Embed Size (px)
Citation preview
Kadar pišem tale uvodnik, ponavadiskušam povezati aktualne razmere stem, kar počnemo na ulicah. Tokrat paimam pri tem kar nekaj težav. V javno-sti vlada občutek, da je Slovenija narobu propada, vsa razkrojena in gnila.Mediji so polni gneva, umetniki se mla-tijo, gospodarstveniki blatijo, politikipa, kot običajno, pljuvajo drug čez dru-gega in po vseh nas …
Moje doživljanje te iste dežele naulici in v vsakdanjem življenju pa je pre-cej manj dramatično. Resda vlada hudaekonomska kriza, a ljudje smo še vednook in – zdi se mi – še celo bolj dovzetnidrug za drugega in pripravljeni delovatiter so-delovati.
Morebiti pa je čas, da se trenutnovladajoči politiki preselijo v pozabo zgo-dovine. Nenazadnje so vsi zrasli izistega gnezda, bivše ZSMS. In če mespomin ne vara – ko so Gledališče AneMonro povabili, da se jim pridruži napoti v Francijo na proslavo 200-letnice
revolucije, je bila glavna tema pogovo-rov, kako priti do tedaj zelo modernegaavta R 18. Ta pa je bil dosegljiv samovrhu aparatčikov, kamor pa sami nisosodili. In zdi se mi, da je to tudi edino,kar jih je vodilo v osamosvajanje in na-prej, kako se prigrebsti do vsega mogo-čega. Mi pa smo jim vneto sledili insedaj plačujemo ceno za to …
Kot rečeno, pa na ulici duh sodelo-vanja ni izginil in deležni smo ga tudimi, ko organiziramo Prešerno Ano: Goout & dance!, dan gibanja na ulici. Zaradiveselja in v počastitev svetovnega dnevaplesa se nam je pridružilo veliko plesnih»profijev« – ki jih nekaterih osebno niti(še) ne poznam – zgolj na povabilo inzaradi veselja nad plesom, gibom inskupnostjo. Hvala vsem in pridružite senam tudi vi. V petek, 29. aprila!
GO OUT AND DANCEPREŠERNA ANA
LJUBLJANA, 29. APRIL 2011ŠT. IX, POMLADNA KOLEKCIJA ČASOPIS ZA ULIČNO UMETNOST
UVODNIKPiše: Goro Osojnik, vodja Gledališča Ane Monro
Piše: Andreja Okorn
Mali ogledni festival uličnega gledališča je februarja tujim evropskim selektorjem naogled postavil tudi predstavo Gledališča Ane Monro – Kletka. Sedaj že uveljavljeno delo, sštevilnimi ponovitvami doma in tudi z enim gostovanjem v Nemčiji, pa je bilo tokrat pravipresežek … Goro, Borut, Matjaž (Gadi) in Drago (Đerđo) so popolnoma obvladovali Stri-tarjevo ulico, dinamika predstave je bila izjemna. In čeprav sem jo sama videla že vsaj šti-rikrat, lahko rečem, da je bila tokrat izvedba najboljša. Prav zato je bilo po koncu praviužitek sesti na kavo v parku Zvezda in – za našo stalno rubriko v Ani Glasnici GAM-ovciobujajo spomine – poklepetati z Dragom Milinovićem. Đerđo – vzdevek, po katerem gapoznajo vsi – se je Gledališču Ane Monro pridružil leta 1995 v predstavi Diva Divanova.
Čeprav da ga italijanski turisti, kot pravi sam, na uličnem odru še vedno včasih prepoznajo kot Šukija (vloga v filmu Odgobadogroba,2005), pa bolj kot filmu ostaja predan uličnemu gledališču – in z nostalgijo govori o preteklih časih, o tistem skoraj gverilskem uličnemteatru.
14. mednarodni festival Ana Desetnica sebo tradicionalno začel prvi konec tedna v ju-liju v Ljubljani (30. 6.–3. 7.), sledil bo obiskMaribora (4. 7.–9. 7.) in drugih slovenskihmest, kot so Nova Gorica, Šoštanj, Bre-žice, Kamnik, Celje … Leto 2011 prinašatudi nekaj vsebinskih prevetritev. Poslavlja seGostija Poljane, namesto nje prihaja Gostijakultur – na Poljanah smo namreč spoznalištevilna društva in zanimive posameznike, kiso s svojimi dejavnostmi obogatili »lokalni«praznik. Gostija kultur bo presegla soseskoPoljan. K sodelovanju bomo povabili vse zain-teresirane skupine in posameznike, da s svo-
jimi dejavnostmi pripravijo zaključno pogo-stitev Ane Desetnice – mesto srečanja bo Lju-bljanski grad. V sklopu razvijanja tovrstnegasoustvarjanja bo tudi »mladinska selekcija«,kot bi lahko poimenovali delavnice, ki so jihdo sedaj pripravljali mladi artisti CirkusaKansky. Tudi tu to sezono stopamo korak na-prej – na delavnice Kansky bodo povabljenitudi tuji študenti.
Program 14. Ane Desetnice bo potekal odŠpice do novega Mesarskega mosta, na na-brežjih Ljubljanice. Predstava slovensko-fran-coske zasedbe The Beast, ki ste si jo lahkoogledali na Mesarskem mostu na Ani Mraz,
se bo razširila na vse mostove čez Ljubljanico… in tokrat jo boste videli iz popolnomadruge perspektive, z vode. Sicer pa na 14. AniDesetnici med drugim lahko pričakujete na-slednje ulične skupine: The Primitives (Bel-gija), TurkiTrek (Španija), Ens de nos (Špa-nija), The Beast (Francija/Slovenija),Gledališče Ane Monro (Slovenija), TeaterVosskresinia (Ukrajina), Vertigo (Italija) …Čeprav smo se spektaklom prvotno letos že-leli odpovedati, pa so nas člani zasedbe Doe-del iz Nizozemske vseeno prepričali – v Lju-bljani bodo uprizorili izjemno ognjenopredstavo.
foto: Bučooo
Po predstavi sem se pogovarjala zrežiserjem Craigom Westonom, ki jebil popolnoma navdušen nad to-kratno izvedbo Kletke … Mogoče zazačetek – kakšen je bil občuteknotri? Ste tudi vi začutili isto?
»To je bila prva ponovitev, ko senisem niti malo spotil. Mogoče je totudi en pokazatelj dobrega, primernegaritma, ki smo ga tokrat držali. Malo jezaškripalo. A to se preprosto ni tolikopoznalo, ni vplivalo na celoto.«
Gledališče Ane Monro v zadnjihletih ni tako produktivno, kar za-deva avtorska dela … Povprečje jeena predstava na približno dve leti– kako gledaš na to?
