadzora nad hitrostjo običajno poteka usklajeno med Policijo in občinskimi redarstvi. Nadzor hitrosti je opravljalo 30 prekrškovnih organov (mestna in občinska redarstva) v 91 občinah, v katerih je bilo zaznanih 81.839 prekrškov.

4.10.2 ALKOHOLTEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila prometnih nesreč, pri katerih so kot sekundarni dejavnik prisotni alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi, za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot 17 udeležencev

V zadnjih letih so bili v Sloveniji narejeni nekateri pomembni koraki glede učinkovite alkoholne politike. Sprejetih je bilo nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe alkohola. Slovenija pri sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi in se med 29 evropskimi državami glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov uvršča na 16. mesto, medtem ko je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu (NIJZ, 2016). Po podatkih iz presečne raziskave ESPAD (2015), ki vsake štiri leta poteka v evropskem prostoru, je razvidno, da 85 % slovenskih mladostnikov ocenjuje, da je dostopnost do alkohola lahka, kar je za 7 % več od povprečja evropskih držav.

Za boljše rezultate potrebujemo odločitev politike, da na nacionalni ravni in lokalnih ravneh za to področje sprejme celovito strategijo, ki bo bolje povezala ključne akterje, zagotovila potrebne vire in vključevala učinkovite ukrepe.

Najpogosteje je alkohol kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Preventivni in represivni ukrepi se v okviru nacionalnih akcij izvedejo dvakrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Za učinkovito alkoholno politiko in s tem zmanjšanje števila in deleža alkoholiziranih voznikov je odločilen celovit pristop, ki vključuje dejavnosti za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.

PODCILJA: delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so bili pod vplivom alkohola ali prepovedanih

drog in drugih psihoaktivnih snovi, ne presega 30 %; 50-odstotno zmanjšanje števila udeležencev v prometu, ki so pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog

in drugih psihoaktivnih snovi.

54

V letu 2018 (2017) je 1490 (1528) alkoholiziranih udeležencev povzročilo prometno nesrečo, kar predstavlja 9,6 % (10,2 %) povzročiteljev. Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je zmanjšalo za 26 % (leta 2017 je bilo 30 povzročiteljev, leta 2018 pa 22). Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2018 umrlo 22 udeležencev – 10 manj kot v letu 2017 in najmanj v zadnjih 25 letih (zmanjšanje za 31 % v primerjavi z letom 2017).

Na področju vožnje pod vplivom alkohola ugotavljamo povečanje pri prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami. Tako se je v letu 2018 hudo telesno poškodovalo 8 % več udeležencev kot v letu 2017 (v letu 2017 je bilo 140 hudo telesno poškodovanih, leta 2018 pa 151). Število lažje telesno poškodovanih se je minimalno povečalo, za 0,3 % (v letu 2017 je bilo lahko telesno poškodovanih 630, v letu 2018 pa 632).

Policisti so v letu 2018 (2017) odredili 352.655 (395.480) alkotestov, od tega 23.190 (22.142) v prometnih nesrečah. Od vseh odrejenih alkotestov je bilo 11.810 (13.859) pozitivnih. Policisti so odredili tudi 1237 (1326) strokovnih pregledov za droge ali druge psihoaktivne snovi, od katerih je bilo 262 (239) pozitivnih. Od skupaj 15.458 (15.076) povzročiteljev prometnih nesreč jih je bilo 1490 (1528) pod vplivom alkohola in 91 (64) pod vplivom drog oziroma drugih psihoaktivnih snovi.

Graf 22: Število umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2011–2018 in cilj do leta 2022

Nosilec dejavnosti: Ministrstvo za zdravje.Čas izvedbe: od 4. do 10. junija 2018, od 5. do 11. novembra 2018 in od 3. do 16. decembra 2018.

Temeljni cilj področja je 50-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč, pri katerih so kot sekundarni dejavnik prisotni alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi. V letu 2022 zaradi teh vzrokov ne sme umreti več kot 17 udeležencev.

V okviru akcije »Alkohol« je AVP v letu 2018 izvedla naslednje dejavnosti: – priprava analize podatkov prometnih nesreč, povezanih z alkoholom;– medijske dejavnosti za osveščanje in predstavitev problematike alkohola v prometu;– distribucija preventivnih gradiv občinskim SPV in ostalim sodelujočim partnerjem (Policija, mestna redarstva,

nevladne organizacije, zdravstveni domovi v Ljubljani, organizacije za izvajanje tehničnih pregledov in avtošole);– vse šole vožnje in člane izpitnih komisij smo pozvali, da v okviru svojih usposabljanj in vozniških izpitov kandidate

za voznike dodatno opozorijo na nesprejemljivost vožnje pod vplivom alkohola;– sofinanciranje sedmih projektov nevladnih organizacij s področja alkohola v okviru javnega poziva za

sofinanciranje projektov nevladnih organizacij;– sodelovanje v akciji »40 dni brez alkohola«.

55

Prvi del akcije je potekal v juniju in novembru 2018 pod okriljem Ministrstva za zdravje s sloganom »Pihamo 0,0« in v sodelovanju s Policijo. V novembrskem in decembrskem delu je nacionalna akcija »Alkohol« potekala pod skupnim sloganom: »Alkohol ubija. Vozimo pametno.« Pridružilo se ji je 66 občinskih SPV, ki smo jim zagotovili 1064 plakatov in 7294 zloženk. V medijski akciji so bila uporabljena obstoječa medijska gradiva, in sicer televizijski spot, radijski spoti,

plakati in letaki.

V letu 2018 je AVP izvajala tudi preventivne dogodke na temo alkohola v prometu, na katerih so lahko udeleženci aktivno preizkusili simulacijo alkoholiziranosti na posebnem poligonu, preverili svojo alkoholiziranost na alkotestu ter se poučili o delovanju alkohola na naše sposobnosti. Ob tem smo razdelili 200 alkotesterjev za enkratno uporabo.

V 2018 je AVP dala večji poudarek prepovedanim drogam v prometu, v sodelovanju z DrogArtom je bila na koncertu Ritem mladosti v Ljubljani, kjer je mlade ozaveščala o negativnih učinkih alkohola in prepovedanih drog med vožnjo. Prav tako je v sodelovanju z DrogArtom sodelovala pri projektu »After Taxi«, ki zagotavlja varen odhod domov v obliki subvencionirane vožnje s taksijem. Ob začetku šolskih počitnic je sodelovala v akciji »Čista nula, čista vest«, v izvedbi Zavoda Varna pot, pri kateri so mlade na prireditvah in v gostinskih lokalih po Sloveniji spodbujali k načrtovanemu in varnemu odhodu domov z zabave. Potekale so tudi intervencije na mestu nastanka potencialnih nevarnosti za mlade, in sicer v obliki varnih in brezplačnih prevozov mladih na zabave in z njih, v okviru projekta »Heroji furajo v pižamah«, ki ga vodi Zavod Vozim. V bližini izbranih krajev, kjer so potekali preventivni dogodki, pa so policisti opravljali nadzor prometa (predvsem so preverjali alkoholiziranost voznikov). Demonstratorji so na dogodkih delili preventivno gradivo in osveščali udeležence dogodkov. V letu 2018 je AVP prejela donacijo 50 testerjev za ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu, ki jih je v preventivne namene uporabila na različnih dogodkih.

AVP je kot partner tudi letos dejavno sodelovala v akciji »40 dni brez alkohola« s Slovensko karitas in Zavodom Med.Over.Net. To je ena od bolj odmevnih akcij nevladnih organizacij, ki s svojo kontinuiteto, jasnostjo sporočila in nagovorom velikega števila državljanov zaseda prepoznavno mesto v slovenskem prostoru. Potekala je v obdobju od 14. 2. do 31. 3. 2018 s skupnim sloganom »Mlad, vesel in pogumen – brez alkohola«. Poudarek tokratne akcije je bil na ozaveščanju mladih o nevarnostih uživanja alkohola in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in zabave, za katero alkohol ni potreben. Na AVP smo podprli dejavnosti na lokalni ravni, v okviru katerih smo zagotovili plakate in letake, medijske dejavnosti in prispevke, sodelovali smo na novinarski konferenci ob začetku akcije.

Ministrstvo za zdravje je kot nosilec preventivne akcije »Slovenija piha 0,0« le-to v letu 2018 skupaj s preostalimi deležniki izvajalo v naslednjih terminih:

− od 22. do 25. marca, Planica – alkohol na športni prireditvi,− 18. maja 2018, maturantska parada,− junij in julij 2018, mladi in alkohol,− od 6. do 9. novembra 2018, akcija preverjanja alkoholiziranosti na terenu,− 22. novembra 2018 – koncert Policijskega orkestra in Vlada Kreslina za trezne voznike.

Namen akcij je bil zmanjšati škodljivo in tvegano rabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi pri udeležencih v prometu, ob tem pa tudi celovito opozarjati na druge škodljive učinke teh snovi za posameznika in družbo. Ministrstvo za zdravje je redno seznanjalo javnost o poteku akcije z načrtovanjem medijskih dejavnosti in vključevanjem partnerjev v izvedbo načrtovanih dejavnosti.

Akcija »Slovenija piha 0,0« je terminsko potekala v obdobjih, ko je največ zabavnih prireditev za mlade, saj so ti tudi najkritičnejša starostna skupina glede vožnje pod vplivom alkohola, in sicer: ob zaključku šolanja (četvorka, začetek šolskih počitnic), na martinovo ter v prednovoletnem času, ko se

56

poraba teh snovi poveča. Sočasno smo se s preventivnimi sporočili usmerili tudi na njihove starše in na druge deležnike, ki lahko vplivajo na porabo alkohola med mladimi (npr. lastniki gostinskih lokalov, šole, vrtci). V 2018 smo akcijo marca prvič izpeljali tudi v Planici, navijanje na športnih prireditvah brez alkohola. V akcijah so sodelovale tudi nevladne organizacije, večina tistih, ki jim je Ministrstvo za zdravje sofinanciralo programe preprečevanja škodljive rabe alkohola in drog, kot medijska pokrovitelja pa sta se akciji v novembru pridružila še Val 202 in AMZS.

Akcija »Planica 2018 – Slovenija piha 0,0« je bila v tem letu nova, saj točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah od leta 2017 naprej dovoljuje tudi novi zakon. Tako smo udeležence spodbujali k odgovornejšemu navijanju in zabavi ter k razmisleku, da se izplača biti 0,0 navijač. Akcija je potekala od 22. do 25. marca, v soboto in nedeljo pa so se obvestilom na Valu 202 na samem prizorišču v Planici pridružili tudi aktivisti DrogArta. Tako je navijanje in rajanje dodatno popestrila posebna 0,0 pihalna zasedba, ki je treznim navijačem izpolnjevala glasbene želje. V sodelovanju s predstavniki nevladne organizacije, inšpekcijskimi službami in medijskim sponzorjem Valom 202 smo izpeljali akcijo, ki je opozarjala: »Naj letos pade rekord v metrih, ne v litrih!«

Ministrstvo je 18. maja 2018 na maturantski četvorki po več kot 30 slovenskih mestih v dejavnosti z namenom zmanjšanja škodljivega in tveganega pitja alkohola in prepovedanih drog že devetič sodelovalo z državnimi in strokovnimi institucijami (policija, inšpektorati) ter nevladnimi organizacijami. Maturante smo spremljali na maturantski paradi po Sloveniji, jih spodbujali, naj se zabavajo na zrel način, ki ne vključuje pitja alkohola, in naj odločno zavrnejo uporabo prepovedanih psihoaktivnih snovi. Apelirali smo tudi na širšo civilno družbo, starše, pedagoške delavce in gostince, naj mladim predajo sporočilo o zdravem načinu preživljanja posebnih in veselih dogodkov.

Pred šolskimi počitnicami je MZ na FB Slovenija piha 0,0 mlade z nagradami igrami spodbujalo k zabavi brez alkohola in jih opozarjalo, da alkohol škoduje zdravju in da ne spada za volan. Nagradna igra Spomin se je odvijala na FB Slovenija piha 0,0 v juniju in juliju, vsak mesec pa smo razdelili tudi lepe nagrade – slušalke.

V akciji »Slovenija piha 0,0« je potekal nadzor alkoholiziranosti med vozniki motornih vozil po vsej Sloveniji. Policija je preizkuse alkoholiziranosti usmerjala zlasti v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v kraje, kjer se zadržuje večje število ljudi. Vozniki, ki so na preizkusu vinjenosti napihali 0,0, so prejeli nagrado – vstopnico za koncert, ki je bil izveden 22. novembra v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Več kot 500 vzornih voznikov – 0,0 šoferjev – si je ogledalo vrhunski nastop Policijskega orkestra z Vladom Kreslinom. Akcija je dejavno potekala tudi na FB Slovenija piha 0,0, prek storitve Facebook Live pa so se nam na koncertu lahko pridružili tudi tisti, ki niso dobili vstopnic. V akciji smo uporabili več komunikacijskih kanalov (TV, radio, plakati, družbena omrežja), medijski pokrovitelj akcije je bil Val 202, potekala pa je tudi v sodelovanju z DrogArtom.

V akciji so dejavno sodelovale tudi inšpekcijske službe (tržni, zdravstveni in delovni inšpektorat), ki so skladno s svojimi pristojnostmi izvajale poostren nadzor v gostinskih lokalih, na prireditvah, na delovnem mestu in nad prodajo alkoholnih pijač v prodajalnah. Inšpektorji so bili pri tem še posebej pozorni na prodajo in ponujanje alkoholnih pijač mladoletnim.

Ministrstvo za zdravje je promocijskim dogodkom za podporo akcijam osveščanja vse leto sledilo na FB strani Slovenija piha 0,0, kjer dejavno širimo razpravo o nezdružljivosti alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi z udeležbo v prometu. Novembra smo izvedli anketo, v kateri smo publiko na Facebooku spraševali, ali so za ničelno toleranco do alkohola med vožnjo. Kar 363 jih je bilo za, le 90 pa za to, da se ohrani dovoljena meja 0,50 g/kg krvi.

