Novosti, tehni~ne re{itve, kultura - mapei.com · primer jeklo – iz tufa zidana navpi~na konstrukcija in stebri, ki podpirajo jeklene balkone, strop z jeklenimi nosilci in oboki

16

Leto

VI –

{te

vilk

a 16

– ju

nij 2

010

Novosti, tehni~ne re{itve, kultura

Po{t

nina

pla

~ana

pri

po{t

i 110

2 Lj

ublja

na

TIS

KOV

INA

Prenovljena notranjost Grand hotela Union

Kempinski Hotel Adriatic

Sistemske rešitve za popravilo armiranobetonskih konstrukcij mostov in viaduktov

Mapeiev najbolj prodajan sistem za hidroizolacijo v svetu.

• Za{~ita in hidroizolacija velikih inènirskih objektov.

• Idealen za balkone, terase, bazene, kopalnice...

• Enostaven za izvedbo.• Primeren tudi za nanos prek obstoje~ih

oblog.• Za{~ita, trajnost in {iroka uporabnost.

Primer uporabe

Dvokomponentna fleksibilna cementna malta za hidroizolacijo in za{~ito vseh povr{in.

Mapelastic®

Hidroizolacija

V skladu s standardom 14891

Mapelastic-slo-novi.indd 1 11.6.2010 12:22:26

PREDSTAVLJMO IZDELKE

16

Leto

VI –

{te

vilk

a 16

– ju

nij 2

010

Novosti, tehni~ne re{itve, kultura

Po{t

nina

pla

~ana

pri

po{t

i 110

2 Lj

ublja

na

TIS

KOV

INA

Prenovljena notranjost Grand hotela Union

Kempinski Hotel Adriatic

Sistemske rešitve za popravilo armiranobetonskih konstrukcij mostov in viaduktov

POVZETEK REFERENCE

Gledali{~e Petruzzelli 2

Modernizacija vodarne Slovenska Bistrica 23

Most ~ez Muro v Gornji Radgoni 24

Prenovljena notranjost Grand hotela Union 26

Tesnjenje teras objekta R5v Ljubljani 29

Kempinski Hotel Adriatic 30

MNENJE STROKOVNJAKA

Sistemske re{itve za popravilo armiranobetonskih konstrukcij mostov in viaduktov 14

NOVICE

Raz{irjen proizvodnji obrat v Robbianu di Mediglia 10

Sre~anje z arhitekti 32

150 izdelkov Mapei na voljo za LEED projekte

PREDSTAVLJAMO IZDELKE

Mapelastic

Mapegrout T60 22

Mapefl ex PU45

Naslovnica: Izvajalec del prenove notranjosti Grand hotela Union v

Ljubljani se je odlo~il za izbor in izvedbo del z Mapeievimi sistemskimi re{itvami. Za izravnavo obstoje~ih cementnih estrihov je bila uporabljena hitro vezo~a izravnalna masa Planipatch, za lepljenje podloge univerzalno disperzijsko lepilo Rollcoll in za zaklju~no tekstilno oblogo Aquacol T.

REVIJA SVET MAPEILeto VI – {tevilka 16 – junij 2010

DIREKTOR MAPEI, D.O.O. IN ODGOVORNI UREDNIKRo bert Poàr

UREDNI[TVOPo.svet, d. o. o.

POMO^NIK UREDNIKA ZA STROKOVNO PODRO^JEAn dra` Ne dog

TEHNI^NO UREJANJETat ja na Biz jak

LEKTORIRANJENina [tam po har

KONTAKTMapei, d. o. o., Novo mesto

PE GrosupljeBrezje pri Grosupljem 1 c

1290 GrosupljeTel.: 01 786 50 50Faks: 01 786 50 55

E-mail: mapeiÐmapei.si

GRAFI^NA PRIPRAVAMultigraf, d. o. o.

TISKMond grafi ka, d. o. o.

NAKLADARe vi ja iz ha ja 3-krat let no v na kla di 5500 iz vo dov, brez pla~no.

Va{ na slov smo do bi li v enem iz med jav nih ime ni kov ali pa ste è po slo va li z nami. ê ~aso pi sa ne èli te pre je ma ti, vas

pro si mo, da nas o tem ob ve sti te po te le fo nu, fak su ali po{ti.

Pri pripravi te {tevilke so tekste, fotografi je in sporo~ila pri-spevali: Andra` Nedog, Gregor Knez, Samo Mlinari~, Tatjana Bizjak; posnetki so iz foto arhiva: Mapei Milano, Mapei Novo

mesto, Grand Hotel Union, Kempinski Hotel Adriatic, Mosaico+, Marmor Hotavlje.

REVIJO IZDAJAMapei S.p.A.