»Tako pač je, času primerno. Boljproduktivni bomo v jeseni, ko bomo za-
čeli pripravljati novo predstavo – prede-lavo nekaterih Mollierovih del.«
Film – oder – ulica … Ali obstajatvoja notranja lestvica priljubljeno-sti?
»Lestvica gre po omenjenemvrstnemu redu. Ulica je kraj, kjer naj-večkrat pristanem. Ulične predstave somi všeč, ker se zgodijo. Preprosto sezgodijo, tebi, njej, njemu, meni ... Osre-dotočajo se na trenutek. Ljudi, ki gredomimo, pritegnejo, ali pa jih pač ne. Vse-eno je, poslanstvo je opravljeno.«
Gledališče Ane Monro sicer abso-lutno zabava ljudi, a v ospredju jepri vas že od vsega začetka vednokritika, opozarjanje na napake, po-manjkljivosti družbe – nimate oz.
skoraj ne znate narediti stvari pre-proste, na prvo žogo …
»Temu se pa reče postsocialističnitravmatizem!« (smeh)
Pa je ljudem dovolj le preprosta,čista zabava – npr. v podobi štirihžogic ter spretnega in zabavnegažonglerja?
»V tem času smo ljudje zbombandi-rani z resničnostnimi šovi. Ljudje ne lo-čijo več, kaj je res in kaj ni. Če vzamevasamo našo predstavo Kletka: če bi npr. hkletki prišli oblečeni v prave, današnjepolicijske uniforme, nekateri ljudje nitine bi vedeli, da gre za predstavo. Ker sovajeni vsega mogočega in nemogočegaiz teh šovov. Človek lahko pade na ulicina tla in mu nihče ne bo pomagal, kerbodo npr. mislili, da gre za skrito ka-
mero. Zato se mi zdi, da moraš kotustvarjalec na ulici ohranjati dostojan-stven odnos do občinstva. Treba se jezavedati meja. Ne glede na to, kakšna jetema predstave, oz. lahko je sploh ni.Živeli žonglerji!«
Ne bi želela opredeljevati, ampakvečinoma prevzemaš humornejševloge. Zakaj?
»Večinoma igram resne vloge v hu-mornih predstavah.«
V začetku leta 2011 je pri Gleda-lišču Ane Monro aktualna tema izo -braževanje na področju uličnegagledališča. Je tebe kdaj zamikalo,da bi učil, podajal svoje znanje na-slednjim generacijam?
»Ne, učil ne bi.«
Omenila sva že »stare dobre čase«.Na katerih področjih sam čutiš naj-večjo nostalgijo?
»Nostalgije ni, ampak preprosto –včasih se je dalo kaj narediti. Kar tako …bila je želja, bila je ideja in smo šli naulico. Če samo pomislim na ulično ak-cijo, kot je bila tek okoli okupirane Lju-bljane, ali na naše turistično vodenje – kosmo šli brez najave po mestu in se igralituriste … Danes za vsako stvar potrebu-ješ papir. Zato so razni festivali dobro-došli, ker sicer brez uradne najave, pri-jave sploh ne moreš na ulico. Festivalimesto poživijo, živelj se navadi na njih.Kaže, da si ljudje tovrstnih uličnihakcij/predstav želijo. In tako mi festivalidajejo legitimnost za moje početje.«
O NOSTALGIJI Z DRAGOM MILINOVIĆEM
ANA DESETNICA 2011
20:30 DJ Borka – DO KONCA (120'),Plečnikove arkade na Tržnici(pri baru Arkade)Zaključna zabava Prešerne Ane, vsehustvarjalcev in obiskovalcev – za ritmezadnjega plesa bo skrbel dobro znani DJBorka – obeta se mešanica raznih plesnihgodb, od funka, afrobeata, hiphopa … soundcloud.com/borkasoundcloud.com/good-foot
ČEVLJARSKI MOST IN OKOLICA
16:00 Capoeira Tradicao Baiana –RODA (90'), Čevljarski mostCapoeira je plesno-borilna veščina brazil-skega izvora. Je umetnost, tradicija,glasba, telesna igra, modrost in več.www.capoeiratb.si
17:45 Bara Kolenc – METAMORFOZE 1.33:BALKON NAD REKO (10'),ob spomeniku županu HribarjuPlesno-gledališka intervencija v prostoru www.facebook.com/profile.php?id=100000629144242&sk=info
18:00 SwingOpis – A'NA SWING? (120'),Čevljarski mostNavdušenci nad swingom, okuženci, ma-niaki, friki plešemo zato, ker drugače večne znamo. Swing je veselje, igra, druže-nje, začinjeno z notami in postreženo zdobro mero plesa. Opozorilo: zdravila ni.www.swingopis.blogspot.com
MESARSKI MOST
17:30 KUOD Bayani – INDIJSKI PLESI(30'), Mesarski mostVideli boste lahko klasični južnoindijskiples Bharat Natyam, severnoindijski kla-sični ples Kathak ter moderni ples iz in-dijskih filmov Bollywooda.www.kuod-bayani.com
18:00 EN-KNAP Group in DEJADONNE – ENTRANCE AND EXITS / VSTOPI INIZSTOPI (15'), Mesarski most“Vstopi in izstopi” je odlomek iz pred-stave v nastajanju "Not Made For Flying",kjer je glavni motiv raziskovanje pro-stora, njegovih meja, linij in slik, ki jihplesalci z gibom vrisujejo vanj. Predstavanastaja v sodelovanju produkcij EN-KNAP in DEJA DONNE in bo premiernoprikazana jeseni 2011.www.en-knap.com
18:30 Studio za svobodni ples –1MOŠKI 6ŽENSK (6'), Mesarski mostSkupinska plesna miniatura preigravavečen in univerzalen odnos med moškimin žensko, med zapeljevanjem in predaja-njem, med strastjo in pohlepom.www.svobodni-ples.si
18:45 Nicole Speletic – HUMAN/NATURE(12'), Mesarski mostV tem plesnem solu plesalka na šaljivnačin pogleda na neurejen odnos med“umetno” in “naravno” razsežnostjo člo-veškega bitja, ki jo doživlja zelo zaposlen,sodobni urbani profesionalec.www.speletic.org
19:00 KUOD Bayani – ORIENTALSKI PLESI(30'), Mesarski mostOrientalski ples, kot ga poznamo danes,je pisana mešanica folklornih plesov se-verne Afrike in Levnata ter modernihplesnih elementov zahoda. Obiskovalciboste lahko spremljali nekaj foklornihplesov, klasični in moderni orientalskiples.www.kuod-bayani.com