57

V slopu akcije »Otroci in kajenje v avtomobilu« je Ministrstvo za zdravje skupaj s policisti na terenu prvi teden septembra voznike z letaki opozarjalo in osveščalo o prepovedi kajenja v avtomobilu ob prisotnosti mladoletnikov. Akcija je bila poleg TV in socialnih omrežij razširjena tudi na radijske valove Vala 202, kjer so potekale oddaje o pasivnem kajenju in o kajenju v avtomobilu na splošno s sporočilom: »Ko vozim, ne kadim.« Prav s tem sporočilom so na Facebook strani Slovenija piha 0,0 oblikovali razpravo. Rezultati kažejo, da se sodelujoči zavedajo tako nevarnosti pasivnega kajenja v avtomobilu kot tudi nevarnosti vožnje s cigareto v roki, saj prižgana cigareta lahko preusmeri voznikovo pozornost.

K boljšemu povezovanju vseh ključnih akterjev na področju alkohola so pripomogla vlaganja države v spletni portal MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (www.infomosa.si). Pri soustvarjanju spletnega portala je sodeloval tudi NIJZ. MOSA je z delom v preteklih letih v Sloveniji postala prepoznana kot nadorganizacijska entiteta, ki na dinamičen, jasen, lahko dostopen način povezuje in/ali združuje akterje, ki so neposredno ali posredno vpeti v oblikovanje programov in/ali politik za reševanje alkoholne problematike.

Ministrstvo za zdravje je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 uspelo zagotoviti 6 milijonov EUR evropskih sredstev za projekt »Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola – SOPA«. Gre za celovit pristop v lokalnem okolju za prepoznavanje in učinkovito pomoč vsem tistim, ki tvegano in škodljivo pijejo. V letu 2018 je bilo pripravljeno gradivo za usposabljanje izvajalcev na terenu za module s področja alkoholna problematika in motivacijski intervju. Izvedeni so bili vsi formalni postopki in podpisane pogodbe z 18 izbranimi lokalnimi okolji (18 konzorcijev, sestavljenih iz ZD in CSD). Aktivirala se je spletna stran SOPA – https://www.sopa.si/sl/domov/. Imenovan je bil »Usmerjevalni odbor za spremljanje izvajanja projekta SOPA«, ki bo spremljal in usmerjal delo na terenu, sooblikoval politiko, temelječo na dokazano učinkovitih ukrepih, v obliki predlaganega izvedbenega načrta za podporo k implementaciji ustreznih sistemskih ukrepov. Hkrati bo z dejavnostmi prispeval h krepitvi in ohranjanju zdravja na področju tveganega in škodljivega pitja alkohola, s ciljem vzpostavitve pogojev za zagotavljanje trajnostnega pristopa. V usmerjevalni odbor so zato imenovani ključni odločevalci v zdravstvu, policiji, socialnem varstvu in prometni varnosti. V Ljubljani je bilo 25. 9. 2018 organizirano skupno srečanje več kot 400 izvajalcev pristopa SOPA iz 18 različnih lokalnih okolij in z različnih področij. Prisotni so bili strokovnjaki iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in z zavoda za zaposlovanje ter predstavniki občin in policije. Pri projektu dejavno sodeluje tudi NIJZ, saj so bile v letu 2018 izvedene nekatere dejavnosti ciljev 1–6, in sicer: usposabljanje izvajalcev pilota za izvedbo kratkega ukrepa 1 in kratkega ukrepa 3, usposabljanje kadra SOPA, začetek izvajanja pilota v 18 lokalnih okoljih, vzpostavitev in delovanje nacionalnega strokovnega odbora in usmerjevalnega odbora ter osveščanje splošne javnosti o alkoholni problematiki. V okviru projekta SOPA je bilo izvedeno usposabljanje za izvajanje kratkega ukrepa za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola za naslednje profile: zdravnik družinske medicine, zdravnik medicine dela, prometa in športa, diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicine, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu in izvajalci v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja.

Ministrstvo za zdravje in NIJZ sta organizirala 4. nacionalno konferenco o alkoholni politiki, ki se je je udeležilo 150 strokovnjakov in drugih ključnih deležnikov s področja alkoholne politike, ki so prisluhnili slovenskim strokovnjakom in tujim gostom.

Podatki o uporabi prepovedanih drog iz različnih raziskav (HBSC, ESPAD) kažejo, da je razširjenost uporabe prepovedanih drog, še posebno konoplje, med 15-letnimi mladostniki v Sloveniji nad povprečjem EU, poleg tega podatki raziskave HBSC 2014 kažejo, da je 18 % 15-letnikov že kdaj uporabilo tri PAS, in sicer tobak, alkohol in konopljo, 5 % pa jih je poročalo o pogosti/bolj tvegani uporabi vseh treh snovi (12). Podatki iz zadnje raziskave HBSC 2018, ki je bila prvič izvedena tudi v starostni skupini 17 let, so še bolj zaskrbljujoči, saj kažejo, da je kar 43 % 17-letnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, skoraj 4 % pa so poročali o redni uporabi konoplje.

V letu 2018 je Slovenije kot članica EU v pravni sistem prenesla ukrepe EU za regulacijo novih psihoaktivnih snovi (NPS), ki vključujejo regulacijo nekaterih psihoaktivnih snovi. Znotraj skupine za opozarjanje na pojav NPS se je

58

opravila natančna analiza seznamov reguliranih NPS v sosednjih državah in nekaterih večjih EU-državah ter postopkih za regulacijo, ki potekajo v relevantnih mednarodnih organizacijah. Na tej podlagi je skupina pripravila seznam 89 NPS in jih predlagala Vladi RS v razvrstitev na seznam prepovedanih drog. Vlada RS je dopolnitve seznama prepovedanih drog potrdila v januarju 2019.

V okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prepovedanih drog za obdobje 2014–2020 se je v letu 2018 iztekel drugi tovrstni operativni program. Realizacija ukrepov in dejavnosti je bila visoka. Neuresničene naloge se prenašajo v nov akcijski načrt, ki ga je že pripravila medresorska delovna skupina. Zajema leti 2019 in 2020. Z njim se nadaljuje celovit in uravnotežen pristop na področju drog v Sloveniji, ki zajema programe zmanjševanja povpraševanja in ponudbe prepovedanih drogah.

Ministrstvo za zdravje je skupaj z NIJZ izvedlo redno preventivno konferenco, ki je potekala v Radencih. Zbralo se je okoli 150 strokovnjakov iz cele države, iz različnih javnih in nevladnih organizacij.

Ministrstvo za zdravje je aprila 2018 na podlagi opravljenega javnega razpisa razdelilo deset prilagojenih kombijev za delo na terenu z uporabniki drog. Projekt se izvaja s podporo evropskih sredstev v okviru kohezijske politike EU. Skupna vrednost projekta znaša 3,3 milijona evrov. Hkrati so partnerji v projektu lahko zaposlili 14 strokovnjakov za delo v kombijih, na Ministrstvu za zdravje pa se je vzpostavila projekta pisarna z dvema zaposlitvama za spremljanje izvajanja projekta.

Septembra 2018 je bila Slovenija pobudnica in je skupaj s SZO, Tajsko, Šrilanko, Surinamom, Estonijo, Litvo, Rusko federacijo in ob podpori številnih nevladnih organizacij organizirala dogodek v okviru rednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku na temo »Alkohol, nenalezljive bolezni in trajnostni razvoj – kje smo in kam gremo?«. Minister za zdravje Samo Fakin je s kolegi ministri iz več držav različnih delov sveta razpravljal o pobudi, da se v mednarodni skupnosti po vzoru nadzora nad tobakom tudi na področju alkohola sprejmejo obvezujoče zaveze, ki bodo državam v pomoč pri oblikovanju učinkovitih alkoholnih politik.

Ministrstvo za zdravje je že v letu 2017 v okviru triletnega javnega razpisa na področju varovanja in krepitve zdravja za obdobje 2017–2019 sofinanciralo tudi programe preprečevanja rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti. Za to so namenili skupaj 4.140.592,00 EUR oziroma v letu 2017 okoli 890.000,00 EUR. Razpis pokriva tudi dejavnosti nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem vožnje pod vplivom alkohola in drog ter sodelujejo tudi pri izvedbi akcije »Slovenija piha 0,0«.

Preglednica 13: Programi preprečevanja rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti (29 programov)

Naslov programa Prijavitelj Dodeljena sredstva (EUR) za obdobje 2017–2019

Starajmo se trezno Inštitut Antona Trstenjaka 21.643,00

Življenje brez omame Društvo Žarek upanja 72.900,00

Izberi sam DrogArt 72.717,00

Skupaj za zmanjšanje škodljivega pitja alkohola

Društvo za urejeno življenje Abstinent

87.723,00

Še vedno vozim, vendar ne hodim Zavod Vozim 197.865,00

59

Varna mobilnost brez alkohola in prepovedanih substanc

Zavod Varna pot 116.374,00

Preventiva, terapija, rehabilitacija in raziskovanje na področju zmanjševanja rabe psihoaktivnih sredstev

Združenje Bonding psihoterapevtov Slovenije

215.095,00

Zmorem in želim se imeti rad Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije

123.151,00

Izberi zdravo življenje Zavod IZRIIS 113.588,00

Brez izgovora 2017–2019 Mladinsko združenje brez izgovora 506.697,00

Za zdravje mladih 2.0 (ZZM 2.0) Mladinsko združenje za preprečevanje zasvojenosti

227.639,00

Zmanjševanje rabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov ter alkohola med prebivalci RS

Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

249.000,00

Neodvisen.si Zavod 7 90.956,00

Zmanjševanje povpraševanja po drogah, osvajanje socialnih veščin, preprečevanje škodljive uporabe drog in nastanitvena podpora kot del rehabilitacije

Kralji ulice 124.720,00

Mreža programov za mlade, ki zlorabljajo alkohol, marihuano in druge PAS, čezmerno uporabljajo digitalne tehnologije in imajo druge težave v odraščanju

Društvo Projekt Človek 305.991,00

Preventivni program Mladinske delavnice

Društvo za preventivno delo 87.443,00

Podpora mladostnikom Društvo Up 32.982,00

Mostovi Ars Vitae 55.340,00

Ne zakockaj svoje prihodnosti Zavod Etnika 98.974,00

60

eMCe plac ozaveščanja Zavod eMCe plac, zavod mladine Šaleške doline

9.208,00

Nadgradnja in širitev programa zmanjševanja škode zaradi drog

Šent 76.461,00

Celostna obravnava in mreženje sistema pomoči za ženske odvisnice od prepovedanih drog

Društvo Zdrava pot 38.684,00

Zmanjševanje škodljivih posledic klubskih drog med mladimi

DrogArt 140.372,00

Logout and Restart – program zdrave in uravnotežene uporabe spleta ter psihosocialna pomoč čezmernim in zasvojenim uporabnikom

Zavod Nora, center sodobnih zasvojenosti (LOGOUT)

245.275,00

Preventivna platforma – celovit pristop na področju preventivnega dela

Inštitut Utrip 270.750,00

Mreža programov za mlade, ki zlorabljajo alkohol, marihuano in druge PAS, čezmerno uporabljajo digitalne tehnologije in imajo druge težave v odraščanju

Društvo Projekt Človek 305.991,00

Mladinsko ulično delo – zgodnja intervencija na področju varovanja zdravja otrok, mladostnikov

Svit Koper 256.284,00

Program zmanjševanja škode zaradi drog – širitev programa

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma

105.600,00

Recimo ne odvisnosti Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

197.160,00

Skupaj v letih 2017–2019 4.140.592,00

Ministrstvo za zdravje sofinancira opravljanje javne službe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Med njihove naloge spadajo tudi naloge s področja preprečevanja škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 nadaljeval spremljanje stanja na področju registrirane porabe alkohola ter epidemiološkega spremljanja zdravstvenih posledic prebivalcev Slovenije zaradi tvegane in škodljive rabe

61

alkohola, podatke o tem NIJZ redno poroča mednarodnim institucijam, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2018 pa je Slovenija po epidemiološkem spremljanju področja primerljiva z mednarodnim povprečjem in izpolnjuje svoje obveznosti.

NIJZ je s področja alkohola objavljal tudi v publikacijah, npr. v Zdravstvenem statističnem letopisu 2017, ter o stanju obveščal in ozaveščal strokovno in drugo javnost. NIJZ o tvegani in škodljivi rabi alkohola prebivalcev Slovenije poroča tudi z rezultati populacijskih raziskav. V letu 2018 je potekala izvedba ATADD-raziskave »Raziskava o rabi alkohola, tobaka in prepovedanih drog« ter HBSC-raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju«. Iz podatkov raziskave HBSC smo v letu 2018 izdali publikacijo Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji, ki je pokazala, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki razširjena, znaten delež mladostnikov pa uporablja več kot eno psihoaktivno snov. V letu 2018 so potekale priprave na izvedbo raziskave EHIS – »Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu«, ki bo izvedena v letu 2019. Na osnovi analiz podatkov, zbranih s pomočjo nacionalne raziskave CINDI – »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, je NIJZ izdal publikacijo Kako skrbimo za zdravje?: z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016, namenjeno splošni javnosti. Večina Slovencev pije alkohol v mejah manj tveganega pitja alkohola, vsak deseti odrasel prebivalec Slovenije pije čezmerno, vsak drugi se visoko tvegano opije vsaj enkrat letno.

NIJZ je izdal tudi publikacijo z naslovom Alkoholna politika v Sloveniji: priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci, v kateri so na zgoščen in preglede način predstavljeni podatki o rabi alkohola in škodljivih posledicah pitja alkohola, o učinkovitih ukrepih alkoholne politike in stanju alkoholne politike v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami. V letu 2018 je NIJZ izdal tudi publikacijo Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2012–2014, v kateri so ovrednotene nekatere ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola za Slovenijo.

NIJZ je v 2018 izdal več znanstvenih monografij, ki obravnavajo problematiko alkohola in vpliva na zdravje: Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize, ki kaže, da neenakost v umrljivosti v povezavi z alkoholom glede na izobrazbo obstaja, najbolj prizadeti so tisti z najnižjo izobrazbo, in izpostavlja, da tudi z zgodnjim prepoznavanjem škodljive rabe alkohola, kratkimi intervencijami in zdravljenjem sindroma odvisnosti od alkohola zmanjšujemo neenakosti, ter Duševno zdravje v obporodnem obdobju, namenjeno strokovnjakom, ki zdravijo nosečnice in imajo možnost izvajati presejanje na izpostavljenost nosečnic alkoholu in prepovedanim drogam. NIJZ je 2018 izdal tudi posebno številko revije Javno zdravje z naslovom Perspektive: Alkohol.