Via Cafi ero, 2221158 Milano, I

Tel.: 0039 02 376 731Faks.: 0039 02 376 73 214Internet: www.mapei.comE-mail: mapeiÐmapei.it

PREDSEDNIK IN GLAVNI IZVR[NI DIREKTORGiorgio Squinzi

ODGOVORNA DIREKTORICAAdriana Spazzoli

KOORDINACIJAMetella Iaconello

^lanke ali njihove posami~ne dele, objavljene v tej reviji, se lahko reproducira po pridobitvi dovoljenja izdajatelja in

navedbi vira.

214

2426

30

Spletne strani Mapei vsebujejo vse informacije o izdelkih skupine, njeni organiziranosti v Italiji in mednarodno, njeni vklju~itvi v glavne sejem-ske dejavnosti in {e veliko ve~.

www.mapei.com

1

REFERENCE

PREPOROD MITA

Glasba, kultura in obse`na obnova, ki so jo izvedli z uporabo naprednih tehnolo{kih re{itev, vse to pa ob upo{tevanju tradicije, vendar s pogledom v prihodnost.

GLEDALI[Ê PETRUZZELLI

22

Gledali{~e Petruzzelli v Bariju, ki je eno najpomembnej{ih italijanskih gledali{~, je pa znano tudi v svetu, se je, lahko re~emo, dvignilo iz pepela. In vnovi~ je Mapei tisti, ki se podpisuje pod to pomembno delo.Po zaprtju gledali{~a zaradi poàra, ki je uni~il stavbo 27. oktobra 1991, je konec lanskega leta ta hram kulture vnovi~ odprl svoja vrata. Slovesnost ob odprtju se je za~ela z italijansko himno, ki ji je sledila Beethovnova Deveta sim-fonija v izvedbi Simfoni~nega orkestra iz pokrajine Bari. To-krat jih je vodil dirigent Fabio Mastrangelo, ki je po rodu iz Barija, sicer pa dirigira orkestru gledali{~a v ruskem Jekate-rinburgu ter zboru Fundacije Petruzzelli, ki je za konec Odo radosti tudi odpel. Lirsko sezono je gledali{~e za~elo dan pozneje, 6. decembra, na dan svetega Nikolaja (Miklavà), za{~itnika mesta Bari, in sicer s Puccinijevo opero Turandot. Tudi tu je tako kot v milanski Scali in na {e ne{teto drugih gradbi{~ih Mapei s ponosom pokazal svojo veliko strast do obnove sodobnih in zgodovinskih kulturnih spomeni-kov, ki so simbol kraja, ki mu pripadajo, pa tudi dedi{~ina {ir{e mednarodne skupnosti. Gre za strast, ki pomeni skrb, predanost in zavzetost za ~love{ke sposobnosti – od razi-skav za proizvodnjo izdelkov do nenehne prisotnosti stro-kovnega kadra na trgu, ki lahko v doglednem ~asu izpolni razli~na pri~akovanja.Tak pristop na gradbi{~u in tak na~in dela spreminjata pod-jetje Mapei iz dobavitelja izdelkov v partnerja, ki je zaupa-nja vreden sogovornik in ima za morebitne teàve na voljo {tevilne re{itve.Gledali{~e Petruzzelli je eden prvih primerov sodobne arhi-tekture v Italiji v za~etku 20. stoletja. Na~rtovano in zgra-jeno je bilo namre~ s kombiniranjem tradicionalnih mate-rialov in tehnologij z zelo sodobnimi elementi, kot je na primer jeklo – iz tufa zidana navpi~na konstrukcija in stebri, ki podpirajo jeklene balkone, strop z jeklenimi nosilci in oboki iz opeke (ali tufa). Ne nazadnje izraàta popolnoma avantgardno gradbeno tehniko tudi konstrukcija kupole in jekleno ogrodje proscenija oz. predodrja.

Foto

: Luc

a Tu

ri

GLEDALI[Ê PETRUZZELLI

33

REFERENCE

êprav je dogodek vse zelo pre-tresel, so pristojni è na dan poàra za~eli govoriti o obno-

vi. Prek svoje tehni~ne in komercialne podpore je Mapei od za~etka spre-mljal razvoj na gradbi{~u, stal je ob strani podjetjem, ki so se spopadala z obnovo, in za premagovanje teàv v razli~nih rekonstrukcijskih fazah po-nujal najnaprednej{e tehni~ne re{itve. Dela so obsegala: - zavarovanje celotne stavbe, - izvedbo zidarskih del in obnovo

prelepega foajeja, - notranja in zunanja zaklju~na dela,

dodatna dela v zvezi z napeljavami in opremo.