19:45 Studio za svobodni ples –1MOŠKI 6ŽENSK (6'), Mesarski mostSkupinska plesna miniatura preigravavečen in univerzalen odnos med moškimin žensko, med zapeljevanjem in predaja-njem, med strastjo in pohlepom.www.svobodni-ples.si
TROMOSTOVJE IN OKOLICA
15:30 Studio BA Tango – TANGO TEATER(10'), TromostovjeRaziskovanje tanga kot pripovednegajezika. Plešejo: Blaž Bertoncelj, AndrejaPodlogar, Matej Knapič in Špela Stram-šek.www.tangoartlab.comstudio.ba-tango.com
17:00 Kolektiv Federacija in sodelavci– ŽE TAM (30'), Prešernov trgKolektiv Federacija in sodelavci bo ustva-ril situacijo, kjer bodo plesalci opazovaliopazovalce, kako plešejo in kjer bodo ak-terji dokumentirali dokumentariste.www.federacija.net
18:30 Fičo Balet – TRG JE NAŠ!, premiera(25'), Prešernov trgProstor dogajanja je trg, trg mesta alinaše notranjosti. Ljudje hodijo čez trg into je vse. Zadaj ni ničesar, nobenega viš-jega smisla. Trg predstavlja tisto točkonič, kjer postane posameznik zaradidruge osebe jasnejši.Po motivih “Ure, ko nismo ničesar vedelidrug o drugem” Petra Handkeja.www.ficobalet.org
19:15 Ryuzo Fukuhara in MartinaŠtirn – TANKA NIT POPKA (30'),Prešernov trg“Imava pogovor s svetom, ki je glas, gib inslika.”www.geocities.jp/ryuzodance
20:00 Kolektiv Federacija in sodelavci– ŽE TAM (30'), Prešernov trg Zaključek ne bo obrnil sveta na glavo –plesalci bodo še vedno plesali in fotografibodo fotografirali.www.federacija.net
PO NABREŽJIH LJUBLJANICE
17:00 Vita Osojnik & Mana &Qulenium – VERTIKALA IN HORIZONTALAV ŽIVLJENJU ENEGA PARA (120'),začetek na Dvornem trguGibalna intervencija v javni prostorwww.qulenium.org/index.php?mod=about-col&lan=si&id=20
17:30 PC EUREKA & PC Fredi –PLESIŠČE DRUŽABNIH PLESOV (120'),pred kavarno MakaloncaPlesno stičišče vseh generacij, za začet-nike in dobre plesalce. Nastopili bodonaši najboljši tekmovalni plesalci latin-skoameriških in standardnih plesov. Za-vrteli se boste z očmi in nogami. Imamotudi nekaj plesnih presenečenj. Nekaj po-sebnega za otroke.www.salsa.siwww.fredidance.si
18:00 Salsoteca – PLESIŠČE SALSE (90'),Plečnikove arkade na Tržnici(pri baru Arkade)Pridružite se nam na nori zabavi ob vro-čih ritmih salse. Za začetnike bodo poskr-beli učitelji plesne šole Salsoteca Lju-bljana.www.salsoteca.si
18:30 Ljudov laboratorij –KDOR NE PLEŠE, NI PINGVIN! (90'),začetek na Cankarjevem nabrežjuI scream, you scream, we all scream forice cream! Spontana plesna intervencija,odprta za vse, podrobnosti na spletnistrani.www.ljud.si
18:30 Nina Jan, Esta Matković, IvanMijačević, Bor Pungerčič, DomenŠega – PLESNA IMPROVIZACIJA SKOZI MESTO(120'), začetek pri PTL-juPet performejev bo na ulici iskalo mejomed vsakdanjim, plesnim, nevidnim, po-litičnim, osebnim in javnim.www.nomaddanceacademy.org
PROGRAM PO PRIZORIŠČIH
Piše: Katja Kos, vodja projekta Živa dvoriščaMaribora
Izza vogala se širi nežen zvok, narazsvetljenem dvorišču gospodične od-govarjajo partnerju v začaranih gibihtanga. V svetlobi sveč.
V sosednji ulici se naenkrat odprepogled na množico razigranih, hopajo-čih mladenk in mladcev. Lindy hop,swing, nasmejani obrazi, žareče oči inumetelni gibi teles.
Že zaslišimo afroameriške zvoke zdrugega konca centra mesta. Son, ku-banski ritmi. In kmalu zagledamo pre-potena telesa, plešoča salso, bachata …
Prepoznate mesto? Pariz? Berlin?Ljubljana? Tokrat je to Maribor in nje-gova Živa dvorišča.
29. 4. 2011 bo tudi Maribor posve-čen plesu. V centru mesta, na ulicah inizbranih dvoriščih se bo v večernih urahplesalo v različnih plesnih zvrsteh. Zatiste manj izkušene bodo plesni učitelji
izvajali kratke uvodne tečaje: tango zVlasto Veselko in Iztokom Marohom(www.plesnaizba.si), salsa in Lent jam splesno šolo Plesna Dimenzija(www.plesnadimenzija.si) ter swing sskupino The Swingbrats (www.thes-wingbrats.com).
Torej, vabljeni vsi, plesni navdu-šenci, začetniki in izkušeni plesalci, da
poiščete pravi kotiček v mestu, preizku-site svoje pete in se prepustite plesniglasbi, poiščete svoj plesni izraz in pre-živite prijeten pomladanski večer vmestu.
Ja, tudi to je lahko Maribor. Ja, tudipred Lentom in po njem.
POSLANICA OB SVETOVNEMDNEVU PLESA 2011Anne Teresa De Keersmaeker, International Theatre Institute ITI, Unesco
Mislim, da ples časti tisto, kar nas dela človeške.Med plesom na zelo naraven način uporabljamo mehaničnost svojega telesa invse čute, da izrazimo srečo, žalost in pokažemo, kaj imamo radi.Ljudje so s plesom od nekdaj proslavljali ključne trenutke v življenju. Naša telesanosijo v sebi spomin na vse mogoče človeške izkušnje.Plešemo lahko sami ali v družbi. Delimo tisto, kar nas dela enake ali nasrazlikuje. Meni ples predstavlja način razmišljanja. Prek njega lahko utelesimo še takoabstraktne zamisli in svetu razkrijemo tisto, česar ne moremo videti, česar nemoremo imenovati.Ples je vez med ljudmi, povezuje nebo in zemljo.Svet nosimo v svojih telesih.Mislim, da je vsak ples del večje celote, plesa, ki nima ne začetka ne konca.