Objavljena je bila tudi strokovna monografija Poškodbe otrok in mladostnikov – Problem tudi v Sloveniji?, ki proučuje fenomen zastrupitev z alkoholom med slovenskimi otroki in mladostniki, kako so ranljivi zaradi alkohola in kateri ukrepi se priporočajo za preprečevanje izpostavljenosti alkoholu pri otrocih in mladostnikih. Izvedli smo načrtovane dejavnosti za izvajanje Akcijskega načrta za zdravje otrok v povezavi z okoljem: v okviru projekta MoST smo pripravili brošure za bodoče starše o izbiri varne opreme za dojenčke (vključno z avtomobilskimi sedeži). Izvedeno je bilo izobraževanje zdravstvenih delavcev (patronažne sestre, izvajalke tečajev Priprava na porod in starševstvo) o preprečevanju poškodb otrok doma in v prometu.

Med letom 2018 je NIJZ zagotavljal strokovno podporo in opolnomočenje relevantnih deležnikov za učinkovito delo na področju dokazano učinkovitih ukrepov, izvajanja programov in zmanjševanja škodljive rabe alkohola, z analizami, informacijami, poročili za MZ in druge deležnike, javnost, vključno medije. NIJZ izvaja številne druge preventivne programe, kot so program »Slovenska mreža zdravih šol«, preventivni program »To sem jaz«, program »Zdravje v vrtcu« ipd.

NIJZ je v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019 Ministrstva za zdravje v letu 2017 dejavno sodeloval z nevladnimi organizacijami, kot sledi: – Projekt Zavoda Vozim – »Heroji furajo v pižamah« je namenjen zmanjševanju voženj pod vplivom alkohola, zagotavljanju alternativnih oblik prevoza in spodbujanju lokalnih skupnosti za kritičnejši odnos do alkohola. NIJZ je v letu 2018 dejavno sodeloval v treh lokalnih strokovnih diskusijah z delavnicami z mladimi (priprava predavanja in sodelovanje pri izvedbi delavnice), na novinarski konferenci ter ponudil strokovno podporo pri pripravi priročnika za starše in mladostnike Varno in zdravo skozi življenje in v prometu.

– Projekt NVO Društvo Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih je usposabljanje dolgoletnih abstinentov za dejavno sodelovanje v programih za osebe s težavami zaradi tvegane, škodljive rabe ali odvisnosti od alkohola, izvajanje preventivnih dejavnosti informiranja in obveščanja ter priprava baze z viri pomoči. NIJZ je v letu 2018

62

sodeloval pri pripravi in izvedbi izobraževanja za dolgoletne abstinente v okviru projekta »Življenje brez omame«, modul javno zdravje, ter pri posodabljanju seznama virov pomoči.

– Glavni namen projekta NVO Brez izgovora je prispevati k splošnemu cilju varovanja in krepitve zdravja mladih. Specifični cilji: zmanjšati tvegano in škodljivo rabo alkohola, zmanjšati rabo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov, zmanjšati povpraševanje po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh ter preprečevati nekemične zasvojenosti (zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami in igrami na srečo), opolnomočiti mladinske delavce v nevladnem sektorju in druge deležnike, ki so v stalnem stiku z otroki in mladimi, z orodji za izvajanje preventivne dejavnosti zdravja otrok in mladih v lokalnih skupnostih. V letu 2018 je NIJZ omogočal strokovno podporo, pripravljal strokovne prispevke in s strokovnimi prispevki sodeloval na posvetih.

V letu 2018 je NIJZ sodeloval pri oblikovanju poročila o izvedbi nalog v Akcijskem načrtu na področju prepovedanih drog za obdobje 2017–2018. Na področju prepovedanih drog je bilo pripravljeno Nacionalno poročilo 2018 o stanju na področju prepovedanih drog v angleškem jeziku, v slovenskem jeziku pa nekoliko krajša publikacija z naslovom Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji.

Na področju nacionalne koordinacije lokalnih akcijskih skupin (LAS) je v letu 2018 NIJZ začel izvajati raziskavo »Pregled delovanja LAS na področju drog in zasvojenosti«. Opravljen je prvi del kvantitativni analize, v katerem se je preverjala situacija na področju LAS. Rezultati kažejo, da je dejavnih okoli 38 LAS po vse Sloveniji. Te izvajajo različne preventivne dejavnosti, podpirajo programe pomoči mladim, ki se srečujejo s težavami, povezanimi z uporabo dovoljenih in nedovoljenih drog ter moderne tehnologije. NIJZ je omogočal strokovno podporo, jih redno obveščal o novostih na področju preventive (vsaj dve sporočili mesečno: MOSA e-novičnik in NIJZ e-bilten) in jih vabil na strokovne dogodke.

NIJZ je tudi v letu 2018 koordiniral Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi ter v mrežo zdravstvenih in nevladnih organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo z uporabniki drog, posredoval 12 nujnih obvestil o pojavu za zdravje uporabnikov nevarnih psihoaktivnih snovi. Dejavnosti s področja dovoljenih in nedovoljenih drog NIJZ izvaja samostojno tudi prek posameznih območnih enot NIJZ v svojih lokalnih okoljih, na primer regijske posvete, dejavnosti v okviru manjših projektov občin, strokovno sodelovanje s šolami in nevladnimi organizacijami.

NIJZ je leta 2018 začel izvajati tudi raziskovalni projekt »Prometne nezgode s smrtnim izidom, povezane s prepovedanimi drogami«. Namen raziskovalnega projekta je oceniti razširjenost prometnih nezgod s smrtnim izidom, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog v Sloveniji v letu 2016. Dodaten namen je ugotoviti, katere prepovedane droge in/ali zdravila in kombinacije drog in zdravil so bile najpogostejše pri umrlih voznikih, ter ugotoviti pripadajoče demografske dejavnike. Projekt zajema pregled baze umrlih za leto 2016 z identifikacijo oseb, ki so umrle v prometnih nezgodah, pregled obdukcijskih zapisnikov in toksikoloških analiz.

NIJZ prav tako koordinira in omogoča strokovno podporo izvajalkam vzgoje za zdravje, ki delujejo v okviru zdravstvenovzgojnih centrov oziroma centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po celotni Sloveniji. Izvajalke vzgoje za zdravje namreč z otroki in mladostniki v osnovnih in srednjih šolah izvajajo načrtovane preventivne delavnice na temo psihoaktivnih snovi, zasvojenosti, tveganih vedenj in zdravega življenjskega sloga.

V podporo akciji ozaveščanja o škodljivosti kajenja v vozilih, ki je potekala v septembru 2018, je NIJZ sodeloval pri medijskih dejavnostih. V podporo akciji so na spletu objavili ključne informacije v zvezi s pasivnim kajenjem na splošno in v vozilih ter različna gradiva, uporabljena v akciji.

Ministrstvo za pravosodje se je do vpeljave alkoholnih ključavnic v pravni red Republike Slovenije opredelilo že v letu 2017 ob poročanju o izvajanju aktivnosti v zvezi z Obdobnim načrtom za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leto 2016 (dokument št. 007-110/2017/2 z dne 21. 3. 2017). Stališče Ministrstva za pravosodje v zvezi z alkoholnimi ključavnicami je v letu 2018 ostalo nespremenjeno.

Združenje DrogArt je v letu 2018 izvedlo dejavnosti s področja prometne varnosti in alkohola, to sta projekt »After Taxi« in program »Izberi sam« (več o tem v poglavju 4.12 Nevladne organizacije).

4.10.3 VOZNIKI MOTORNIH DVOKOLESTEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot 15 voznikov enoslednih motornih vozil, hudo telesno poškodovanih jih ne sme biti več kot 108

63

Zagotavljanju večje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil (motoristov) je treba nameniti več pozornosti. Dejavnosti morajo biti usmerjene v preventivno in represivno delo nadzornih organov in s tem v ozaveščanje glede medsebojnega opozarjanja motoristov na agresivno in nevarno vožnjo oziroma vožnjo v nasprotju s prometnimi pravili. Po končani akciji se izdela končno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

PODCILJ: zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil za 50 %

64

Graf 23: Število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v obdobju 2011–2018 in cilj do leta 2022

Nosilec dejavnosti: Javna agencija RS za varnost prometa.Čas izvedbe: od 26. marca do 8. aprila 2018 in od 2. do 8. julija 2018.

V letu 2018 je v prometnih nesrečah umrlo 18 (29) voznikov enoslednih motornih vozil, 177 (204) se jih je hudo telesno poškodovalo in 524 (618) lahko telesno poškodovalo.

Posamezne PU so v letu 2018 izvajale nadzor nad vozniki enoslednih motornih vozil v terminskih obdobjih, ki so potekali predvsem v poletnih mesecih, in pripravile tudi preventivne dejavnosti. Policisti so ugotovili 2052 (2725) kršitev neuporabe čelade in zasegli 1492 (592) enoslednih motornih vozil.

Inšpektorji za ceste skladno z ZCes-1 redno vse leto nadzirajo, ali se investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist izvajajo skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste, in ali so izpolnjeni pogoji za izločitev ceste v uporabo po tem zakonu. V primeru ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti so upravljavcem in vzdrževalcem cest odredili ustrezne ukrepe. Na predlog AVP in po pridobljenem seznamu kritičnih odsekov, na katerih so se v preteklosti dogajale hujše prometne nesreče enoslednih vozil, je bil ob začetku »motoristične sezone« izveden poostren inšpekcijski nadzor teh odsekov, predvsem z namenom pregleda izvajanja vzdrževalnih del na voziščih državnih cest po končani zimi.

AVP je vodila in koordinirala nacionalno preventivno akcijo, v okviru katere so organizirali številna preventivna srečanja z izobraževalno vsebino s poudarkom na praktičnem znanju motoristov, izvajali širšo medijsko kampanjo in skrbeli za dvig kakovosti usposabljanja motoristov. V okviru akcije smo organizirali številna brezplačna preventivna srečanja za motoriste z izobraževalno vsebino in s poudarkom na pridobivanju praktičnega znanja. Na različnih poligonih so motoristi lahko ponovili katero izmed tehnik obvladovanja motornega kolesa, kjer jih je pri vsaki praktični vaji spremljal eden od izpitnih ocenjevalcev in jim svetoval, kako vajo pravilno izvesti, ter reševali elektronske teste, s katerimi so preverili svoje znanje cestnoprometnih predpisov. Preizkusili so lahko tudi katero izmed preventivnih naprav za demonstracijo naletne teže, prikaz alkoholiziranosti z alkoočali, uporabo varnostnega pasu v vozilu ipd. Delavnice smo v letu 2018 razširili tudi na mopediste in voznike skuterjev, saj smo jim namenili ločen prostor ter vsebino.

Za izboljšanje varnosti motoristov so v okviru raziskovanja dejavnikov prometnih nesreč vključili tudi strokovnjaka za varnost motoristov. Poročilo o raziskavah dejavnikov prometnih nesreč so predstavili na posvetu policijskih

65

inšpektorjev, vodij policijskih uprav, pripravili predlog vprašalnika za nadgradnjo raziskovanja nesreč motoristov v letu 2018, informirali so združenja motoristov o opravljenem delu na tem področju ter pripravili načrta za večjo varnost motoristov v letu 2018.

V marcu smo pripravili tudi poseben anketni vprašalnik, s katerim smo želeli izboljšati ukrepe za večjo varnost motoristov na naših cestah (objavljen je bil na spletni strani).

Z namenom povečanja prometne varnosti motoristov je v februarju potekal tudi bilateralni sestanek s predstavniki Zveznega ministrstva R Avstrije za promet, inovacije in tehnologijo z namenom priprave skupne preventivne kampanje za večjo varnost motoristov.

AVP je na področju usposabljanja voznikov enoslednih motornih vozil pripravila predlog spremembe programa usposabljanja za voznike enoslednih motornih vozil. Predlog spremembe je temeljil na ugotovitvah iz opravljenih raziskav prometnih nesreč motoristov. Ustanovili so delovno skupino za pripravo sprememb Zakona o prekrških in Zakona o pravilih v cestnem prometu (vezano na avtomatizirano obdelavo podatkov iz radarskih sistemov – po direktivi CBE). Predlogi so bili pripravljeni in usklajeni med AVP, Pravno fakulteto UNI MB, Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo, mestnimi in občinskimi redarstvi. Pripravili so predloge za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala poenostavitev postopkov na tem področju, in sicer spremembo 48. in 57. člena Zakona o prekrških ter 8. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu.

AVP je v letu 2018 organizirala preventivni dogodek, na katerem so motoriste seznanjali glede lastne varnosti v prometu. 15. aprila je javna agencija v Centru varne vožnje Blagomix v Logatcu pripravila dogodek, na katerem je bila udeležba brezplačna in je vseboval: prikaz vaj za varno vožnjo; nasvete, kako se izogniti kritičnim situacijam; kako pravilno reagirati v kritičnih situacijah; kako se pripraviti na vožnjo; kako vzdrževati motor in opremo; uporabo ustrezne zaščitne opreme. Dogodek je potekal med 10. in 16. uro, udeležilo pa se ga je več kot 60 motoristov.

AVP je v letu 2018 sodelovala na motorističnih dogodkih, ki jih je organiziral DARS v Postojni skupaj s Policijsko postajo Koper, ZD Postojna in gasilci iz PGD Pivka. Organiziranih je bilo šest dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 200 motoristov, ki so na predavanjih in delavnicah dejavno sodelovali. AVP je zagotovila teoretično predavanje na temo prometnih predpisov in dejavnikov, ki vplivajo na varnost motoristov v prometu. Poleg tega je AVP na lokacijah, kjer se zagotavlja opravljanje vozniških izpitov, izvedla usposabljanja za učitelje vožnje in ocenjevalce na vozniških izpitih. Namen je bil ozaveščanje glede uporabe zaščitnih sredstev motoristov, pomembnosti priprave na vožnjo in tehnične preveritve motornega kolesa, demonstrirali so preizkus spretnosti vožnje s poudarkoma namena posameznega preizkusa, določenega v Pravilniku o vozniškem izpitu.

V nacionalni akciji »Motorist« je sodelovalo 47 slovenskih občin, ki so prejele publikacije AVP. V okviru podpore nevladnim organizacijam smo sofinancirali tudi dva projekta, in sicer Moto klub Rak s projektom »Vozi varno in odgovorno« ter Zavod Vozim s projektom »(P)ostani varen motorist«. V okviru akcije smo sodelovali na preventivnih dogodkih. V okviru dogodkov smo razdelili tudi različne varnostne pripomočke za motoriste, kot so podkape, motoristične rokavice, merilniki tlaka v pnevmatikah itn.