Zavarovanje stavbe in izvedba zidarskih delPo odstranitvi ru{evin je bil prvi nujni poseg obnova popolnoma uni~enih konstrukcij in tistih, katerih funkcio-nalnost je bila nepopravljivo na~eta.Za vgradnjo novega ogrodja so upo-ra bili beton iz cementnega veziva STABILCEM SCC (izdelek Mapei evih laboratorijev), ki se rabi za samo-zgo {~evalne in volumetri~no stabilne estrihe in betone.Preden so nove elemente spojili s sta-rimi, delno po{kodovanimi konstrukci-jami, so te obnovili s sanacijsko malto iz linije MAPEGROUT (cementne malte s kontroliranim kr~enjem za sanacijo

betona) ter po{kodovano armaturo za{~itili s protikorozijskim dvokom-ponentnim premazom na cementni osnovi MAPEFER. Sledila je uporaba epoksidnih smol, kot so EPORIP, dvo-komponentno epoksidno lepilo za le-pljenje novega betona na stari beton EPOJET, zelo teko~a epoksidna smola za zalivanje razpok pri monolitnih konstrukcijah ter pritrjevanje dodatne armature pri konstrukcijskih oja~itvah in ADESILEX PG1, tiksotropno epoksi-dno lepilo za konstrukcijsko lepljenje, ki se rabi za lepljenje oja~itvenih lamel na betonu.

Obnova foajejaPri foajeju sta bili Mapeievi nalogi po-laganje nove talne obloge in sanacija obstoje~e. Po {tevilnih ogledih so sku-paj z vodstvom projekta in glavnimi sodelujo~imi podjetji podlage razdelili na dva glavna tipa: estrihi iz armirane-ga betona in drugi tip brez estriha, pri katerih se je kazala povr{ina kovinskih tramov. V obeh primerih ni bilo za-dostne vi{ine za izvedbo plavajo~ega estriha. Odlo~ili so se torej za izved-bo lepljenega estriha in pred vgra-dnjo estriha iz pripravljene me{anice TOPCEM PRONTO z normalnim ~asom vezave in kontroliranim kr~enjem, ki se rabi za izvedbo hitrosu{e~ih estri-hov. Za lepljenje estriha so uporabili dvokomponentno epoksidno lepilo

EPORIP. Nadalje so vgradili kompen-zacijski sloj za prepre~evanje razpok Mapetex sistem, ki ga sestavljata plast geotekstila in samolepilni spri-jemni trak. Sistem se polaga kot plast mikroarmature, zalepili pa so ga z izbolj{anim cementnim lepilom KERAQUICK + LATEX PLUS, ki je od-porno proti zdrsu in po standardu SIST EN 12004 ozna~eno z oznako C2FT in z visoko prilagodljivostjo S2, saj vsebuje elasti~ni lateks LATEX PLUS. Enako cementno lepilo KERAQUICK + LATEX PLUS se je uporabilo tudi za le-pljenje talne obloge iz umetnega ka-mna.

Zaklju~na dela:napeljave, notranja in zunanja zaklju~na dela ter opremaZaklju~na dela so navrgla dobr{en del izzivov, s katerimi se je bilo treba spo-pasti. Vodstvo je moralo izbrati takega tehni~nega partnerja, ki bi poleg spo-sobnosti in strokovnosti jam~il tudi strukturno ustrezno podjetje, central-no, a hkrati lokacijsko razpr{eno, ki bi imelo mo~no razvojno zaledje in bi lahko v realnem ~asu ponudilo re{itve. Izbira je bilo podjetje Mapei.Za vse je bil to velik izziv. Bila sta to tekma s ~asom in lov za popolnostjo. Hitro se je za~elo dolgo posvetovalno obdobje strokovnjakov – svetovalcev, nadzornikov iz zavoda za kulturno

MAPEI IN CELOVITA OBNOVA

1 2 3

44

dedi{~ino, nadzornikov gledali{~a, odgovornih ob~ine Bari in pristojnega komisarja. Vsaka izbira je bila plod te-snega sodelovanja in razprav, ki so bile usmerjene v iskanje takih re{itev, ki bi poleg tehni~ne in zgodovinske pla-ti upo{tevale tudi funkcionalno plat, usklajeno z namembnostjo objek-ta. Podjetje Mapei je bilo ob~asno vklju~eno v projekt tudi zato, da je komentiralo in utemeljilo predlagane re{itve in s pravimi tehnolo{kimi pri-stopi konkretiziralo predlagane ideje. Mapei je pogosto è v pripravljalnih fazah ponudil smernice, ki so pripo-mogle usmerjati tehni~no osebje. Po pripravljalni fazi so konkretna dela za~ela intenzivno potekati v zadnjem letu. Predvsem v tej zaklju~ni stopnji sta Mapeieva centralna in lokalna tehni~na pomo~ pri{li {e posebej do izraza. Soo~ili so se z vsakim izzivom in ga pravo~asno razre{ili, pazili pa so tudi na pred~asno dostavo materiala. Razvile so se vse potrebne sinergije in komunikacija je postala bistvenega pomena. »Dobava« Mapeieve teh-nologije se je za~ela s polaganjem pribli`no 6000 m2 notranjih in zuna-njih estrihov iz me{anice lokalnega agregata in TOPCEMA, cementnega veziva z normalnim ~asom vezave, s hitrim su{enjem in s kontroliranim kr~enjem, ter TOPCEMA PRONTO, pri-pravljene malte z normalnim ~asom vezave, kontroliranim kr~enjem in s