PREŠERNA ANA: GO OUTAND DANCE!
praznovanje svetovnega dneva plesa
29. 4. 2011 – po mostovih in nabrežjih LjubljanicePobudnika: Gledališče Ane Monro in Nomad Dance Academy SlovenijaSoorganizatorji: Fičo Balet in vsi nastopajoči
V letu 2010 je Gledališče Ane Monro, prav z zadnjo v vrsti, spomladansko Pre-šerno Ano, zaključilo svoj Letni krog delovanja. V sodelovanju z Nomad Dance Aca-demy in številnimi plesnimi ustanovami, društvi in zavodi ter svobodnimi umet-niki, ki v ospredje svojega izražanja postavljajo gib, se je aprila lani plesalo po vsemsredišču Ljubljane. Umetniški gib in družabna scena sta na ulici korakala z roko vroki, odziv občinstva je bil odličen in v letu 2011 tako le nadaljujemo dobro začr-tano zgodbo: s starimi in nekaterimi novimi soustvarjalci, na že znanih lokacijah inza ovinkom, kjer plesnih korakov niste pričakovali – ne le v središču Ljubljane, nasvetovni dan plesa, 29. aprila, se bo plesalo tudi na Živih dvoriščih Maribora ter naulicah in trgih Nove Gorice! Vabljeni!
PREŠERNA ANA TUDI NA ŽIVIH DVORIŠČIHMARIBORA
Nova Gorica, 29. 4. 2011
TERPSIHORA Plesni center Šempeter –Vrtojba in M&N Dance Company se pri-družujeta akciji Gledališča Ane Monroin Nomad Dance Academy Slovenije, or-ganizirane ob svetovnem dnevu plesa.
dopoldanski plesni delod 11. do 12. ure – Bevkov trg (Splendidbar Nova Gorica)- plesni nastopi: modern, hip hop –
koordinacija Michal Rynia in NastjaBremec
popoldanski plesni delod 16. do 18. ure – Bevkov trg (Splendidbar Nova Gorica)- plesni nastopi: modern, hip hop,
orientalski plesi, sodobna plesnatehnika, improvizacija, twirling –koordinacija Daša Grgič
večerni delob 20. uri – SNG Nova Gorica- plesna predstava SENCE BESED
(TERPSIHORA Plesni center in M&NDance Company)
nočna zabavaob 22. uri – Bevkov trg (Splendid bar NovaGorica) - večer z DJ-em
Celoten projekt je vključen tudi vprogram Festivala Mesto mladih vorganizaciji Kluba goriških študentovNova Gorica.
www.klub-terpsihora.siwww.michalnastja.com
MANIFEST OBPRAZNOVANJUSVETOVNEGADNEVA PLESANA ULICI
- ulica postane naš oder- vstopamo v urbani prostor, kakršen
je, in ga delimo z drugimi- ulica je nenadzorovano okolje in
predstavlja naravni oder- občinstvo so družine na sprehodu,
ulični prodajalci, sprehajalci psov,policaji in vsi drugi
- ples je osnovno orodje zakomunikacijo z občinstvom
- občinstvo je pomembno- komunikacija z občinstvom je
pomembna- ples razumemo v najširšem pomenu
te besede, od družabnih plesov dosodobnega plesa
- k skupnemu praznovanju vabimo vse,ki ples razumejo kot komunikacijo
- infiltriramo se v običajno populacijoali kreiramo dogodek, kjer so akterjiočitno nastopajoči
- uporabljamo arhitekturne in ostaleznačilnosti javnega prostora,zgodovino in podobno
- igramo se z naključji- spreminjamo dinamiko javnega
prostora in značaj lokacije- aktualne teme predstavljamo brez
cenzure širšemu krogu občinstva, kipresega običajno paleto umetniškihnavdušencev
- približujemo gib, ples, umetnost,fizičnost posamezniku in ozaveščamo,da je gib nekaj, kar vsakdo počnepovsod in vedno
- vstopamo v osebni prostor neznancain ga vabimo kot sodelujočega
- ustvarjamo nove dimenzije znotrajtrenutne realnosti nekega prostora inčasa
- nasmejemo, opomnimo, razkrijemoskrito, polepšamo
PLESNA GO(vo)RICA
Piše: Dejan Srhojwww.nomaddanceacademy.org
Nomad Dance Academy (NDA) je v letu 2009organizirala projekt Go out & Dance! in izvedla so-časno plesno akcijo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu,Skopju, Sarajevu in v Sofiji v počastitev svetovnegadneva plesa z namenom promocije sodobnegaplesa na Balkanu. Že naslednje leto smo v Slovenijidogodek soorganizirali z Gledališčem Ane Monroin rodila se je Prešerna Ana: Go out & Dance!
Letos NDA počiva in snuje prihodnost. V še-stih letih delovanja se je šest organizacij z Balkananeutrudno ukvarjalo s profesionalizacijo in prepo-znavnostjo sodobnega plesa na Balkanu. Izvedlismo veliko projektov. Najodmevnejši je vsekakornomadski način izobraževanja.
Tri leta zapored je okoli 15 plesalcev in koreo-grafov potovalo od Skopja prek Sofije, Sarajeva,Beograda, Zagreba do Ljubljane. V štirih mesecihna poti so imeli delavnice, predavanja, pogovore,oglede predstav in čas za lastno ustvarjanje. V Lju-bljani so nato predstavili svoja umetniška dela,imenovana Short Cuts.
V Sarajevu, Beogradu, Sofiji in Skopju smo or-ganizirali prve festivale sodobnega plesa – Zvrk!,Kondenz, Antistatic, Locomotion. V Ljubljani se jerodil festival Pleskavica.
Izdali smo nekaj publikacij ter organizirali razi-skovalni projekt na Portugalskem.
Toda kljub načelnemu počitku vseh partnerjevNDA v Sloveniji nadaljujemo soorganizacijo do-godka Prešerna Ana: Go out & Dance!
Zakaj?Ker imamo vrhunske partnerje v Gledališču
Ane Monro. Tako lahko delamo in počivamohkrati.
Ker smo lani v Ljubljani poleg sodobnih plesal-cev privabili tudi ogromno plesalcev drugih ples-nih zvrsti in več kot 2000 obiskovalcev.