Na predlog AVP in po pridobljenem seznamu kritičnih odsekov, na katerih so se v preteklosti dogajale hujše prometne nesreče enoslednih vozil, je IRSI ob začetku »motoristične sezone« izvedel poostren inšpekcijski nadzor teh odsekov, predvsem z namenom pregleda izvajanja vzdrževalnih del na voziščih državnih cest po končani zimi.

4.10.4 KOLESARJITEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih med kolesarji za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot sedem kolesarjev, hudo telesno poškodovanih pa jih ne sme biti več kot 74

Kolesarjem je kot pomembnim in enakovrednim udeležencem v prometu treba nameniti posebno pozornost v sklopu

66

oblikovanja celotne prometne infrastrukture in pri preventivnem opozarjanju na njihovo varnost v cestnem prometu. Dejavnosti morajo biti usmerjene v ozaveščanje voznikov motornih vozil o večji previdnosti in zmanjšanju povprečnih hitrosti, kolesarje pa je treba opozarjati na vožnjo v nasprotju s prometnimi pravili. Po končani akciji se izdela končno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

PODCILJI: − povečanje varnih površin in ukrepov, namenjenih za večjo varnost kolesarjev;− povečanje deleža uporabe kolesarske čelade pri otrocih do 14. leta na 95 % do leta 2021;− povečanje deleža uporabe luči za boljšo vidljivost zunaj naselja na 80 % do leta 2021.

V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 1267 (1241) kolesarjev, v katerih jih je umrlo 8 (11), 189 (196) se jih je hudo telesno poškodovalo in 881 (861) lahko telesno poškodovalo. Delež umrlih kolesarjev znaša 8,7 %. Pod vplivom alkohola je bilo 126 (107) povzročiteljev kolesarjev, od tega sta 2 (1) umrla.

Policisti so izvajali nadzor nad kolesarji predvsem v mestnih središčih in na relacijah, kjer se ti pogosto pojavljajo. Poleg tega so bile pripravljene tudi opozorilne vsebine na temo varnosti kolesarjev, ki so bile objavljene na spletu in posredovane medijem. Vse leto se je kot redna naloga inšpektorjev za ceste izvajal inšpekcijski nadzor državnih kolesarskih povezav, pri čemer so bili upravljavcem in vzdrževalcem cest odrejeni ustrezni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti.

Graf 24: Število umrlih kolesarjev do leta 2018 in cilj do leta 2022

Nosilec dejavnosti: Javna agencija RS za varnost prometa.Čas izvedbe: od 15. do 28. maja 2018.

V okviru akcije »Kolesar« je AVP preventivne dejavnosti usmerjala večinoma v promocijo zaščitne kolesarske čelade, varnosti kolesarjev kot ranljivejših udeležencev v prometu, varnega kolesarjenja in ustrezne tehnične opreme kolesa. V maju 2018 je potekala nacionalna akcija »Kolesar« v sodelovanju z drugimi organizacijami, v okviru katere smo izvedli tudi nekatere medijske dejavnosti (članki, sporočilo za javnost, prispevek z dogodkov za večjo varnost kolesarjev). Z demonstracijskimi napravami smo sodelovali na več preventivnih dogodkih in akcijah »Bistro glavo varuje čelada«, varnost kolesarjev pa se je promovirala tudi v okviru drugih dejavnosti, kot so evropski teden mobilnosti, tekmovanja »Kaj veš o prometu«. V akcijo se je dejavno vključilo 96 občinskih SPV, 26 občin je izvedlo tudi konkretne terenske dejavnosti na lokalni ravni. V okviru akcije smo zagotovili za partnerje in občinske SPV preventivna gradiva (letake Varno s kolesom v prometu, plakate Kaj veš o prometu, knjižice Kolesar sem), prav tako zagotavljamo gradiva za izvajanje kolesarskih izpitov (zapisnike za pregled kolesa, nalepke Varno kolo itn.). V okviru akcije »Kolesar«, ki je potekala v maju 2018, so bile izvedene dejavnosti zagotavljanja preventivnih gradiv za izvedbo dejavnosti na lokalni ravni in po šolah (zapisniki, nalepke, letaki, plakati, odsevni trakovi …), usmerjanje učiteljev v zvezi z opravljanjem kolesarskih izpitov, razpis in koordinacija izvajanja tekmovanj »Kaj veš o prometu« na lokalni in regijski ravni z zagotavljanjem spletnega portala, usposabljanjem, informiranjem ter izvedba državnega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki je kot jubilejno 50., tekmovanje potekalo v Ljubljani na Kongresnem trgu.

67

V okviru sofinanciranja projektov nevladnih organizacij je AVP podprla štiri projekte za večjo varnost kolesarjev, in sicer »Varno v vrtec in šolo« – kolesarji društva Sobivanje, »Varnost kolesarjev« v organizaciji ZZŠAM, »Razsvetli se« Ljubljanske kolesarske mreže ter projekt Zavoda Vozim »Mislim varno kot kolesar«.

V okviru usposabljanja za vožnjo kolesa zagotavlja AVP strokovno podporo učiteljem, ki izvajajo usposabljanja. AVP je sodelovala tudi pri prenovi spletne učilnice Kolesar v okviru omrežja SIO, kjer so predstavljene vsebine za usposabljanje kolesarjev, priporočila in forum za učitelje ter tudi samo izvajanje teoretičnega kolesarskega izpita. Poleg tega zagotavljamo potrebna preventivna gradiva, in sicer zapisnike za pregled kolesa, nalepke Varno kolo, demo čelade, priročnike za učitelje itn.

AVP izvaja tudi tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki so tradicionalna oblika prometnovzgojnih dejavnosti, ki potekajo v šolah skupno že 50 let. Letošnje tekmovanje je bilo že 26. državno tekmovanje v samostojni Sloveniji. Tekmovanja »Kaj veš o prometu« potekajo na šolski ravni, na občinski oziroma regijski ravni, sledi finalno državno tekmovanje. Tekmovanje »Kaj veš o prometu« je sestavljeno iz preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu in praktične vožnje v dejanskem prometu. Na tekmovanjih »Kaj veš o prometu« sodelujejo v dveh kategorijah: kolesarji in vozniki koles s pomožnim motorjem (skuter), udeleženci pa so učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole s kolesi in učenci 9. razreda ter dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu AM-kategorije s kolesi z motorjem. V okviru šolskih tekmovanj je sodelovalo 1765 učencev ter vključno s kolesarskimi izpiti več kot 900 osnovnošolskih učiteljev in koordinatorjev prometne vzgoje. Izvedenih je bilo tudi 43 regijskih (kvalifikacijskih) tekmovanj v sodelovanju z 92 občinami. Najboljši s šolskih, regijskih in občinskih tekmovanj so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 25. 5. 2018 v Ljubljani in ga je AVP organizirala v sodelovanju z OŠ Majde Vrhovnik. Tekmovalcev na državnem tekmovanju je bilo 60, 52 v kategoriji koles, 8 pa v kategoriji koles z motorjem. Med kolesarji je zmagal Luka Malovič iz OŠ n. h. Maksa Pečarja, med mopedisti pa je prvo mesto osvojil Martin Božič s Šolskega centra Krško - Sevnica. Za namene izvajanja kolesarskih izpitov in tekmovanja »Kaj veš o prometu« smo izvedli tudi usposabljanje učiteljev, ki je potekalo 16. 3. 2018 v Ljubljani in se ga je udeležilo več kot 80 strokovnih delavcev osnovnih šol in predstavnikov občinskih SPV.

Evropski teden mobilnosti je potekal od 16. do 22. septembra 2018 in se zaključil z dnem brez avtomobila. Tokrat je potekal pod sloganom »Združuj in učinkovito potuj«. AVP se že od samega začetka pridružuje dejavnostim evropskega tedna mobilnosti, ki jih koordinira Ministrstvo za infrastrukturo, in sodeluje v medresorski delovni skupini za trajnostno mobilnost. Dejavnosti AVP se osredotočajo zlasti na varno kolesarjenje, kot obliko alternativnega prevoza, ki je priporočljiva z ekološkega, zdravstvenega in trajnostnega vidika, hkrati pa je pomembno zagotoviti varnost pri vožnji kolesa. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi so se izvajale dejavnosti na dogodkih, ki jih izvajajo v okviru ETM in spodbujajo uporabo koles in javnega prevoza za vsakodnevni prevoz na delovno mesto ali v šolo, prav tako pa tudi razvoj kolesarske infrastrukture v urbanih okoljih. Udeleženci so se na preventivnih dogodkih lahko poučili o nujnosti uporabe zaščitne čelade in pravilni namestitvi, preizkusili so se lahko tudi na spretnostnem poligonu.

AVP je organizirala devet preventivnih dogodkov v času ETM: v Grosuplju, Kranju, Metliki, Mariboru, Trebnjem, Križah, Vuzenici in na Jesenicah.

68

AVP je izvajala tudi projekt »Varno na kolesu«, katerega nosilec je podjetje Butan plin, d. d. AVP sodeluje kot strokovni partner že od samega začetka izvajanja projekta, ki poteka že peto leto. Razpis Varno na kolesu je namenjen šolarjem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit in se s tem v novi vlogi šele vključujejo v promet. V šolskem letu 2017/18 je razpis k skupnim prizadevanjem za varnejše poti in uporabo kolesa povezal več kot 100 osnovnih šol oziroma rekordnih 3700 učenk in učencev, ki so vse leto izvajali različne poučne dejavnosti in načrtovali večjo varnost kolesarjev v svojem kraju. V okviru projekta se spodbuja varna in samostojna vključitev otrok, mladih kolesarjev, ki skozi praktične naloge spoznavajo, preučujejo varnost kolesarjev v domačem kraju ter predlagajo ukrepe za izboljšanje. Ob zaključku projekta so za vse sodelujoče potekale regionalne prireditve, na katerih smo kot partner izvajali tudi preventivne in ozaveščevalne dejavnosti za otroke kolesarje. Na zaključnem dogodku v Ljubljani 24. 5. 2018 so bili razglašeni tudi zmagovalci, in sicer otroci iz OŠ Sveti Tomaž, sledili sta OŠ Bršljin iz Novega mesta ter OŠ Prestranek iz Prestranka. Med najboljše finaliste so se uvrstile še: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Košana, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Dobje, OŠ n. h. Maksa Pečarja iz Ljubljane, OŠ Milana Majcna Šentjanž, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Gradec iz Litije in POŠ Blagovna. Vsi finalisti so prejeli praktične nagrade, najboljši pa tudi finančno donacijo šoli.

Redarji v Mestni občini Ljubljana so v času akcijskega nadzora (v okviru nacionalne akcije) zaznali 202 kršitvi kolesarjev.

Inšpektorji za ceste v sklopu rednega nadzora investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del izvajajo nadzor državnih kolesarskih povezav, ki so niz prometnih površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste, ter so označene s predpisano prometno signalizacijo. Ob ugotovljenih nepravilnostih in pomanjkljivostih so inšpektorji odredili upravljavcem oziroma vzdrževalcem cest ustrezne ukrepe za odpravo le-teh.

4.10.5 VOZNIKI TRAKTORJEVTEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila umrlih voznikov traktorjev za 50 % oziroma v letu 2022 ne smejo umreti več kot štirje vozniki traktorjev

Naš cilj je zmanjšanje števila voznikov traktorjev, ki umrejo ali so hudo poškodovani v prometnih nesrečah na cestah ter pri izvajanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj cestnega prometa.

PODCILJ: zmanjšanje števila hudo in lahko telesno poškodovanih voznikov traktorjev za 50 % in uveljavitev minimalne zahteve za opremo traktorjev, ki se uporabljajo za kmetijska in gozdarska dela zunaj cestnega prometa

Graf 25: Število umrlih voznikov traktorjev od leta 2011 do 2018 in cilj do leta 2022

69

V letu 2018 (2017) se je zgodilo 162 (137) prometnih nesreč z udeležbo traktorjev, v katerih je umrl 1 voznik traktorja (0), 3 (10) so bili hudo telesno poškodovani, 23 (15) pa je bilo lahko telesno poškodovanih. V letu 2018 se je zgodilo 48 (47) delovnih nesreč s traktorjem, v katerih je umrlo 10 (7) oseb, 19 (22) se jih je hudo telesno poškodovalo in 16 (14) se jih je lahko telesno poškodovalo.

Izstopajo torej smrtne žrtve v delovnih nesrečah traktoristov, kar potrjuje, da je treba pripraviti ukrepe na področju varstva pri delu. Problematika prometnih nesreč traktoristov statistično gledano ni toliko pereča kot problematika delovnih nesreč traktoristov, saj delež umrlih v cestnem prometu v letu 2018 znaša 9 % vseh umrlih traktoristov na letni ravni.

Analizo vzrokov nesreč s traktorji ter tudi vseh nesreč s smrtnim izidom v kmetijstvu in gozdarstvu pripravlja Gozdarski inštitut Slovenije, njeni rezultati za leto 2018 pa bodo znani v letu 2019. Z veliko verjetnostjo lahko povečano število nezgod pri uporabi traktorjev zunaj cestnega prometa pripišemo povečanemu obsegu del v gozdovih zaradi obsežne sanacije gozdov po žledolomu iz leta 2014 ter posledične čezmerne razmnožitve podlubnikov v letih 2015 in 2016.

Preglednica 14: Število umrlih traktoristov po letih, razdeljeno na smrtne žrtve traktoristov zaradi delovnih in prometnih nesreč med letoma 2001 in 2018

Leto Št. umrlih S_pn S_dn Delež umrlih v PN2001 27 10 17 37 %2002 19 5 14 26 %2003 25 7 18 28 %2004 25 11 14 44 %2005 12 4 8 33 %2006 11 2 9 18 %2007 17 5 12 29 %2008 12 2 10 17 %2009 14 5 9 36 %2010 8 2 6 25 %2011 8 1 7 13 %2012 4 1 3 25 %2013 16 4 13 24 %2014 9 0 9 0 %2015 5 2 3 40 %2016 12 4 3 33 %2017 7 0 7 0 %2018 11 1 10 9 %

Delež umrlih traktoristov v prometnih nesrečah je zelo različen. Največji je bil leta 2004 (44 %), najmanjši pa v letih 2014 in 2017, saj v prometnih nesrečah ni umrl noben voznik traktorja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je dejavno sodelovalo pri pripravi ZVoz-1, ki je bil v Državnem zboru RS sprejet decembra 2016. Dejavno sodelovanje pri pripravi ZVoz-1 je bilo potrebno predvsem za zagotovitev podlag kot izhodišča za prenovo pravilnika, ki bo urejal usposabljanje za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki.