hitrim su{enjem, ki so jih nanesli bo-disi na obnovljene estrihe bodisi na predele, kjer so odstranili staro talno oblogo in podlago.Za vsako vrsto tlakov in/ali oblog so izbrali najprimernej{e lepilo. - Umetni kamen v toaletnih prostorih,

loàh in garderobah so polagali z izbolj{anim dvokomponentnim ce-mentnim lepilom ELASTORAPID v beli barvi. Po standardu SIST EN 12004 je razvr{~eno v razred C2FTE S2.

- Umetni kamen velikih dimenzij na stopnicah, podestih, stopnicah pro-scenija in naravni kamen na pragih, stopnicah garderob in proscenija so polagali z visoko prilagodljivo – fl eksibilno me{anico KERAQUICK + LATEX PLUS razreda S2.

- Izbolj{ano lepilo ADESILEX P9, ki je po standardu SIST EN 12004 razvr{~eno v razred C2TE, s poda-lj{anim odprtim ~asom in brez leze-nja plo{~ic in izdelkov iz kamna na vertikalnih povr{inah so uporabili za polaganje vpojnih kerami~nih plo{~ic v kroja~nici, garderobah in foajeju.

- Porcelanski gres v kroja~nici in garderobah kot tudi {esterokotne rde~e in bele marmete na preho-dih v loè so polagali z debelosloj-nim cementnim lepilom KERAFLEX MAXI S1 razreda C2FTE S1.

- Gotovi leseni pod iz iroka v obla~ilnicah in hodnikih so po-

lagali na estrih narejen iz gotove me{anice TOPCEM PRONTO, ki so ga pred tem obdelali s premazom ECO PRIM PU 1K, lepili pa so ga z enokomponentnim poliuretanskim lepilom ULTRABOND P990 1K, ki je pripravljen za uporabo, elasti~en, brez topil in je primeren za lepljenje vseh vrst parketa in laminata.

- Tudi gotovi parket iz iroka v celo-tnem parterju se je polagal z lepi-lom ULTRABOND P990 1K.

- ûdovito rde~o tkanino, ki krasi stene vseh lo`, so lepili z lepilom na vodni osnovi ADESILEX MT32, ki se rabi za polaganje stenskih oblog.

Mapeievo svetovanje pa je segalo prek podro~ja lepil, saj je vklju~evalo tudi utrditev in hidroizolacijo konstrukcij in elementov razli~nega tipa. - Za obnovo nosilcev iz armiranega

betona in sanacijo skupine skulptur iz betona, poimenovane Fastigio (vrh, vi{ek), ki krasijo pro~elje stav-be, so uporabili protikorozijski dvo-komponentni premaz MAPEFER, ki se rabi za za{~ito armaturnega èleza. Uporabili so tudi tiksotropno sanacijsko malto MAPEGROUT T40 srednje trdnosti 40 MPa in dvo-komponentno fi no cementno malto MAPEFINISH. Kipe so nato {e utrdili s tkanino iz linije MAPEWRAP C (tkanina iz enoosno, dvoosno in {tiriosno tkanih karbon-skih vlaken, ki so na voljo v razli~nih gramaturah), ki so jo vgradili s po-sebnimi izdelki na osnovi epoksi-dnih smol iz linije MAPEWRAP.

- Jekleni nosilci scenskega stol-pa so utrjeni s cementnim vezi-vom STABILCEM SCC, ki se rabi za prostorninsko stabiliziranje samozgo{~evalnih betonov z do-datkom agregata zrnavosti 0 – 16.

- Lesene tramove, ki podpirajo stre-

Slika 1: Prek 6000 m2 notranjih in zunanjih estrihov, ogrevanih ali ne, se je poloìlo z me{anicama Topcem in Topcem Pronto

Sliki 2 in 3: V foajeju so po nanosu geo tekstila Mapetexsel poloìli tehni~ne marmete z lepilom Keraquick + Latex Plus

Slika 4: Obnova in konstrukcijski pose-gi z malto iz linije Mapegrout

Slika 5: V galeriji, loàh in hodnikih so polagali {esterokotne marmete z lepilom Kerafl ex Maxi S1

4

5

55

REFERENCE

ho foajeja, so obdelali po tehnolo-giji MAPEWOOD, ki jo sestavljata temeljni epoksidni premaz v vodni disperziji MAPEWOOD PRIMER 100 za utrditev in neprepustno obde-lavo lesenih konstrukcij in MAPE-WOOD PASTE 140, epoksidno ti-ksotropno lepilo za oja~anje lesenih konstrukcijskih elementov.