Ker prek flash mobov in drugih akcij ustvar-jamo nove možnosti plesnega izražanja.
Ker sodobni ples ni omejen zgolj na oder.Ker je to dober projekt.Ker so se nam letos k praznovanju pridružili še
partnerji v Mariboru in Novi Gorici.V preteklih letih je bil nosilec programa NDA v
Sloveniji Fičo Balet. Poznan po komunikativnih
predstavah in Fičo treningih, namenjenih vsako-mur. V decembru 2010 smo zaradi ambicioznih na-črtov ustanovili organizacijo Nomad Dance Aca-demy Slovenija/NDA SLO, v partnerskih državahpač NDA HR, NDA BIH, NDA BG itd. Lokalna or-ganizacija in celotna mreža delujeta na osnovi ne-hierarhičnega načina sodelovanja, na osnovi pova-bila in na osnovi ravnotežja. In to pomeni takozelo veliko dogovarjanja in usklajevanja in ljubezniin sovraštva.
V NDA SLO smo tako trenutno Dragana Alfire-vić, Goran Bogdanovski, Nina Božič, Gregor Kam-nikar, Nina Jan, Celine Larrere, Esta Matković, BorPungerčič, Ana Schnabl, Dejan Srhoj, Domen Šega,Inti Šraj in Rok Vevar.
V naslednjih dneh bo izšla publikacija o našemdosedanjem delu. Junija pripravljamo drugo izdajofestivala Pleskavica, na katerem se bomo posvetilidefestivalizaciji. V juniju nas prav tako čaka delo-vni sestanek v Grožnjanu in par delavnic. Nato pajulija enotedenska rezidenca na Dunaju v okviruImpulstanza. Je to počitek, vas vprašam!
Čeprav je trenutno v ospredju spo-mladanska Ana, pa so vse misli žeusmerjene tudi v največji mednarodnifestival uličnega gledališča – 14. AnoDesetnico (v Ljubljani med 30. 6. in3. 7. 2011). Tudi letos bomo namrečizvedli projekt MašinA (Mlada alter-nativna študirajoča iniciativa nastopana Ani), ki je programska vsebina AneDesetnice.
S projektom MašinA želimo neuve-ljavljenim mladim in drugim amater-skim umetnikom dati priložnost, da sepredstavijo na Ani Desetnici, spodbuditikulturno ustvarjanje med mladimi injim strokovno pomagati pri izvedbi terhkrati povezati društva, ki delajo z mla-dimi in neuveljavljenimi ter ustvarjajodela, predstavljiva na ulici.
K projektu MašinA se lahko prija-vijo amaterske skupine in posamezniki,
ki ustvarjajo avtorska dela, predsta-vljiva na ulici (npr. ulične predstave,grafiti, instalacije, stripi, recitali …).Zainteresirani pošljite prijavo na naslovGledališče Ane Monro (za MašinA),Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Rokza prijavo se izteče 15. maja 2011.Več informacij pri koordinatorki pro-jekta Urški Ličef ([email protected],041 862 530).
JAVNI POZIV: MašinA 2011
ZGODILO SE JE …
storu v prihodnosti. Vsak vajenec je iz-vedel svoj projekt na štiri načine: kotustno predstavitev, kot scenografskopostavitev v notranjem prostoru, kotpisni dosje in na koncu še kot perfor-mans. Vse oblike predstavitve so štiridni opazovali trije povabljeni strokov-njaki z različnih področij gledališčeumetnosti, ki so na koncu podali svojemnenje. Med opazovalce dogajanja so sepostavili tudi šuglarji.
Tea Vidmar (Šugla): »Že s prihodom vLa Cité des Arts de la Rue, ko smo direktnoiz kombija vstopili v velik moder šotor, kjerje siv mož z velikimi sivimi brki v franco-ščini govoril o prihodnjih dneh in kjer soveliki mladi faiar'ovci predstavili svojeideje, sem zaslutila, da se bo nekakšen sur-realističen občutek spektakla, ki se mi jetakrat pojavil, kakor rdeča nit vlekel skozicelotno bivanje v Marseillu in mi nenehnoponujal vprašanje, kaj je in kaj ni pred-stava.«
TURŠKA IZMENJAVA:delavnica Mostovi
Med letošnjim 17. in 23. februarjemsta se Goro Osojnik, vodja GledališčaAne Monro, in Craig Weston, priznanibelgijski režiser in umetnik, odzvala po-vabilu Ebru Gokdak, profesorice nakonservatoriju za glasbo in dramo ana-tolske univerze v mestu Eskishehir vTurčiji, in tam izvedla delavnico uli-čnega gledališča.
Mesto je po besedah prebivalceveno manjših turških mest. Ima zgolj650.000 prebivalcev, skupaj s študentipa nekaj čez 1.000.000. Univerza je bilaseveda nepredstavljivo velika – samokampus je velik za pol centra Ljubljane.Zanimiv podatek je npr., da je v sklopuuniverze tudi pilotska šola, ki ima vlasti floto 65 letal vseh velikosti. Pa toni edina univerza v mestu …
Goro in Craig sta delavnico izvajalaza 15 študentov prvega letnika igre. Petdni je seveda silno kratek čas za uvod vgledališče na ulici, a ker študentje obvla-dajo osnove igre, so se lahko posvetiliposebnostim dela na ulici. Vsak danmed 10. in 21. uro so tako najprej izva-jali vaje v dvorani, potem pa veliko de-lali na ulici, med običajnimi ljudmi.
Goro je povedal: »Prav odziv teh je bilzame še posebej presenetljiv, glede na to,da so se sploh prvič srečali z gledališčem naulici. Akcije in intervencije so sprejeli od-prto, z veseljem in humorjem. Nasploh soTurki zelo prijazni in topli ljudje, tako dasem se vprašal, kje so tisti, ki nastopajo vnaših knjigah in povestih …«
Predzadnji dan sta s študenti zbiralapredloge za končne predstavitve. Skupajso izbrali tri, ki so jih študentje poznopopoldne naslednji dan tudi izvedli. Karuspešno; še posebej je bil dober predlog,da se na sredini mosta postavi zavesa,in vsi, ki prečkajo most, morajo skozinjo. V obe smeri. Na drugi strani zavesepa jih pričaka navdušena množica, kijim ploska, jih fotografira, hoče avto-grame ... Preprosta, a izredno pozitivnaakcija je imela zelo močne odzive in karnekaj mimoidočim spremenila dan, sajse jim verjetno še nikoli v življenju nizgodilo, da bi jih množica pričakala kotzvezde.