70

Preglednica 15: Ukrepi razvoja podeželja 2007–2013: število sofinanciranih naložb, število vseh novih traktorjev in delež sofinanciranih naložb

Leto izplačila

Povečanje gospodarske vrednosti

gozdov

Posodabljanje kmetijskih

gospodarstev (osnovni tip

naložb)

Posodabljanje kmetijskih

gospodarstev (gorska

mehanizacija)

Skupaj sofinancirani

Skupaj vsi novi

% sofinan-ciranjanaložb

traktor traktorska kabina traktor traktor traktor traktor traktor

2008 101 1 354 90 545 2451 22,22009 60 1 251 20 331 1823 18,22010 87 0 129 13 229 1417 16,22011 10 1 122 5 137 1490 9,22012 3 0 150 7 160 1463 10,92013 23 0 60 0 83 1504 5,52014 0 0 51 0 51 1352 3,82015 2 0 24 1 27 1101 2,5

Skupaj 284 3 1117 135 1563 12.601 12,4* Izplačil za leto 2016 še ni bilo.

V preglednici so prikazani podrobni podatki o izplačilih za sofinancirane naložbe v nove traktorje v navedenem programskem obdobju 2007–2013. Sofinanciranih je bilo 1563 oziroma 12,4 % kupljenih novih traktorjev, sofinanciran pa je bil tudi nakup treh kabin.

4.10.6 PEŠCITEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, in zmanjšanje teže posledic teh prometnih nesreč za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot 11 pešcev

Pešci so v dolgoročnem obdobju prav gotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med največjimi glede na druge skupine udeležencev. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami, je posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti, neustrezne barve oblačil in neuporabe odsevnih izdelkov. Ukrepi za nadzor nad ravnanjem pešcev v prometu se izvedejo enkrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela za izvedbo preventivne akcije. Po končani akciji se izdela končno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

PODCILJ: povečanje uporabe odsevnih teles pešcev ob slabši vidljivosti, še posebej pri otrocih in starejših, na 50 %, zmanjšanje povprečnih hitrosti vozil v naseljih na 47 km/h

Graf 26: Število umrlih pešcev v obdobju 2011–2018 in cilj do leta 2022

71

Nosilec dejavnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.Čas izvedbe: od 5. do 11. februarja in od 1. do 14. oktobra 2018.

V letu 2018 (2017) je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 613 (654) pešcev, od teh jih je umrlo 13 (10), 115 (126) je bilo hudo telesno poškodovanih in 444 (475) lahko telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah so bili med mrtvimi pešci 3 (1) pod vplivom alkohola (1 povzročitelj), med poškodovanimi pa jih je bilo 14 (10).

Nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev je v koordinaciji AVP in s sodelovanjem drugih državnih in lokalnih organov ter nevladnimi organi potekala v oktobru 2018, ko se začne obdobje temnejšega dela leta in so pešci najbolj ogroženi. Ciljne skupine, ki jim je akcija najbolj namenjena, so starejši in otroci kot pešci ter vozniki, ki morajo prilagoditi svojo vožnjo in tako prispevati k večji varnosti pešcev. V okviru akcije je bila pripravljena analiza prometnih nesreč, v katerih so bili v preteklem letu udeleženi pešci.

V okviru akcije »Bodi preVIDEN« je AVP v oktobru 2018 zagotovila preventivna gradiva za izvedbo vseh dejavnosti na lokalni ravni v okviru občinskih SPV in osnovnih šol (plakati, letaki, pisma, odsevni trakovi in kresničke). Osnovne šole so bile povabljene v dejavnosti s pisanjem pisem starim staršem s strani otrok. V akciji je sodelovalo 111 občinskih SPV, ki smo jim zagotovili preventivno gradivo. Potekale so tudi številne medijske dejavnosti, od prispevkov v tiskanih in spletnih medijih (Slovenske novice, Gorenjski glas, Prometni vestnik, Siol portal, MMC portal, 24ur.com, Žurnal24 …), na nacionalnih in lokalnih televizijskih (POP TV, RTV SLO, VTV Velenje, PeTV Ptuj, TIPK TV) in radijskih postajah (Val 202, Radio 1, Radio Capris in drugi). Prav tako so bili uporabljeni citylight plakati v Ljubljani. V času akcije smo izvajali preventivne dogodke, pri tem smo s šotorom Vidko in delitvijo preventivnih gradiv osveščali starejše udeležence v prometu. V okviru sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (1.–3. 10. 2018) je AVP osveščala starejše glede varne udeležbe v vlogi pešcev in uporabi odsevnikov pri slabši vidljivosti.

AVP je pripravila tudi dva kratka videoposnetka na temo varnosti pešcev, namenjena predvsem mlajši ciljni publiki, objavljena pa sta bila na družbenih omrežjih in kanalu YouTube. Na temo pešcev je bil pripravljen nov preventivni film z namenom zagotovitve večje vidnosti pešcev v prometu.

Kot redna naloga cestnih inšpektorjev se je izvajal inšpekcijski nadzor površin, namenjenih pešcem, pri tem je bil na teh površinah poudarek na: preglednosti, prometni signalizaciji, javni razsvetljavi, umirjanju prometa (pločniki, hodniki za pešce) in gibanju funkcionalno oviranih oseb. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih so bili upravljavcem in vzdrževalcem cest odrejeni ustrezni inšpekcijski ukrepi za odpravo le-teh.

Redarji v Mestni občini Ljubljana so v času akcijskega nadzora (v okviru nacionalne akcije) zaznali 164 kršitev pešcev.

4.10.7 VARNOSTNI PAS IN OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽITEMELJNI CILJ: dvig stopnje uporabe varnostnega pasu med vozniki in potniki osebnih vozil na 98 %Varnostni pas je v primeru prometne nesreče najučinkovitejši pripomoček za zaščito potnikov v osebnih in lahkih dostavnih vozilih. Uvajanje varnostnih pasov v vozila je v vseh letih obstoja avtomobilske industrije pomenilo do zdaj največji korak k izboljšanju pasivne varnosti potnikov med trčenjem. Manjša stopnja privezanosti ob trčenju nedvomno pomeni večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti. Preventivna akcija za nadzor nad uporabo varnostnih pasov se izvede dvakrat letno, nosilec oziroma koordinator pa izdela podroben načrt dela. Po končani akciji se izdela končno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in potnikov v vozilih in s tem zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.

PODCILJ: dvig stopnje uporabe varnostnega pasu na avtobusih, ki prevažajo otroke, na 100 %, dvig stopnje uporabe varnostnega pasu med vozniki avtobusov in tovornih vozil na 100 %

72

Graf 27: Odstotek umrlih voznikov in potnikov v osebnih in tovornih vozilih, ki med vožnjo so/niso uporabljali varnostni/-nega pas/-u v obdobju 2014–2018

Nosilec dejavnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.Čas izvedbe: od 12. do 23. marca 2018.

Policisti so v letu 2018 (2017) ugotovili 34.531 (49.033) kršitev, povezanih z neuporabo varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov.

Redarji v Mestni občini Ljubljana so v času akcijskega nadzora (v okviru nacionalne akcije) zaznali 317 kršitev glede uporabe varnostnega pasu.

V okviru nacionalne akcije »Varnostni pas« v marcu (12.–23. 3. 2018) je AVP koordinirala dejavnosti med sodelujočimi partnerji. Akcija je potekala pod skupnim sloganom »Vam je že KLIKnilo? KLIK VARNOSTNEGA PASU vam lahko reši življenje. Vozimo pametno!«. V okviru akcije so poleg AVP in Policije sodelovala tudi občinska in medobčinska redarstva, Ministrstvo za izobraževanje ter nekatere nevladne organizacije. S skupno okrožnico so bile vse osnovne in srednje šole pozvane, da temi nujnosti uporabe varnostnega pasu namenijo nekaj časa v okviru organiziranih oblik dela z otroki in mladostniki ter informirajo tudi starše. Prav tako so bile pozvane vse šole vožnje in člani izpitnih komisij, da v okviru svojih usposabljanj in vozniških izpitov kandidate za voznike dodatno opozorijo na uporabo varnostnega pasu, predvsem na zadnjih sedežih.

V okviru medijskih dejavnosti je bilo pripravljeno sporočilo za medije ob začetku akcije in ob medijskem dogodku, prav tako so bili pripravljeni vsebinski prispevki na POP TV, RTV SLO, pa tudi za revijo Informator. Za potrebe partnerjev, občinskih SPV (v akciji je aktivno sodelovalo 88 občin) in izpitnih centrov so bila zagotovljena preventivna tiskana gradiva (plakati,

letaki). Izvedenih je bilo več preventivnih dogodkov s simulacijo trka in prevračanjem vozila v primeru trka. V marcu je potekala tudi predstavitev nove preventivne naprave Vrtavko. V okviru poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij je s področja varnostnega pasu sofinanciran en projekt: »Rdeča luč za starše« v izvedbi Zavoda Varna pot.

AVP je tudi v letu 2018 izvajala projekt »Pasavček«, ki je že več let eden izmed najuspešnejših in najučinkovitejših ter tudi množičnih prometno-preventivnih projektov v Sloveniji. Namenjen je otrokom od 4. leta naprej in

73

velja za enega najuspešnejših in najučinkovitejših množičnih projektov. Poleg številnih in pestrih preventivnih dejavnosti je izrednega pomena tudi evalvacija projekta, ki se preverja tako prek zadovoljstva in pridobljenih informacij o varni vožnji v avtomobilu pri otrocih, starših in strokovnih delavcih kot tudi z opazovanjem uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. Osnovni namen projekta »Pasavček« je informiranje in ozaveščanje glede pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov na vseh sedežih in pri vseh potnikih v vozilih. Osnovna ciljna skupina so otroci, učitelji in vzgojitelji, prek otrok pa tudi starši in stari starši ter širša javnost. Po statističnih podatkih so otroci v prometu največkrat udeleženi v prometnih nesrečah, ko so potniki v vozilu. Projekt »Pasavček« poteka kot celoletni projekt v okviru vrtcev in razredov prve triade osnovnih šol.

V okviru projekta so sodelujoče skupine in oddelki izvajali projektno delo, v katerega so bili vključeni otroci, njihovi starši ter občinski SPV, policija in drugi. V okviru projekta za potrebe projektnega dela zagotavljamo tudi različna preventivna gradiva, namenjena informiranju, spodbujanju dejavnosti in nagrajevanju vključenih otrok: plakati in urniki Red je vedno pas pripet, metri, knjižica Red je vedno pas pripet, ravnilca, tatuji, štampiljke, kazala, kartončki za spremljanje pripetosti, vzdržuje pa se tudi spletna stran www.pasavcek.si, prek katere se vodi celotna baza podatkov in sodelujočih v projektu.

Poleg projektnega dela v sodelujočih skupinah in oddelkih se pri projektu izvajajo tudi druge dejavnosti kot: izobraževanje sodelujočih učiteljev in vzgojiteljev, ki je potekalo 9. 1. 2018 v Ljubljani in se ga je udeležilo 77 udeležencev, demonstracije pravilne pripetosti s pomočjo demo sedežev, ki jih zagotovi AVP (od 5. marca do 13. maja 2018 so krožili štirje kompleti demo sedežev med skupno 29 vrtci in šolami po Sloveniji), spremljanje pripetosti vseh potnikov s pomočjo kartončkov Pasavček v okviru nacionalne akcije »Varnostni pas«, izvajanje lutkovne predstave Pasavček v prometu, prek katere se otroci na interaktiven način poučijo o pomembnosti uporabe varnostnih sedežev in pasov med vožnjo, in sicer smo izvedli v treh obdobjih skupno 95 predstav za približno 2500 otrok, in opazovanje pripetosti v maju 2018, kjer so rezultati pokazali, da je pripetost otrok v povprečju 94,3-odstotna.

V okviru projekta »Pasavček« smo v letu 2018 razdelili gradiva: 50 figuric, 3700 jojojev, 6835 obeskov, 1720 senčnikov za avtomobil, 12.719 knjižic, 19.500 priznanj, 2000 potrdil, 400 ravnilc, 19.293 kazal, 1112 metrov, 19.293 urnikov, 390 frizbijev, 12.060 tatujev, 432 žigov, 9240 barvic, 1104 plakatov in 19.353 blokcev. V septembru 2018 je bil pripravljen poziv za prijavo k sodelovanju v novem šolskem letu 2018/19. Skupno se je k sodelovanju prijavilo 926 skupin iz 107 slovenskih občin in skupno več kot 18.000 otrok. Za to izvedbo projekta so v pripravi nova gradiva: družabna igra Pasavček gre v šolo ter slikanica Pasavček in Tinka.

V maju 2018 je AVP izvedla opazovanje pripetosti voznikov in potnikov z varnostnim pasom v motornih vozilih. Opazovanje je potekalo v tednu med 14. in 24. majem 2018 na 23 lokacijah po vsej Sloveniji – lokacije so se uporabljale tudi že pri preteklih opazovanjih. Opazovanje pripetosti voznikov in potnikov na slovenskih cestah je zajelo skupaj kar 134.429 vozil, od tega je bilo 120.919 osebnih avtomobilov, 6613 kombiniranih vozil, 4824 tovornih vozil, 1279 avtobusov ter 778 taksijev. Opravljeno je bilo na vseh vrstah cest v Sloveniji. Študenti so pri opazovanju beležili poleg uporabe varnostnega pasu tudi spol voznika in sopotnikov ter pozicije na zadnjih sedežih (levo, desno in sredina). Prav tako so beležili, ali so bili otroci mlajši oziroma starejši od 12 let (njihova ocena).

Prav tako v maju je AVP v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Slovensko-švedskim društvom organizirala strokovno mednarodno okroglo mizo z naslovom Za večjo varnost kolesarjev v Sloveniji. Okrogle mize se je udeležilo več kot 120 strokovnjakov s področja oblikovanja politik, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in drugih. Namen okrogle mize je reševanje različnih izzivov in razvoj sistemskega pristopa k izboljšanju varnosti kolesarjev. Predstavljena je bila tudi strategija varnosti kolesarjev in primeri dobre prakse tako doma kot v tujini ter ukrepi za spodbujanje in razvoj kolesarjenja v mestih.