- Potem je tu {e hidroizolacija zu-nanjih povr{in. Plo{~adi in terase so zatesnili s plasto-elastomerni-mi membranami POLYSHIELD TS4 podjetja Polyglass, ki je prav tako del skupine Mapei, vse nadstre{ke zidu nad pro~eljem pa so nepre-pustno obdelali z dvokomponen-tno elasti~no cementno malto MAPELASTIC, ki se rabi za vodote-sno za{~ito betona, zidov in estri-hov.

Zatem pa najpomembnej{e poglavje, ki je zahtevalo najve~jo tehni~no za-vzetost podjetja Mapei: zaklju~na ob-

delava.Pri arhitektonskih objektih je zaklju~ni sloj tisti, ki ga opazijo tako strokovnja-ki kot laiki in o katerem se vsakemu zdi, da lahko izrazi svoje mnenje, kriti-ko ali pohvalo. Mapei je skrbel tudi za notranja zaklju~na dela.Vse notranje strope so barvali z de-korativno barvo na osnovi silikonskih smol v vodni disperziji SILANCOLOR PITTURA, ki je izredno paroprepustna in hidrofobna. Pred zaklju~no bar-vo so nanesli {e temeljni premaz na osnovi silikonskih smol v vodni disper-ziji SILANCOLOR PRIMER, ki se zelo dobro vpija.Vsi stebri so bili obdelani s fino mineral-no prevleko na osnovi silikatov v obli-ki paste SILEXCOLOR MARMORINO, ki je izredno paroprepustna in deko-rativna ter daje marmoriran kon~ni videz. Pred mineralno prevleko so na stebre nanesli {e premaz na osnovi kalijevega silikata v vodni raztopini SILEXCOLOR PRIMER.

Slika 6: Parket (gotovi iroko) so po celem parterju polagali z lepilom Ultrabond P990 1K

Slika 7: Ko so v parterju poloìli parket, so za~eli name{~ati fotelje

Slika 8: Parter po zaklju~ku del

Slika 9: Dekorativni premazi znotraj gledali{~a in v foajeju so se izvajali z izdelki Silancolor Pittura, Silexcolor Marmorino in Colorite Performance

Slika 10: Sugestivna slika odseva parterja

Slike 11, 12 in 13: Skupino betonskih skulptur, poimenovano Fastigio (vrh, vi{ek), so v Gledali{~u Petruzzelli sanirali z izdelki Mapefer, Mapegrout T40 in Mapefinish, kipe pa so {e utrdili z geo-tekstilom iz karbonskih vlaken iz linije Mape Wrap

Slika 14: Saniranje lesenih tramov s tehnologijo sistema Mapewood

Slika 15: Zunanje povr{ine so hidroizo-lirali s plasto-elastomerno membrano podjetja Polyglass

6 7 8

9 10

66

zadnje je barva SILEXCOLOR PITTURA, imenovana Petruzzelli rde~a, zagleda-la lu~ sveta. Mapei jo je uvrstil tudi v svojo standardno ponudbo barv. Ko so dolo~ili barvni odtenek, so se morali spoprijeti {e z nemajhnim problemom enotnosti podlag. S~asoma so se na-mre~ na fasadi nabrali ostanki ometov in barv razli~nega tipa in izvora, poleg tega pa so bile {e vedno opazne sle-di poàra in predhodno izvr{enih del. Pojavil se je torej velik problem, kako dose~i absolutno kromati~no enakost na izjemno razli~nih podlagah, ki ima-jo seveda razli~no stopnjo vpojnosti. Povezala sta se milanski laboratorij, ki snuje barve in izdeluje vzorce za testiranja, in tehni~ni ka-der z ju`nega dela Italije, ki je preizkusil na desetine barv-nih re{itev. Preizkuse so nadzorovala v projekt vklju~ena podje-tja in vodstvo projekta, ki