Kdo ve, mogoče pa ta delavnica po-meni rojstvo uličnega gledališča v Eskis-hehirju.
en.wikipedia.org/wiki/Eskişehirwww.anadolu.edu.tr/akademik/yo_konser
foto: Branka Jurišić
AKTIVEN POČITEK: NOMAD DANCE ACADEMY SLOVENIJA
VABILO K SODELOVANJU: GOSTIJA KULTUR14. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Ljubljana, nedelja, 3. 7. 2011
Ste vedeli, da Ana Desetnica radakuha? In vedno tudi nekaj zakuha …Tokrat se je lotila nedeljskega popol-dneva. Všeč ji je mešanje gledališča,kulture, glasbe, hrane in dogodivščin.
Pred leti je »ušpičila« Sejem kultur,na katerem smo lahko videli kulturna
društva, katerih člani prihajajo od vse-povsod – a živijo, pojejo in plešejo vSloveniji. Bilo jih je petnajst in vsemmimoidočim so odprli svoja vrata. Pre-tok kultur je bil tako živ, da smo zatrenutek res vsi postali prebivalciSveta.
Potem je Ana Desetnica odkrilaotok sredi Ljubljane – Poljane. In tamje zakuhala Gostijo Poljane. Tiste ulicein vogali so gostili še več društev, tuditakšnih, ki obvladajo hojo po vrvi alipa se je učijo, izvrstno igrajo namiznitenis, igrajo vse vrste iger ... Bilo je pe-stro in veselo.
Letos pa se je Ana Desetnica pre-stavila na obnovljeno Špico ob sotočjuLjubljanice.
Prav tu bo zakuhala GOSTIJOKULTUR … Če želite kuhati z Ano, senam čim prej oglasite.
Vabimo skupine, društva, prijateljein radovedneže – vse, ki želite predsta-viti svoje delovanje, zaplesati ali za-peti, govoriti in pokazati svoje veščine… in ne samo to, še koga vsega teganaučiti, da se nam oglasite. Pa bomovideli, ali ste primerni za slastno mi-neštro, ki jo bo Ana Desetnica pripra-vila na zadnji dan svojega gostovanjapo ljubljanskih ulicah.
Oglasite se nam lahko na elektron-ski naslov: [email protected]
Razmislite, *odločite se* in se ogla-site … najkasneje do 27. 5. 2011
MALI OGLEDNIFESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA
V soboto, 12. februarja, je Gleda-lišče Ane Monro v središču Ljubljane or-ganiziralo mali ogledni festival uli-čnega gledališča (MOFUG). Namenfestivala je bila predstavitev slovenskihpouličnih skupin in ustvarjalcev pova-bljenim tujim selektorjem, s čimer smoželeli tem domačim skupinam omogo-čiti, da si zagotovijo nastope na števil-nih uglednih festivalih po Evropi.MOFUG si je ogledalo kar 11 selektor-jev, programskih vodij oz. kritikov izosmih držav … in imeli so kaj videti:Urška Pibernik je na ogled postavila do-gajanje Leta 2012, Gledališče AneMonro je ustrahovalo s Kletko, BimboTeater je vsemu naredil Konec, VitaOsojnik&Mana&UMG so brisali mejemed Zasebnim/javnim, Teater Papelito jeponudil Strigalico, The Beast so se znašlina Križišču, KUD Ljud pa je z Invazijoroza bitij zabaval Čopovo ulico.
Alfred Konijnenbelt, programskivodja festivala Spoffin (NIZ): »Najprejmoram povedati, da sem preprosto navdu-šen nad Ljubljano. Krasno mesto, majhno,a ima toliko zanimivih prizorišč za uličnonastopanje, da človek sploh ne more ver-jeti. Če bi živel tu, bi zagotovo hotel tu or-ganizirati ulični festival. Res izjemno. Ti'roza vesoljci' okoli mene pa so neverjetni.Vidi se jim, da dobro poznajo prostor, inneverjetno je, kako s pridom in inovativnoizkoriščajo vse, kar jim ponuja ta javniprostor. Pohvalil bi tudi njihovo interakcijoz občinstvom.«
TRADICIONALNI OBISK MARSEILLA
Učni načrt Šugle, Šole uličnega gle-dališča, ki jo je leta 2007 ustanoviloGledališče Ane Monro, temelji pred-vsem na praktičnem delu z raznovrs-tnimi priznanimi domačimi in tujimimentorji. A ko dvorana v Dijaškemdomu Tabor postane pretesna, ko jetreba nabrati novih moči za poletnivstop na domače ulice, je kot nalašč ek-skurzija v francosko mesto Marseille,kjer domuje FAI AR', priznana popotnaakademija za ulično umetnost. Šuglarjiso se udeležili njene produkcije 3º Pano-rama des chantiers de la FAI AR', s kateroso vajenci tretje generacije te akademijepredstavili svoj zadnji projekt, imeno-van reflet (odsev). Namen Panorame nipredstavitev zaključnega izdelka izobra-ževanja niti reklama za morebitnekupce, temveč vabilo vsem umetnikomin radovednežem, ki jih zanima, kakšnobi lahko bilo ustvarjanje v javnem pro-foto: Bučooo
ANA GLASNICAčasopis za ulično umetnost, april 2011
UREDNIŠTVO:Andreja Okorn
FOTOGRAFIJA:Bojan Okorn, Oto Žan, Marjeta Zajc,arhiv Gledališča Ane Monro
OBLIKOVANJE:Sašo Tepina
LEKTORIRANJE:Alenka Pirc
PREVOD BESEDIL TUJIH AVTORJEV:Lučka Lučovnik
NASLOV UREDNIŠTVA:Društvo Gledališče Ane Monro,Karunova 14, 1000 Ljubljana
ELEKTRONSKA POŠTA:[email protected];[email protected]
TELEFON:+386 01 439 38 90
IZDAJATELJ:Društvo Gledališče Ane Monro
NAKLADA:celotna naklada Dnevnika, 23. 4. 2011
Piše: Urška Ličef, pedagoška voditeljica Šugle
Pravzaprav sta si precej podobni. V čem sta si podo -bni? Gotovo se sprašujete tudi, kaj pravzaprav je SAWAin kaj ima z uličnim gledališčem. Za začetek vam zaupamle, da ta neznanka je in bo veliko vplivala na izobraževa-nje v uličnem gledališču. Kako, pa si lahko preberete vnaslednjih vrsticah.