4.10.8 MLADI VOZNIKITEMELJNI CILJ: zmanjšanje števila umrlih mladih voznikov za 50 % oziroma v letu 2022 ne sme umreti več kot osem mladih voznikovCILJ: zmanjšanje števila hudo in lahko telesno poškodovanih mladih voznikov za 50 %

Število hudo telesno poškodovanih in umrlih mladih voznikov (15–24 let) se je v obdobju 2001–2018 precej zmanjšalo. V letu 2001 je v prometnih nesrečah umrlo 39 mladih voznikov, v letu 2018 pa 10. Kljub zmanjšanju v primerjavi z letom 2001 pa se je število umrlih v letu 2018 povečalo v primerjavi z letom prej, in sicer s 5 na 10 umrlih mladih voznikov motornih vozil.

74

V letu 2018 so mladi vozniki motornih vozil, stari od 15 do 24 let, povzročili 2352 (2327) prometnih nesreč. V skupnem deležu to predstavlja 13 % (13 %) vseh prometnih nesreč.

V letu 2018 (2017) je bilo od skupaj 11.687 (11.687) povzročiteljev nesreč voznikov osebnih avtomobilov 2030 (1742) povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov v starostni skupini od 18 do 24 let.

Graf 28: Število umrlih mladih voznikov (starost od 15 do 24 let) med letoma 2011 in 2018 ter cilj do leta 2022

AVP je v letu 2018 izvajala delavnice »Vozimo pametno« po srednjih šolah v Sloveniji, ki se jih je udeležilo 2080 dijakov, največ prav v času opravljanja vozniškega izpita (več v poglavju 4.5.4 Obdobje srednješolskega izobraževanja).

Zavod Vozim je organiziral interaktivne delavnice »Še vedno vozim, vendar ne hodim« za vse srednješolce, ki se pripravljajo na opravljanje vozniškega izpita. Zanje so zgodbe predstavili predavatelji, ki so bili v povprečju na dan svoje prometne nesreče stari 22 let. Poudarjali so pomen varnosti v cestnem prometu, zlasti z vidika opozarjanja na precenjevanje lastnih sposobnosti, neizkušenost v prometu, objestnost ipd.

4.10.9 STAREJŠI VOZNIKITEMELJNI CILJ: zagotovitev večje mobilnosti in varnosti starejših

CILJI:

− kar najbolj prispevati k mobilnosti starejših ob sočasni skrbi za njihovo varnost; − prispevati k oblikovanju pozitivnega stališča do starejših ljudi, še posebej starejših voznikov; − prispevati k večji umirjenosti prometa in strpnosti med udeleženci v cestnem prometu; − poglobitev medgeneracijskega razumevanja ter pripravljenost na produktivno komuniciranje in pomoč.

Z dejavnostmi za večjo varnost starejših voznikov v cestnem prometu je treba povečati njihovo prometno varnost ter hkrati dvigniti njihovo stopnjo ozaveščenosti in usposobljenosti glede na posebne nevarnosti pri vožnji, ki izvirajo iz njihovih osebnostnih lastnosti. Ker s staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših voznikov in se podaljšuje obdobje nujne aktivne udeležbe v prometu, je namen akcije ohraniti starejše čim dalj časa samostojne in mobilne ter obenem tudi varne v cestnem prometu.

75

Graf 29: Število umrlih starejših voznikov (nad 65 let) med letoma 2001 in 2018 ter cilj do leta 2022

V letu 2018 je umrlo 8 (10) starejših voznikov motornih vozil, hudo telesno poškodovanih jih je bilo 57 (59), lažje telesno poškodovanih pa 348 (328).

AVP vodi in koordinira projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, ki se izvaja po vsej Sloveniji, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dalj časa počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni. V okviru celovitih preventivnih dogodkov oziroma usposabljanj za seniorje in upokojence sodelujejo: Javna agencija RS za varnost prometa (koordinator), Policija, DARS, Zveza društev upokojencev Slovenije, Združenje FORTOX in drugi (več v poglavju 4.5.5 Vseživljenjsko učenje za varno sodelovanje v prometu). Za namene projekta »Sožitje« je nastala videopredstavitev projekta.

4.10.10 VARNOST NA ŽELEZNIŠKIH PREHODIH

Dejavnosti so usmerjene na problematiko, ki je povezana z varnostjo cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu.

TEMELJNI CILJ: 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo poškodovanih na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo oziroma v letu 2022 ne sme umreti noben udeleženec, telesno poškodovanih pa ne sme biti več kot pet udeležencev

CILJI:− 50-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo;− ureditev in zavarovanje vseh nivojskih prehodov;− zmanjšanje števila pasivno zavarovanih nivojskih prehodov za deset prehodov na leto in ureditev vsaj petih

(s tem povezana tudi gradnja zunajnivojskih prehodov).

V letu 2018 (2017) se je na železniških prehodih zgodilo 26 (24) prometnih nesreč, v katerih so umrli 0 (4) udeleženci, 2 (3) sta bila hudo telesno poškodovana in 4 (5) lahko telesno poškodovani.

Policisti so v letu 2018 (2017) ugotovili 168 (228) kršitev pri prečkanju nivojskih prehodov.

Policija na regionalni ravni sodeluje v komisijah za nivojske prehode, kjer se ocenjuje varnost nivojskih prehodov in se sprejemajo predlogi za večjo varnost nivojskih prehodov.

76

Preglednica 16: Primerjava infrastrukturnih ukrepov na nivojskih prehodih v povezavi z izrednimi dogodki in posledicami v letih 2001 in 2007 ter od leta 2013 do leta 2018

Leto

Št. zavarovanih prehodovŠt. izrednih dogodkov Umrli

Telesno poškodovan

ipasivno (Andrejev križ)

aktivno (zapornice)

2001 691 315 42 16 132007 610 334 32 10 202013 490 340 24 5 142014 451 336 20 3 82015 437 322 14 1 112016 434 273 24 2 42017 426 272 14 4 82018 421 273 27 1 11

V letu 2018 je bilo 421 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov in 273 aktivno zavarovanih nivojskih prehodov. V omenjenem letu je bilo ukinjenih 10 nivojskih prehodov. Po podatkih Slovenskih železnic se je pripetilo 105 (126) lomov zapornic. Kot redna naloga inšpektorjev za ceste se je izvajal inšpekcijski nadzor državnih cest, pripadajoče prometne signalizacije in preglednosti na nivojskih prehodih, pri čemer so bili ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih upravljavcem in vzdrževalcem cest odrejeni ustrezni inšpekcijski ukrepi za odpravo le-teh.

Kot redna naloga inšpektorjev za ceste se je izvajal inšpekcijski nadzor državnih cest s pripadajočo prometno signalizacijo in nadzor preglednosti prostora zunaj pragovnega pasu na nezavarovanih nivojskih prehodih, pri čemer so bili ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih upravljavcem in vzdrževalcem cest odrejeni ustrezni inšpekcijski ukrepi za odpravo le-teh.

Inšpektorji za železniški promet so izvajali reden in poostren inšpekcijski nadzor na nivojskih prehodih. Pri tem so opravili nadzor nad vzdrževanjem in delovanjem naprav za zavarovanje prometa (SVN), vzdrževanjem infrastrukture nivojskih prehodov, obveščanjem vlakovnega osebja o napakah na nivojskih prehodih s strani prometnikov in evidentiranjem okvar nadzornih signalov na nivojskih prehodih ter ukrepanjem strojnega osebja. Po ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih so bili upravljavcu javne železniške infrastrukture ali preostalim zavezancem (lastnikom različnih nepremičnin) odrejeni in izrečeni ustrezni inšpekcijski ter prekrškovni ukrepi.

4.11 REALIZACIJA NALOG NA DRUGIH PODROČJIH, KI V ReNPVCP13-22 NISO ZAJETE

CILJ: zagotovitev evropsko primerljive prometne zakonodaje

Na varnost cestnega prometa pomembno vpliva tudi ustrezna zakonodaja. V skladu z Obdobnim načrtom za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2017 in 2018 so bili na področju zakonodaje načrtovani dodatni ukrepi:

Preglednica 17: Načrtovani ukrepi na področju zakonodaje

NAČRTOVANA DEJAVNOST REALIZACIJA PROBLEMATIKASpremembe in dopolnitve Zakona o prekrških:– proučitev možnosti vpeljave pravne podlage za obvezno uporabo alkoholnih ključavnic za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi uporabe alkohola v prometu;

Ministrstvo za pravosodje je preučilo možnost vpeljave alkoholnih ključavnic v pravni red Republike Slovenije in zavzelo stališče, da vpeljava alkoholnih ključavnic – kot sankcije za prekršek – z vidika sistema sankcij za prekrške, ki jih določa 4. člen ZP-1, ni primerna. Morebitna razmišljanja o uvedbi alkoholnih ključavnic v Republiki Sloveniji,

/

77

glede na to, da že imamo koherenten sistem obravnavanja kršiteljev cestnoprometnih predpisov v okviru prekrškovnega prava, ter glede na možnost izreka (stranskih) sankcij oziroma varnostnih ukrepov v kazenskem postopku, morajo biti zato toliko bolj premišljena, saj instituta ne gre (brez vrednostne umestitve v obstoječi sistem) preprosto prenesti v pravni red Republike Slovenije. Po razpoložljivih informacijah (iz tujine) gre namreč za relativno drag institut, ki je namenjen zelo ozkemu krogu prepovedanih ravnanj, ob tem pa se je treba zavedati, da bi vpeljava alkoholnih ključavnic pomenila relativiziranje načela ničelne tolerance do alkohola v cestnem prometu, kar pa po našem mnenju zagotovo ni sporočilo, ki bi ga želeli izraziti z uvedbo alkoholnih ključavnic. Poleg navedenega menimo, da bi institut vožnje z alkoholno ključavnico skoraj zagotovo postal »žrtev lastnega uspeha«, če bi storilci poleg izjemno visokih glob, plačila zdravniških pregledov in delavnic morali nositi še visoke stroške uporabe alkoholnih ključavnic – vožnja z alkoholno ključavnico bi v tem primeru bolj kot preventivni mehanizem delovala kot dodatna kazen, ki pa jo je mogoče preprosto obiti –, po naši oceni bi osebe v tem primeru raje sprejele prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, morebitno odvzeto vozilo pa, kot je že zdaj praksa, nadomestile z drugim (poceni) vozilom, kar bi na koncu pomenilo, da bi kljub prizadevanjem zakonodajalca na cestah še vedno vozili nevarni (vinjeni) vozniki. Kaznovalno naravo alkoholnih ključavnic bi bilo seveda mogoče omiliti na način, da bi stroške alkoholnih ključavnic krila država, pri čemer pa po našem mnenju ponovno pridemo v nasprotje z načelom ničelne tolerance do vinjenih voznikov – nevarnih oseb si nihče ne želi v prometu, vendar bi po drugi strani država financirala drag preventivni ukrep, ki je glede na ekonomsko stanje v Republiki

78

– proučitev možnosti za poenostavitev prekrškovnega postopka v primerih kršitev pravil cestnega prometa (Policija).

Sloveniji po vsej verjetnosti nesorazmeren glede na učinke, ki bi jih sicer prinesel.

Zaradi sistemske narave ZP-1 na področju prekrškovnega prava, ki zadeva vse prekrškovne organe, ne le Policije, poenostavitev hitrega prekrškovnega postopka ni vključena v novelo ZP-1J, saj bi šlo za sistemsko spremembo v obsegu, presegajočem okvire prekrškovnih postopkov, ki se vodijo v primerih kršitev pravil cestnega prometa. Morebitne poenostavitve hitrega prekrškovnega postopka z vidika drugačne pravne ureditve odločb, ki jih izdajajo prekrškovni organi (ideja o prekrškovnem nalogu), bodo tako predmet razprave ob večji sistemski noveli Zakona o prekrških. To je torej vprašanje, ki ga bo Ministrstvo za pravosodje natančneje proučilo po uveljavitvi novele ZP-1J.

4.12 NEVLADNE ORGANIZACIJECILJI:

− povečevanje množičnosti pri vključevanju prostovoljcev v dejavnosti za večjo prometno varnost;− dvig stopnje uspešnosti vseh preventivnih dejavnosti (pešci, kolesarji, varnostni pas, hitrost in druge);− množično vključevanje in strokovno usposabljanje prostovoljcev za izvajanje preventivnih dejavnosti;− oblikovanje družbene mreže za preventivo;− doseg in ohranjanje dolgoročnega sistema sofinanciranja NVO, ki delujejo neposredno pri izvajanju

preventivnih dejavnosti iz nacionalnega programa.

V letu 2018 je AVP ponovno pripravila javni poziv za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v podporo nacionalnim preventivnim akcijam. Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov NVO, so znašala 125.000 EUR. Skladno z določili javnega poziva je vse prispele prijave pregledala in ocenila strokovna komisija, ki je sprejela odločitev o sofinanciranju tridesetih projektov v izvedbi osemnajstih organizacij.

Za posamezno področje oziroma nacionalne preventivne akcije so bili vključeni projekti:

mobilni telefon – sofinanciran je en projekt, varnostni pas – sofinanciran je en projekt, varnost motoristov – sofinancirana sta dva projekta, varnost kolesarjev – sofinancirani so štirje projekti, hitrost – sofinancirani so trije projekti, začetek šole, varnost otrok in mladih – sofinanciranih je sedem projektov, varnost pešcev – sofinancirani so trije projekti, alkohol – sofinanciranih je sedem projektov, psihosocialna podpora žrtvam prometnih nesreč – sofinancirana sta dva projekta.