Stopni{~e, toaletne prostore, tehni~ne prostore, obla~ilnice in foaje so de-korativno obdelali z barvo na osnovi ~iste akrilne smole v vodni disperziji COLORITE PERFORMANCE, ki se rabi za za{~ito in dekoracijo zunanjih in notranjih povr{in. Pred tem so nanesli MALECH, temeljni premaz na osnovi mikroniziranih akrilnih smol v vodni disperziji.Zares kompleksno pa je bilo podro~je zunanjih dekorativnih premazov, saj je ob{irne debate sproìla è barva fasa-de. Pristojni so se namre~ odlo~ali med belo in rde~o barvo. Nato je bilo treba izbrati pravi odtenek rde~e, ki ga je pri~akoval odgovorni nadzornik. Ta je po zaslugi Mapeievih dobrih utemelji-tev odobril uporabo sistema na osnovi silikatov namesto tradicionalne apnene barve. Tako je v Mapeievih razvojno-raziskovalnih laboratorijih ste kel pro-jekt »barva Petruzzellija«. Izbor barve je bil predmet {tevilnih in poglobljenih {tudij o stratigrafi ji starih barv in na-

11 12

13

14 15

77

REFERENCE

V tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo linijam Izdelki za polaganje kerami~nih plo{~ic in kamna, Izdelki za polaganje te-kstilnih in pro`nih oblog in Izdelki za gradbeni{tvo. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Lepila in fugirne mase za kerami~ne plo{~ice in izdelke iz kamna so v skladu z zahtevami standar-dov SIST EN 12004 in EN 13888. Mapei izdelki za za{~ito in popravilo betonskih konstrukcij imajo oznako CE in so v skladu s standardom SIST EN 1504. Skoraj vsi izdelki Mapei za vgra-dnjo talnih in stenskih oblog imajo oznako EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin – certifi kat zdruènja GEV. Mapei izdelki za estrihe imajo oznako CE in so v skladu s standardom SIST EN 13813.

Adesilex MT32: lepilo v vodni disperziji za lepljenje stenskih oblog.Adesilex PG1 (CE SIST EN 1504-4): dvokomponentno tikso-tropirano epoksidno lepilo za konstrukcijska zlepljenja (beton, jeklo …).Adesilex P9 (C2TE, EC1 R, CE SIST EN 12004): cementno lepilo z dobrimi za~etnimi trdnostmi, s podalj{anim odprtim ~asom in brez lezenja plo{~ic na vertikalnih povr{inah (za na-nose do 5 mm).Colorite Performance (CE SIST EN 1504-2, premaz (c), principi PI, MC in IR): barva na osnovi ~istih akrilnih smol v vodni disperziji za za{~ito in dekorativno obdelavo zunanjih in notranjih povr{in.Eco Prim PU 1K (EC1 R): enokomponentni poliuretanski te-meljni premaz brez topil z izredno nizko emisijo hlapljivih or-ganskih sestavin (VOC) za odpra{itev, u~vrstitev in zapiranje preostale vlage na vpojnih in nevpojnih podlagah.Elastorapid (C2FTES2, CE SIST EN 12004): dvokomponen-tno visoko zmogljivo, prilagodljivo, fl eksibilno cementno lepilo s hitrim vezanjem in hidratacijo, podalj{anim odprtim ~asom, brez lezenja na vertikalnih povr{inah, za polaganje kerami~nih plo{~ic in izdelkov iz kamna (za nanose do 10 mm).Epojet (CE SIST EN 1504-5): dvokomponentna redko teko~a epoksidna smola za injektiranje.Eporip (CE SIST EN 1504-4): dvokomponentno epoksidno lepilo za konstrukcijska zlepljenja in monolitno zalivanje razpok v tlakih.Kerafl ex Maxi S1 (C2TES1, CE SIST EN 12004): visoko zmo-gljivo, prilagodljivo, fl eksibilno cementno lepilo s podalj{anim odprtim ~asom in brez lezenja plo{~ic in izdelkov iz kamna na vertikalnih povr{inah (za nanose od 3 do 15 mm).Keraquick (C2FTS1, EC1, CE SIST EN 12004): visoko zmo-gljivo, prilagodljivo, fl eksibilno, hitro vezo~e cementno lepilo za polaganje plo{~ic in izdelkov iz kamna brez lezenja na vertikal-nih povr{inah (za nanose do 5 mm).Latex Plus: polimerni dodatek za izbolj{anje sprijemnih trdno-sti in prilagodljivosti malte Nivorapid.Malech: univerzalni temeljni premaz na osnovi mikromoleku-larnih akrilnih smol v vodni disperziji.Mapefer (CE SIST EN 1504-7): dvokomponentna za{~ita ar-mature na osnovi cementnega veziva in raztopine sinteti~nih smol s korozijskimi inhibitorji.Mapefi nish (CE SIST 1504-2, premaz (c), principi PI, MC, IR, CE SIST EN 1504-3, R2): dvokomponentna polimerno ce-mentna malta za fi nalno obdelavo betonov in cementnih ome-tov.