Po besedah našega umetniškega vodje Gora Osoj-nika obe Saw(v)i nastaneta z združitvijo dveh manjšihrek. Kako je z našo največjo reko, zagotovo veste, SAWA(Street Art Winter Acadamy) ali po slovensko Zimskaakademija ulične umetnosti pa je na Pokljuki združila dvereki strukturiranega izobraževanja v ulični umetnosti –za ulične performerje in za ulične producente. Potekalaje med 13. in 15. februarjem 2011 ter v naši zimski idilizdružila 29 umetnikov in izobraževalcev na uličnogle-dališkem/uličnoumetniškem področju.
Društvo Gledališče Ane Monro je organiziralo tovr-stno konferenco z namenom mednarodne povezavemed različnimi vrstami strukturiranega izobraževanjana področju ulične umetnosti in nadaljnjega razvoja to-vrstnega izobraževanja. Kakšen hudomušnež bi rekel:»Pa saj je cirkuških šol veliko, kaj bi radi dosegli s šolamiuličnega gledališča?« Res je, da se znajde marsikaterivirtuoz v cirkuških veščinah tudi na ulici, vendar vsakcirkusant ne more biti dober ulični umetnik, pa tudiobratno ne. Tudi ulični umetniki potrebujemo posebnaznanja, ki se jih morda naučiš po dolgoletnem delu naulici ali hitreje, v šolah uličnega gledališča. Izobraževa-nja v ulični umetnosti se pojavljajo kot posamezni te-čaji, moduli znotraj gledaliških šol in tudi kot šole uli-čnega gledališča. Na konferenci so se predstavile kar triže obstoječe šole ulične umetnosti, ki pa tečejo po razli-čnih rečnih strugah: po bolj producentski strugi teče
FAI AR' (Formation artistique itinerante des arts de la rue)– Popotno umetniško izobraževanje uličnih umetnostiiz Marseilla (F), ki je začelo delovati leta 2005. Name-njeno je umetnikom različnih profilov, starosti in usme-ritev, ki se želijo specializirati za delo na ulici. Študentipo končanem osemnajstmesečnem študiju postanejorežiserji in producenti ulične umetnosti. Leta 2007 smov Ljubljani odprli Šuglo, prvo šolo uličnega gledališča zaperformerje s strukturiranim programom v Evropi. Na-menjena je mladim, z malo ali nič izkušnjami, ki bi radiustvarjali na ulici. V oktobru 2011 bomo odprli vratatretji generaciji šuglarjev, ki bo že okusila prvi sad Zim-ske univerze. Če omenjeni šoli tečeta vsaka po svojistrugi, se v tretji šoli oz. kar dodiplomskem študiju uličneumetnosti na Univerzi v Winchestru (VB) reki že počasi
združujeta, saj naj bi bili študenti po koncu študijausposobljeni tako za izvajalca kot za producenta alikakšnega drugega delavca v ulični umetnosti. Študij seje pojavil v letu 2009, prvi diplomanti pa bodo svoje izo -braževanje končali v letu 2012. Kot vidite, se šole razli-kujejo v načinu, namenu in možnostih izobraževanja natem področju, kljub temu jih vse druži želja po uveljavi-tvi ulične umetnosti kot ene izmed vej umetnosti.
Reka izobraževalcev uličnih izvajalcev – ki se ne-nehno sooča z vprašanjem, kaj vse mora ulični umetnikznati, da lahko mimoidočega na ulici prepriča, da boostal ob njegovi predstavi, ko pa je tam na drugemkoncu mogoče kaj bolj zanimivega – je stremela k prido-bitvi čim več praktičnih informacij, kot so: način pouče-vanja, posredovanja ulične umetnosti, dnevni, tedenskiin letni proces dela ter kakšna znanja in spretnosti moraulični umetnik posedovati, da bo sposoben uprizoritidobro ulično delo. Na drugi strani pa so izobraževalci zaproducente oz. izobraževalci ulične umetnosti v širšem
smislu zabredli v bolj teoretske vode. Njihova diskusijaje zajemala obsežnejšo paleto izobraževanja – ne le krea-tivcev, temveč tudi javnih uslužbencev, skupnosti, sploš-nega občinstva in kritikov. Razpravljali so o omejenostisvobode izbire prostora nastopanja na ulici, o sodelova-nju z lokalnimi politiki in drugimi agencijami.
Vsa vprašanja so pomembna za obe veji strukturira-nega izobraževanja ulične umetnosti, le da so prioritetedruge. Najodmevnejše vprašanje med uličnimi umetnikipa še vedno ostaja: kako si izboriti enakovredno mestoulične umetnosti med ostalimi že priznanimi umet-nostmi ali, kot se je vprašal eden izmed udeležencev, »Isit a clown or is it a fish?« – torej, kam sodi.
SAWA je vsekakor združila veliko oseb, ki jim je vinteresu ohraniti, nadaljevati in nadgrajevati uličnoumetnost. Vsi skupaj smo poosebljali uličnega umet-nika, ki ga je John Lee, vodja programa ulične umetno-sti na Univerzi v Winshestru, opredelil kot sanjača, ki jepoln idej, realista, ki sanjača spusti na trdna tla, in kri-tika, ki je kot tretje oko, v eni osebi, a ob pravem času.
Tako so naše sanjaške besede padle na plodna tlatudi za Šuglo. Novi letni učni načrt bo obogaten vsebin-sko, časovno in organizacijsko. Šuglarji bodo tako imeliceloletne module, na katerih se bodo izpopolnili v uli-čnoigralskih veščinah, in terminske module z vešči-nami, ki jih lahko uporabijo znotraj uličnogledališkeigre. Od oktobra dalje se bomo srečevali kar dvakrat te-densko, mladi ustvarjalci pa bodo imeli tudi uro samo-stojnega ustvarjanja. Verjamemo, da bodo te novitetepomembno vplivale na mlade neizkušene umetnike, jimdale dobro popotnico in elan za ustvarjanje v uličnogle-daliških krogih.
Naj za piko na i omenim, da reka SAWA še ni nehalateči. Vsak pritok se širi dalje, po tihem pa se načrtuje ženova Zimska univerza, ki se bo tokrat zlivala v Winche-stru (GB). Počasi in vztrajno pa se širi tudi izobraže-valna struga Društva Gledališče Ane Monro, saj že raz-vijamo kurikulum nadaljevalne oz. profesionalne Šuglein šole za izobraževalce uličnega gledališča.
SAWA ALI SAVA? ÇA VA?