79

Pregled sofinanciranih projektov v letu 2018 po nevladnih organizacijah:

AMZS: Najboljši mladi voznik Slovenije Drogart: After Taxi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine: Različnost je zakon Društvo Vita: Ozaveščanje otrok in mladih o varnem obnašanju v cestnem prometu in posledicah poškodbe

glave KUD Bakovci: Vedno ne umreš Ljubljanska kolesarska mreža: Razsvetli se Moto klub Rak: Vozi varno in odgovorno, misli na sebe in druge Slovenska karitas: Vidni in varni na cesti Sobivanje, društvo za trajnostni razvoj: Varno v vrtec in šolo (pešec) Sobivanje, društvo za trajnostni razvoj: Varno v vrtec in šolo (kolesarji) Zavod 404: Elektronska kresnička – v šolo grem po šolski poti Zavod Varna pot: Skupaj iz stiske Zavod Varna pot: Čista nula, čista vest Zavod Varna pot: Rdeča luč za starše Zavod Varna pot: Skupaj se učimo za večjo prometno varnost Zavod Varna pot: 5× stop je cool Zavod Varna pot: 4-prometna deteljica Zavod Varna pot: Safety Jingle, Safety Trip Zavod Vozim: Še vedno vozim, vendar ne hodim Zavod Vozim: Heroji furajo v pižamah Zavod Vozim: Vozim življenje po nesreči Zavod Vozim: #Mislim varno kot kolesar Zavod Vozim: (P)ostani varen motorist Združenje šoferjev in avtomehanikov Žiri: Začetek šole – varnost otrok in mladih ZDUS: Starejši pešci – varni v prometu ZNZLMS: Začetek šole – varnost otrok in mladih Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije: Skupaj za večjo varnost v prometu Zveza strojnih krožkov: Koledar Varno in zdravo Zveza ZŠAM Slovenije: Začetek šole – varnost otrok in mladih Zveza ZŠAM Slovenije: Varnost kolesarjev

Poleg tega so bile v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izvedene tudi nekatere druge dejavnosti: tradicionalna akcija »40 dni brez alkohola« v sodelovanju s Slovensko karitas ter Zavodom Med.Over.Net, projekt »Varno na kolesu« v sodelovanju s podjetjem Butan plin, d. d.

V sodelovanju z Zvezo ZŠAM smo izvedli projekt »Šolska prometna služba«, v okviru katerega je bilo zagotovljeno varovanje otrok na šolskih poteh v drugem tednu septembra in tednu po zaključku jesenskih počitnic.

Preglednica 18: dejavnosti Zavoda Varna pot v letu 2018 Nacionalna akcija Projekt Obdobje Dejavnosti

ALKOHOL Čista nula – čista vest maj, junij, november, december

V letu 2018 smo v projekt Čista nula, čista vest vključili približno 3100 mladih voznikov, več kot 28.000 oseb pa smo v okviru akcije nagovorili.

HITROST 5× STOP je COOL med šolskim letom V letu 2018 je bilo vključenih več kot 3500 mladostnikov.

VARNOSTNI PAS Rdeča luč za starše med šolskim letom V letu 2018 je bilo vključenih več kot 1300 staršev oziroma odraslih.

80

PEŠCI 4-prometna deteljica med šolskim letom V letu 2018 je bilo vključenih več kot 2300 otrok.

VARNOST OTROK IN ZAČETEK ŠOLE

Lutkovna predstava »S Pikapoko na pot, da ne bo nezgod«

med šolskim letom (poudarek v septembru)

V letu 2018 si je predstavo gledalo 1100 otrok.

Seminar Iz življenja se učimo med šolskim letom

V letu 2018 se je seminarja udeležilo več kot 340 vodstvenih delavcev vrtcev in osnovnih šol.

UPORABA MOBILNIH TELEFONOV

Safety Jingle, Safety Trip skozi celo leto

V letu 2018 je bilo na delavnicah in prireditvah vključenih več kot 2200 ljudi. Z radijsko kampanjo so nagovorili 250.000 ljudi.

POMOČ ŽRTVAM PROMETNIH NESREČ

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč (WDR)

november

Organizirali smo osrednjo obeležitev WDR v Ljubljani, 17. 11. 2018, in koordinirali dogodke za obeležitev WDR po 22 krajih v Sloveniji. Vključenih je bilo več kot 10.000 različnih oseb. Razpisali so natečaj za šole in vrtce, na katerega se je prijavilo 170 literarnih, likovnih in video vsebin.

Psihosocialna pomoč »Skupaj iz stiske« celo leto

V letu 2018 smo psihosocialno pomoč ponudili 297 osebam, več kot 650-krat smo ponudili svetovanje osebno, prek telefona ali elektronske pošte.

Zavod Varna pot je v okviru programa Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) predstavil video »Vizija NIČ« in spletno stran www.vizijanic.si ter izvajal številne delavnice, predavanja in druge dejavnosti za uresničevanje »Vizije NIČ«. Programe Zavoda Varna pot so v letu 2018 sofinancirali Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – Urad RS za mladino, AVP in Mestna občina Ljubljana.

AMZS v okviru mednarodne avtomobilistične organizacije FIA že 22 let sodeluje na evropskem prometno-izobraževalnem tekmovanju ETEC za mlade kolesarje, stare od 10 do 12 let. Izvedba tekmovanja poteka v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi ter osnovnimi šolami v njihovem okolju. Tekmovanje ima že tradicijo in je dobro sprejeto. Izvede se na treh ravneh, od lokalnih/šolskih izborov do nacionalnega izbora, kot finalno tekmovanje pa se zmagovalna ekipa udeleži evropskega tekmovanja, ki se vsako leto organizira v eni izmed sodelujočih držav. Na finalnem nacionalnem izboru je v letu 2018 sodelovalo 15 ekip iz 10 AMD s 60 tekmovalci, izvedeno 18. maja 2018. Zmagovalna ekipa AMD Moste se je udeležila 33. evropskega tekmovanja na Madžarskem ter zasedla 9. mesto, med 23 ekipami iz 22 držav. (https://www.amzs.si/projekt-etec)

AMZS je ponovno izvedel tekmovanja »#NajboljsiZaVolanom« – najboljši mladi voznik oziroma voznica Slovenije, skupaj s partnerji in pokrovitelji, izvedena v obdobju februar–junij 2018, financirana tudi s strani sredstev razpisa AVP. Udeležba je presegla pričakovanja, prejeli so 3700 rešenih spletnih vprašalnikov v predizboru. Zmagovalec je prejel v enoletno uporabo vozilo Ford Fiesta. Partnerji: AVP, Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo, Policija, Rdeči križ Slovenije. (http://najboljsizavolanom.si/)

V avgustu 2018 je AMZS v Center varne vožnje povabil voznike šolskih avtobusov in jim omogočil udeležbo na skrbno prilagojenem tečaju varne vožnje, kjer smo jih skozi vajo naučili pravilno obvoziti prometne pasti, s katerimi se spopadajo vsako jutro in vsak popoldan, ko v šolo ali domov razvažajo otroke. Vabilu na brezplačni tečaj varne vožnje se je odzvalo 8 voznikov z vseh koncev Slovenije. (https://www.amzs.si/motorevija/mobilnost/varnost/2017-08-23-odgovorni-so-vozniki)

V sodelovanju s projektnimi partnerji je AMZS izvedel projekt, namenjen varnemu prevozu psov. Želeli so opozoriti na pasti nevarnega oziroma neustreznega prevoza psov ter predstaviti primere pravilnega, varnega in za potnike – človeške in štirinožne – udobnejšega potovanja. V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so organizirali novinarsko

81

konferenco, na kateri so, tudi s pomočjo praktičnih primerov in prikazom na poligonu, predstavili, kako naj lastniki psov najučinkoviteje poskrbijo za pravilen in varen prevoz živalskih sopotnikov (npr. kako boks za psa ustrezno namestiti v vozilo, kako psa naučiti vožnje v boksu, zakaj je to pomembno – tako z vidika varnosti kot z vidika udobja in dobrega počutja psa, kaj se ob zaviranju vozila dogaja s psom, če ta ni pripet oziroma v boksu …), pa tudi praktične izkušnje, ki jih imajo s prevozi psov policisti in reševalci. (https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2018-01-10-kako-pa-vi-vozite-svojega-psa)

AMZS je že od leta 2008 aktivni član konzorcija EuroRAP. V letu 2018 je bilo v okviru strokovnih analiz EuroRAP izdelano:

ocena »Risk Rating« za državne ceste (6500 km) ter avtoceste in hitre ceste (približno 609 km), ocena cest z zvezdicami »Star Rating« ter nabor ukrepov »Safer Roads Investment Plan« za 82 km AC in HC po

pogodbi, za partnerja DARS, d. d.

V teku je projekt »H2020 Brave«, za obdobje 2017–2020. V Centru varne vožnje AMZS Vransko so se izvedla testiranja nekaterih samodejnih funkcij vozil. Prav tako pa se je projekt predstavil na dogodku »Dan prihodnosti« s predstavitvijo samodejnega zaviranja vozila pred pešcem. Z udeleženci različnih ciljnih skupin so bili izvedeni vodeni pogovori na temo avtonomne vožnje, s predstavniki akterjev na področju prometa pa ekspertni intervjuji. Pri projektu se je zamenjal vodilni parter, projekt je doživel rahel časovni zamik, dejavnosti pa že potekajo nemoteno naprej. (https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2018-03-06-projekt-brave-opravili-testiranja-avtonomne-voznje)

Začel se je triletni projekt »Danube Transnational Program RADAR (Risk Assessment on Danube Area Roads)«, za obdobje 2018–2021. AMZS je aktivni partner, vodi delovno področje »Communications«, hkrati pa s svojim strokovnim kadrom dejavno deluje na vsebinskih delovnih področjih varnih cest, ocenjevanja cest ter izobraževanja deležnikov po 10 državah partnericah. (https://www.amzs.si/varnost/projekti-in-akcije/radar)

FIA regija I je v sodelovanju z nacionalnimi avtoklubi izvedla preventivno kampanjo »Ne hiti, ohrani življenja«, s katero je opozorila na problematiko neprilagojene hitrosti v prometu in ozaveščala o zavorni poti, ki jo vozilo prevozi ob nenadnem zaviranju v kritični situaciji pri določeni hitrosti. AMZS se je v kampanjo vključil tudi s svojim motošportnikom – Matejem Žagarjem, ki je na ta način AMZS pomagal pri ozaveščanju. Kreativo smo uporabili zlasti na družbenih omrežjih. (https://www.amzs.si/nehiti)»Samo še 3, 2, 1 in vseh 365 dni«: avgust–september 2018 – aktivno sodelujočih 7 društev na 10 lokacijah: AMD Dravograd, AMD Pohorje, AMD MTT, AMD Lukovica, AMD Šenčur, AMD Orehova vas ter Policija. Akcija je že v dneh pred začetkom novega šolskega leta z maskotami ter transparenti z odštevanjem dni opozarjala voznike v okolici šol na bližajoči se ponovni začetek šolskega leta in s tem na ponovno prisotnost otrok na šolskih poteh. Dejavnost je potekala že tretje leto zapored. (https://www.amzs.si/varnost/projekti-in-akcije/se-365-dni)

AMZS je pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in glede na podpisno pismo o nameri v šolskem letu 2017/2018 (pomadi 2018) izvedel 4 delavnice ter v šolskem letu 2018/2019 (jeseni 2018) 2 delavnici za dijake prvih in drugih letnikov srednjih šol. Delavnice obsegajo 4 šolske ure in zajemajo predavanje inštruktorja varne vožnje ter krajše predavanje in izvedba delavnice z dijaki na prej podano temo (delo v skupinah z namenom ustvarjanja sporočil dijakov), ki jo izvaja strokovna oseba s strani AMZS. Delavnice so vsebinsko pripravljene za 1., 2. in 3. letnik. (http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/projekti/varna_mobilnost/akcija_dijaki_dijakom/)

Društvo VITA je izvedlo predavanja v obsegu 24 ur, v OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana, OŠ Domžale in OŠ Kranjska Gora. Pri projektu so sodelovali tudi invalidi ter predstavili svojo zgodbo, in sicer o posledicah invalidnosti zaradi uporabe alkohola v cestnem prometu. Ozaveščali so mlade o varnem obnašanju v cestnem prometu in posledicah poškodbe glave.

Preglednica 19: dejavnosti društva Varno aktivnih poti v letu 2018NAČRTOVANA DEJAVNOST REALIZACIJA KRAJ DOGODKA

Izdelava šolskega potovalnega načrta za OŠ Šmartno v letu 2018 Slovenj GradecIzvajanje anket za starše: Aktivna pot v šolo (OŠ Šmartno) oktober 2018 Slovenj GradecIzvedba e-ankete Kako sem prišel v šolo? (OŠ Šmartno) september 2018 Slovenj GradecVarnost kolesarjev na šolskih poteh (OŠ Šmartno) september–november 2018 Slovenj GradecSpremljaje in vrednotenje kazalnikov mobilnosti junij 2018 Slovenj GradecOrganizacija dneva Peš, s kolesom, skirojem, rolerji, rolko v šolo (OŠ Šmartno)

september 2018 Slovenj Gradec

Parkirni teden (središče mesta) september Slovenj GradecPešbus (Druga OŠ Slovenj Gradec) september–oktober 2018 Slovenj Gradec

82

S kolesom v šolo – interaktivni števec kolesarjev (OŠ Šmartno)

januar–december 2018 Slovenj Gradec

S kolesom v mesto marec–oktober 2018 Slovenj GradecPostavitev spretnostnega poligona za kolesarje pred OŠ Dravograd

april in september 2018 Dravograd

Spretnostni poligon za vožnjo s skiroji na Mega malčkovi zabavi

maj 2018 Dravograd

Preglednica 20: dejavnosti Zveze ZŠAM Slovenije v letu 2018Akcija Obdobje Dejavnosti ALKOHOL junij,

november, december

Leta 2018 so prostovoljci v sklopu NPA po vprašanju alkohola izobešali plakate in delili prospekte ter udeležence v prometu informirali o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola. Opravljenih je bilo 86 ur prostovoljnega dela in prevoženih 137 km.

VARNOSTNI PAS

med celim letom

Prostovoljci ZŠAM so med izvajanjem svojih dejavnosti delili propagandno gradivo.ZŠAM Ivančna Gorica in Vrhnika sta izvajala štetje uporabe varnostnega pasu (maj/september).

UPORABA MOBILNIH TELEFONOV

med celim letom

V letu 2018 je bilo vključenih več kot 200 prostovoljcev, ki so delili propagandno gradivo.ZŠAM Vrhnika je skupaj s Policijsko postajo Vrhnika izvajal preventivni nadzor in štetje vznikov, ki so med vožnjo uporabljali mobilno napravo.

PEŠCI oktober/november

V letu 2018 so ZŠAM izvajali dejavnosti v skladu z usmeritvami NPA in so delili propagandno gradivo.ZŠAM Tržič je v Domu Petra Uzarja, oktobra 2018, izvedel okroglo mizo o varnosti pešcev in za uporabnike doma tudi sprehod, poučevali so jih o pravilnem ravnanju in opremi pešcev v prometu.