Mapegrout T40 (CE SIST EN 1504-3, R3): tiksotropirana mi-kroarmirana malta srednje trdnosti (40 MPa) za saniranje be-tonskih povr{in.Mapelastic (CE SIST EN 1504-2, premaz (c), principi PI, MC in IR): dvokomponentna visoko prilagodljiva, fl eksibilna cementna malta za tesnjenje in za{~ito betona ter povr{in bal-konov, teras, kopalnic in plavalnih bazenov.Mapetex Sistem: v celoti odstranljiv sistem za polaganje plo{~ic in izdelkov iz kamna. Uporaben tudi kot kompen-zacijski sloj za prepre~evanje razpok pri lepljenju plo{~ic na problemati~ne podlage.Mapewood Paste 140: dvokomponentno, epoksidno, tikso-tropirano lepilo za obnovo lesenih konstrukcijskih elementov.Mapewood Primer 100: dvokomponentni, teko~i epoksidni premaz v vodni disperziji za izvedbo temeljno sprijemnega in utrditvenega premaza pred obnovo po{kodovanih lesenih kon-strukcijskih elementov.MapeWrap C: tkanina iz enosmerno, dvo in {tiri kontinuirano usmerjenih ogljikovih (karbonskih) vlaken. Na voljo v razli~nih gramaturah in {irinah.Polyshield TS4: hidroizolacijski trakovi na osnovi destiliranega bitumna, modifi ciranega z atakti~nim polipropilenom debeline 4 mm, na nosilcu iz netkanega poliestrskega fi lca z oja~animi in stabiliziranimi steklenimi vzdol`nimi vlakni.Silancolor Pittura: visoko paropropustna in vodoodbojna za{~itno-dekorativna barva na osnovi silikonskih smol v vodni disperziji za zunanje (fasadne) povr{ine.Silancolor Primer: vpojno regulacijski, temeljno sprijemni pre-maz na osnovi silikonskih smol v vodni disperziji.Silexcolor Base Coat: visoko prekriven, pigmentiran temeljno sprijemni premaz za zagotovitev enakomerne vpojnosti podlage na osnovi modifi ciranega kalijevega silikata v vodni disperziji, skladen s standardom DIN 18363.Silexcolor Marmorino: visoko paroprepustna in vodoodboj-na, za uporabo pripravljena me{anica zaklju~ne fi ne prevleke plemenitega dekorativnega izgleda na osnovi kalijevega silikata v vodni disperziji za nanosa z lopatico na zunanje in notranje povr{ine.Silexcolor Pittura: visoko paroprepustna in vodoodbojna za{~itno dekorativna barva na osnovi silikata za obdelavo ce-mentnih ali apnenih ometov na zunanjih in notranjih povr{inah.Silexcolor Primer: vpojno regulacijski, temeljno sprijemni premaz na osnovi kalijevega silikata v vodni raztopini pred nana{anjem izdelkov iz linije Silexcolor.Stabilcem SCC: ekspanzijsko cementno lepilo za pripravo vo-lumsko stabilnih samozgo{~evalnih betonov (SCC) za izdelavo in obnovo betonskih konstrukcij.Topcem: normalno vezo~e in hitro su{e~e specialno hidravli~no vezivo za izvedbo estrihov z nadzorovanim kr~enjem. Preosta-nek vlage po 4 dneh pod 2 CM %.Topcem Pronto (EC1 R, CT-C30-F6-A1fl , CE SIST 13813): za uporabo pripravljena suha me{anica malte z normalnim ve-zanjem in hitrim su{enjem za izvedbo estrihov z nadzorovanim kr~enjem. Preostanek vlage po 4 dneh pod 2 CM %.Ultrabond P990 1K (EC1 R): enokomponentno elasti~no poli-uretansko lepilo brez vsebnosti organskih topil za lepljenje vseh vrst oblog iz lesa in laminata.

UPO RAB LJE NI IZ DEL KI

je po{iljalo poro~ila v Mapei in s tem prispevalo nepogre{ljivo povratno

informacijo s trga. V Mapeiu so tako zasnovali novo druìno izdelkov, med

katere sodi tudi pigmentiran temelj-ni premaz na osnovi modifi ciranega

8

TEHNI^NI PODATKI

Gledali{~e Petruzzelli, BariLeto izgradnje: 1898–1903Projekt: Obnova Gledali{~a Petruzzelli v Bariju in vnovi~na predaja svoje-mu namenuDatum predaje objekta: 18. junij 2007Datum zaklju~ka del: 8. januar 2009Investitor: dràva Italija, deèla Puglia, pokrajina Bari, ob~ina BariSkupni znesek projekta: 24.303.812,51 EURArhitekturni projekt: prof. arh. A. Restucci – Benetke, arh. E. Fabbri – Benetke, arh. G. Vincenti – BariIzvajalsko podjetje: Società Consortile Ricostruzione Teatro Petruzzelli ScarlMapeievi koordinatorji: Achille Carcagnì, Fiorella Rodio, Giammario Dispoto, Luca Carcagnì, Arianna Colella, Michelangelo Sorrenti, Paolo Sala in Angelo Giangiulio