GO OUT AND DANCEPREŠERNA ANA
LJUBLJANA, 29. APRIL 2011
15:30 Studio BA Tango –TANGO TEATER (10'),Tromostovje
16:00 Capoeira TradicaoBaiana – RODA (90'),Čevljarski most
17:00 Kolektiv Federacija insodelavci – ŽE TAM (30'),Prešernov trg
17:00 Vita Osojnik & Mana &Qulenium – VERTIKALA INHORIZONTALA V ŽIVLJENJUENEGA PARA (120'), začetek naDvornem trgu
17:30 PC EUREKA & PC Fredi– PLESIŠČE DRUŽABNIH PLESOV(120'), pred kavarnoMakalonca
17:30 KUOD Bayani – INDIJSKIPLESI (30'), Mesarski most
17:45 Bara Kolenc –METAMORFOZE 1.33: BALKONNAD REKO (10'), ob spomenikužupanu Hribarju
18:00 SwingOpis – A'NA SWING?(120'), Čevljarski most
18:00 EN-KNAP Group inDEJA DONNE – ENTRANCEAND EXITS / VSTOPI IN IZSTOPI(15'), Mesarski most
18:00 Salsoteca – PLESIŠČE SALSE(90'), Plečnikove arkade naTržnici (pri baru Arkade)
18:30 Studio za svobodni ples– 1MOŠKI 6ŽENSK (6'),Mesarski most
18:30 Fičo Balet – TRG JE NAŠ!,premiera (25'), Prešernov trg
18:30 Ljudov laboratorij –KDOR NE, PLEŠE NI PINGVIN!(90'), začetek na Cankarjevemnabrežju
18:30 Nina Jan, EstaMatković, Ivan Mijačević,Bor Pungerčič, DomenŠega – PLESNA IMPROVIZACIJASKOZI MESTO (120'),začetek pri PTL-ju
18:45 Nicole Speletic –HUMAN/NATURE (12'),Mesarski most
19:00 KUOD Bayani –ORIENTALSKI PLESI (30'),Mesarski most
19:15 Ryuzo Fukuhara inMartina Štirn – TANKA NITPOPKA (30'), Prešernov trg
19:45 Studio za svobodni ples– 1MOŠKI 6ŽENSK (6'),Mesarski most
20:00 Kolektiv Federacija insodelavci – ŽE TAM (30'),Prešernov trg
20:30 DJ Borka – DO KONCA(120'), Plečnikove arkade naTržnici (pri baru Arkade)
Piše: Joanna Ostrowska
Prihajam iz hladne dežele, zato vem,da ulična umetnost in zima ne gresta zroko v roki. Na ljubljanskem malemoglednem festivalu pa se je izkazalo, damraz ni nujno sovražnik uličnih ustvar-jalcev. Na prostem so se zbrali ljudje zrazličnimi ozadji in poklici ter ustvarilizanimivo množico gledališčnikov, umet-nikov in akademikov.
Ulični umetniki na Poljskem nimamomožnosti »profesionalnega« izobraževa-nja. Po pravici povedano se mi niti ne zdi,da ga potrebujemo. Zakaj? Odgovorimlahko le z lastnega stališča, ki pa je mordaizrazito poljsko. Prvič, nimamo društva,ki bi se ukvarjalo izključno z uličnim gle-dališčem. Umetniki, ki »delajo na ulicah«,so se zvrsti izučili na podlagi izkušenj alina delavnicah z izkušenejšimi ustvarjalci.Drugič, ulično gledališče je na Poljskemdolgo veljalo za uporniško, razdiralno de-
javnost. Poskus snovanja akademije aliuniverzitetnega programa bi bil torej ab-surden, predvsem pa ulično gledališče ševedno ne sodi med ugledne umetniškezvrsti. Na simpoziju na Pokljuki v organi-zaciji Gledališča Ane Monro sem izvedela,da takšni programi vsekakor obstajajo, inso za povrh še izredno zanimivi.
Kljub temu se mi porajajo dvomi.Osebno menim, da je ulično gledališčeveč kot 'zgolj umetnost'. Ne zanima mesamo 'kaj je ulično gledališče', temvečpredvsem 'kaj lahko stori'. (Mimogrede,presenečeno sem ugotovila, da se svojozvrst trudijo definirati izvajalci uličnegagledališča, ki nimajo uradne izobrazbe stega področja, akademiki pa niti ne. Ose-bno mi je najljubši opis Jana Cohena-Cruza: »Gledališka umetnost, ki se odvijav javnih stranskih ulicah in omogoča čimboljši dostop.«)
Posledično si zastavljam ključnovprašanje: Čemu? Takoj se moram vpra-
šati tudi naslednje: Kje? (Da ne omenjamže skoraj filozofskega: Kaj je ulica?, saj seljubljanske ulice razlikujejo od london-skih, sploh pa od ulic neevropskih mest.)Pojav, ki ga imenujemo ulično gledališče,je veliko bolj raznoliko od tradicionalnegagledališča (ki ponavadi pomeni, da se od-vija v notranjosti). Slednje ima jasno raz-delane zvrsti, kot so drama, lutkovno gle-dališče, opera, balet itd. Ali obstajadoločena tehnika, ki bi je moral biti veščvsak ulični gledališčnik? Je to hoja s ho-duljami? Bruhanje ognja? Oponašanjekipov? Ali pa morda kaj drugega? Ali uli-čni gledališčnik dejansko potrebuje vsenašteto? Je mogoče ustvarjati tudi brezteh veščin? Bi torej morali poučevatisamo tehnike ali kaj več? In kaj je 'več'?Lahko na ta vprašanja odgovorimo vna-prej? Ali pa naj nanje odgovori človek, kive, zakaj ga privlači ulično gledališče? Inkako mu lahko pomagamo? Ali bo uličnogledališče resnično sprejeto šele tedaj, ko
se bo znašlo pod okriljem akademije? Alizares potrebujemo bolj 'izobražene' gle-dališčne umetnike, profesionalce? In čeže – zakaj?
Vse to se sprašujem. Dodatna vpraša-nja so se porodila na pokljuškem simpo-ziju. Nimam natančnih odgovorov. Koneckoncev berete samo moje zamotanemisli. Zaključila bom z izjavo Ewe Woj-ciak, igralke v Gledališču osmega dne, eneprvih poljskih skupin uličnega gledališča:»Igralec lahko postane samo človek, ki seje rodil kot upornik. (…) Iskanje novihnačinov izražanja je zanj dolžnost, sajprek njih širi svoje znanje in razumeva la-stne občutke. Tehnika je zgolj posledica.«
NEKAJ ZAMOTANIH MISLI O ULIČNI UMETNOSTI