VARNOST OTROK – začetek šol. leta

med šolskim letom

V letu 2018 je bilo opravljenih 495 ur prostovoljnega dela in prevoženih 18.669 km. ZŠAM (37) v vseh regijah so sodelovali pri varovanju otrok na poti v šolo in iz nje. Ob začetku šolskega leta.30. 8. 2018 je bila organizirana tiskovna konferenca na temo varnosti otrok in poenotena opremljenost prostovoljcev na terenu.

Šolska prometna služba

10.–14. 9. 20186.–10. 11. 2018med šolskim letom

Sodelovalo je 53 osnovnih šol, 169 prostovoljcev v 19 ZŠAM.Izvajal se je nadzor nad šolskimi potmi, njihova pravilna prometna urejenost, nadzor nad organiziranim prevozom otrok in nadzor nad učenci kolesarji.

VARNOST KOLESARJEVKolesarski izpiti

april–junij 2019

Sodelovanje pri izobraževanju s področja cestnoprometnih predpisov kandidatov za kolesarski izpit. Pregled tehnične ustreznosti koles in kolesarske opreme.Sodelovanje pri izvedbi kolesarskih izpitov. Opravljenih 1052 prostovoljnih ur in prevoženih 1835 km.

HITROST maj 2018 26. maja 2018 je bilo 34. državno prvenstvo poklicnih voznikov Slovenije.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč (WDR)

november Organiziranje prižiganja sveč žrtvam prometnih nesreč pod okriljem ZŠAM. Sodelovanje na osrednji prireditvi v Ljubljani.

Osveščanje mladih in odraslih o

januar–december

V sodelovanju s Slovenskimi železnicami izvajane dejavnosti na področju prečkanja železniških prehodov.Objave strokovnih člankov v Prometnovarnostnem vestniku.

83

prometni kulturi

Na območju ZŠAM Ivančna Gorica izveden pilotni projekt nadzora tehnične brezhibnosti vozil, v sodelovanju s Policijo.

34. državno prvenstvo poklicnih voznikov

maj 2018 Tekmovalci so bili preizkušeni v poznavanju prometnih predpisov, poznavanju opreme vozila in v spretnostni vožnji, ki vsebuje hitrostne ovire, pravilno uporabo pripomočkov ipd.Sodelovalo je 76 tekmovalcev v različnih kategorijah.

Združenje DrogArt je v letu 2018 izvedlo dejavnosti s področja prometne varnosti in alkohola, to sta projekt »After Taxi« in program »Izberi sam«. »After Taxi« je inovativni projekt, namenjen informiranju in ozaveščanju javnosti (predvsem mladih) o vplivu alkohola na sposobnosti za vožnjo ter o pomenu načrtovanja varne poti z zabave domov, spodbujanju k odgovornemu ravnanju in načrtovanju varne vrnitve z zabave domov, zagotavljanju subvencioniranih taksi prevozov z zabav v nočnem času. Projekt v Ljubljani in okolici ob sofinanciranju MOL uspešno izvajajo že od leta 2010, v letih 2016, 2017 in 2018 pa so ozaveščevalne dejavnosti s pomočjo sofinanciranja AVP prenesli na državno raven, v letu 2018 pa tudi v Maribor. Leto 2018 bilo za »After Taxi« prelomno tudi zato, ker so projekt »začinili« z izkustveno mehaniko »Soba izzivov After Taxi«, ki je pustila močan vtis na obiskovalcih. Soba izzivov je inovativen izkustveni oziroma interaktivni koncept, ki skozi igri podobno zabavno mehaniko udeležence ozavešča o vplivu alkohola. Namen zanimive izkušnje je bil, da so obiskovalci lahko na »trezni« koži preizkusili, kaj se v resnici dogaja z njihovimi motoričnimi in senzoričnimi sposobnostmi, kadar so pod vplivom alkohola. Sobo izzivov so za nekaj dni odprli v Ljubljani in Mariboru. Lansiranje projekta na Štajerskem je bilo deležno velike pozornosti medijev, ki so o odprtju in projektu na splošno obširno poročali. Tudi ostala javnost je začela resno prepoznavati projekt, korist njihovih dejavnosti v Mariboru so zaznali tudi predstavniki lokalnega SPV, ki so jim (tako kot v Ljubljani) pomagali s pridobitvijo brezplačnih prostorov, začeli pa so potekati dogovori o sodelovanju tudi v prihodnje. Vzporedno so izvajali ozaveščevalne dejavnosti, ki so tradicionalno potekale na terenu, na prizoriščih nočnega življenja ter v okviru klasične komunikacijske kampanje: ozaveščevalno »pivski« prigrizki in letaki, ki so jih delili v lokalih in klubih v okviru lastnih terenskih akcij, plakati v barih, restavracijah in klubih ter ozaveščanje prek spletne strani www.aftertaxi.si, Facebook profila After Taxi in drugih družbenih omrežij.

V klubih in na odprtih javnih prostorih so v sklopu programa »Izberi sam« informirali mlade o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola ter delili informativno/preventivno gradivo na temo nezdružljivosti vožnje in uporabe psihoaktivnih snovi s sporočilom »Furaš 0,0?«. Ob zaključku prireditev/zabav so obiskovalcem omogočali preverjanje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku z alkotestom, uporabnike pa so informirali tudi o varnih načinih vrnitve z zabave domov. Opravljenih je bilo 696 preizkusov z alkotestom. Sodelovali so tudi s policijo, in sicer pri poostrenem nadzoru prometa (6 akcij). Informatorji so ustavljenim voznikom delili informativno gradivo na temo alkohola in vožnje ter voznike, ki so napihali 0,0, nagradili z obeskom za ključe »Furam 0,0«. Z omenjenimi akcijami so sodelovali tudi v preventivni akciji »0,0 šofer – trezna odločitev«. Izvedli so tudi dve specifični akciji na temo psihoaktivnih snovi in vožnje: v sodelovanju z AVP so v decembru sodelovali na terenski akciji, kjer so obiskovalce prireditve ozaveščali o vožnji in uporabi PAS (hitri testi na droge). O nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in drugih drog so ozaveščali tudi v akciji »Piham 0,0« v različnih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Otočec).

Mobilna aplikacija »Furam 0,0«, ki omogoča informativni izračun alkohola v izdihanem zraku, je bila ob koncu leta 2018 naložena na 507 mobilnih napravah. Ozaveščanje o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi je potekalo tudi prek spletne strani www.izberisam.org, Facebook profila Izberi sam, letakov in plakatov Furaš 0,0 ter drugih kanalov.

Kolesarska zveza Slovenije je partner in dejavno sodeluje v vseslovenski akciji »Slovenija kolesari«, kjer so vključene šole oziroma učenci, preden opravijo kolesarski izpit. Z izdajo licenc in kolesarskih kartic ozavešča vse kolesarje, katere nevarnosti prežijo nanje pri tekmovalnem ali rekreativnem kolesarjenju ali tudi, kadar kolo uporabljajo kot prevozno sredstvo. Na rednem letnem licenčnem seminarju strokovnih delavcev v kolesarstvu je vsako leto na programu tudi točka, v okviru katere se na različne načine predstavi, kakšno ravnanje kolesarjev na cesti zagotavlja varno vožnjo. Še posebej je pomemben prenos tega znanja na mlade, ki se šele spoznavajo z zakonitostmi vožnje s kolesom v prometu. To je ena od osnov tudi pri vseh mladih, ki kolesarstvo izberejo kot športno dejavnost. Dejavno sodeluje z občinami glede zagotovitve potrebne infrastrukture za učenje mladih kolesarjev (kolesarski poligoni – pump tracki), poleg tega podpira vse projekte, povezane s kolesarko varnostjo, ki so predmet različnih razpisov (Fundacija za šport, MIZŠ in drugo).

84

4.13 DRUŽBENO ODGOVORNA IN DRUGA PODJETJA NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

CILJ: 50-odstotno zmanjšanje števila žrtev zaradi posledic nesreč med delovnim časomNosilec: AVP

Za zagotavljanje prometne varnosti smo prav gotovo odgovorni vsi: državni organi in tudi nevladne organizacije, društva, zavodi, fundacije in zasebni sektor. Zaradi pomanjkanja javnih namenskih sredstev se bo treba še bolj naravnati na trg in v preventivo privabiti več realnega sektorja.

Cestni promet povezuje izjemno veliko deležnikov, ki neposredno ali posredno vplivajo na njegovo učinkovitost in varnost, zato je treba na tem področju spremeniti razmišljanje in delovanje vseh deležnikov, ki oblikujejo prometni sistem, zagotavljajo njegovo delovanje in ustvarjajo potrebe za prevoze.

Celoten pregled nad družbeno odgovornimi podjetji ni zagotovljen, saj s strani omenjenih nevladnih organizacij ni povratnih informacij glede sodelovanja na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.

Na področju varnosti cestnega prometa je v letu 2016 potekalo sodelovanje s podjetji: Revoz, d. d., kot del skupine Renault, Butan plin, Zavarovalnica Triglav, d. d., Zavarovalnica Sava, d. d., Adriatic Slovenica, d. d., Goodyear in Mladinska knjiga.

4.14 NAČRT IN STRATEGIJA ŠIRJENJA INFORMACIJTEMELJNI CILJ: zagotavljanje informacij širši strokovni in laični javnostiV okviru strategije razširjanja informacij je treba izbrati kanale, po katerih se bodo širile informacije in metode do ciljne skupine ljudi. Z ustanovitvijo Javne agencije RS za varnost prometa se je zagotovil dodaten prostor za širjenje informacij s področja varnosti cestnega prometa.

Na področju varnosti v cestnem prometu delujejo številni deležniki, ki že imajo vzpostavljene komunikacijske kanale. Pri tem prednjačijo spletni portali, na katerih so navedene številne dejavnosti, tudi dejavnosti s področja prometne varnosti. Gre za sodoben, racionalen in uporabniku prijazen način obveščanja in širjenja informacij ter interaktivnega komuniciranja na področju varnosti cestnega prometa, predvsem iz vsebin o tehničnem napredku in procesu standardizacije prometnih vsebin.

85

5 ZAKLJUČEK

Zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa je mogoče doseči s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar lahko in morajo udejanjati načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci in ustrezne nadzorne službe. V zapletenem sistemu je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno-izobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in ne nazadnje državnih organov. Vsak ima svoj del odgovornosti za večjo varnost in lahko prispeva k njeni uresničitvi, toda le s skladnimi ukrepi in skupnimi napori lahko zastavljene cilje dosežemo do leta 2022.

EU si je v Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, št. 8333/11, do leta 2050 zastavila ambiciozen cilj, da se število nesreč s smrtnim izidom v cestnem prometu zmanjša na skoraj nič. V skladu s tem ciljem želi EU do leta 2020 prepoloviti število ponesrečencev v nesrečah na cesti.

Uresničevanje »Vizije nič«, nič smrtnih žrtev v cestnem prometu, je skladno z določili Bele knjige treba zagotavljati s temi ukrepi:

− uskladitev in uveljavitev tehnologije za varnost cestnega prometa, kot so sistemi za pomoč voznikom, (pametni) omejevalniki hitrosti, opozorilniki pripetosti varnostnih pasov, e-klic, sistemi sodelovanja in vmesniki med vozili in infrastrukturo ter izboljšani tehnični pregledi, vključno za alternativne pogonske sisteme;

− oblikovanje celostne strategije ukrepanja v zvezi s poškodbami v prometu in službami za ukrepanje ob nesrečah, vključno z enotnimi definicijami in standardnimi razvrstitvami poškodb in nesreč s smrtnim izidom za določitev ciljnega zmanjšanja števila poškodb;

− osredotočanje na usposabljanje in izobraževanje vseh uporabnikov, spodbujanje uporabe varnostne opreme (varnostni pasovi, zaščitna oblačila in preprečevanje nedovoljenih sprememb vozila);

− posebno pozornost namenjati ranljivim uporabnikom, kot so pešci, kolesarji in motoristi, med drugim z varnejšimi tehnologijami za infrastrukturo in vozila.

Za dosego ciljev na področju varnosti cestnega prometa je potreben celostni in integralni pristop na politični, strateški, strokovni in izvajalski ravni. Pri tem so prednostne naloge in cilji določeni z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa 2013–2022 ter obdobnimi načrti, ki natančno opredeljujejo nacionalni program in so sistematična podpora trajnostnemu in celostnemu razvoju na področju varnosti cestnega prometa.

Glede na ugotovitve Poročila o izvajanju Resolucije NPVCP za leto 2018 je treba poudariti tudi sistemske premike za izboljšanje prometne varnosti, ki bodo dolgoročno uravnotežili to področje ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive. V zvezi s tem je torej treba izluščiti osrednje preboje na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu, ki jih bosta uskladila Odbor direktorjev in Medresorska delovna skupina:

− nadgradnja in intenzivnejše izvajanje prometne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja (npr. opredelitev statusa koordinatorjev prometne vzgoje na šolah, obveznost načrtov šolskih poti, opredelitev obveznih vsebin v šolskem kurikulumu kot nadgradnja obstoječih ciljev, s poudarkom na tretji triadi OŠ in srednjih šolah);

− umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti (npr. večji nadzor nad osebnimi zdravniki; Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku);

− okrepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov (določitev nevarnih cestnih odsekov z visoko stopnjo tveganja za prometne nesreče in priprava letnih načrtov za sanacijo »črnih točk« ter sanacija teh na osnovi strokovne presoje varnosti cest; DARS, DRSI in lokalne skupnosti [s pomočjo tehničnih komisij, presojevalcev varnosti cest in ustanov znanja] so osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku, ki ima tudi finančne posledice);

− okrepitev področja nadzora (povečanje števila policistov na cestah, povečanje števila radarjev, vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti, spodbujanje uporabe prikazovalnikov hitrosti ter drugih preventivnih prometnih in infrastrukturnih ukrepov za umirjanje hitrosti, nameščanje stacionarnih radarjev na bolj problematičnih odsekih zaradi hitrosti in števila prometnih nesreč; policija, DARS, DRSI in lokalne skupnosti z redarstvi [inšpektorati] so osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku, ki ima tudi finančne posledice).

Za doseganje končnega števila 70 mrtvih ali 35 mrtvih na milijon prebivalcev bo v naslednjih letih najprej treba upoštevati cilje, ki so določeni za vsako leto posebej. Če želimo doseči zastavljeni cilj, bo treba po letu 2011 do leta 2022 v povprečju zmanjšati število umrlih za od šest do sedem udeležencev na leto.

86

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Ljubljana, 1. 4. 2019

87