kalijevega silikata v vodni disperziji SILEXCOLOR BASE COAT z izredno polnilno mo~jo, ki za-gotavlja enakomerno vpojnost podlag po nem{kem standardu DIN 18363. Premaz omogo~a, da è s prvim debelej{im slojem za-gotovimo enakomerno vpojnost podlage. Na ta sloj so zato lahko nana{ali zaklju~no barvo SILEXCOLOR PITTURA Petruzzelli rde~a, tj. eno-komponentno barvo na osnovi modifi ciranega kalijevega silikata, izbranih polnil in pigmen-tov, ki so odporni proti svetlobi po standardu DIN 18363. Rezultat je bil izjemno dober in je poèl pohvale stroke in {ir{ega ob~instva.

Danes ...Danes je projekt zaklju~en, Bari ima spet svoje gledali{~e. Za tistega, ki je imel tako kot Mapei ~ast in privilegij sodelovati pri obnovi stavbe, je gibanje med loàmi in parterjem, med gardero-bami in odrom, ki vnovi~ prekipevajo od ume-tnikov, gledalcev, glasbe, razli~nih di{av, piruet in verzov veliko ~ustveno doìvetje. Doìvetje, ki poène kri po ìlah in pospe{i bitje srca. SM

Sliki 16 in 17: Od izvorne do nove barve Petruzzelli rde~a, ki so jo med posebnim projektom razvili v podjetju Mapei, tako da so zdruìli diagno-stiko, razvoj in tehnologijo

Slika 18: Pro~elje pred posegom

Slika 19: S Kartensovim testom so na gradbi{~u ugotavljali vpojnost razli~nih podlag

Slika 20: Eno od {tevilnih mest, kjer so izvajali preskusna barvanja za kon~no dolo~itev pravega odtenka

Sliki 21: Nanos kon~ne barve in detajl zaklju~ene fasade

16

17

18

19

20

21

99

NOVICE

Obrat v Robbianu di Mediglia, ki je le streljaj od Milana, je najsodobnej{i in tehnolo{ko

najbolj dovr{en med Mapeievimi pro-izvodnimi obrati. Procesi proizvodnje, skladni s sistemi kakovosti, z okoljski-mi predpisi in s sistemi varnosti, teme-ljijo na samodejnih, tj. avtomatiziranih proizvodnih linijah. Proizvodni obrat tako deluje skladno s certifi kati kako-vosti ISO 9001, IS0 14001, OHSAS in evropsko shemo EMAS.Zgrajen je bil leta 1975, leta 2008 pa so ga raz{irili in nadgradili, da bi lah-ko zadostili novim potrebam mo~no raz{irjenega podjetja, prisotnega na globalnem trgu, ter izzivom raciona-lizacije proizvodnje. Skladno s tem lahko zatrdimo, da glavni Mapeiev proizvodni obrat v Italiji simboli~no predstavlja rast, stalno inovativnost podjetja in odzivnost na tr`ne raz-mere, kar je tisti dejavnik, ki Mapeiu prina{a konkuren~no prednost.Poglejmo natan~neje, kako sta na-stajali nadgradnja in posodobitev razli~nih proizvodnih in logisti~nih podro~ij. Januarja leta 2008 je bila dokon~ana izgradnja skladi{~a za surovine in embalaò (7500 m2 s 15 000 paletnimi mesti). V drugi polo-vici istega leta je bila zgrajena {e nova

MAPEI RASTEV Robbianu di Mediglia blizu Milana odslej raz{irjen Mapeiev proizvodni obrat.

1 2 3

proizvodna hala v izmeri 2500 m2, namenjena izdelavi za{~itnih fasadnih barv. V tej pokriti hali bodo v kratkem za~ele potekati tudi nekatere druge proizvodne dejavnosti. Betonska tla v objektu so standardna, narejena po merilih logisti~ne u~inkovitosti, poàrne varnosti in upo{tevajo okolje-varstvene predpise.Spomladi 2008 so pognali {e stroj za proizvodnjo novega poliuretanskega izdelka za izdelavo preprog iz ume-tne trave ULTRABOND I 710, katerega proizvodna zmogljivost je 15 000 ton na leto.V prvih mesecih istega leta so odprli tudi novo proizvodno linijo za izdela-vo posebnih malt, proizvodna zmo-gljivost pa je 100 000 ton na leto.Nato so v za~etku leta 2009 usposobi-li {e novo proizvodno linijo za izdela-vo in pakiranje poliuretanskih, visoko viskoznih tesnilnih mas MAPEFLEX. [lo je za zelo obse`no {iritev in poso-dobitev, ki dejansko odraà Mapeiev namen, da je treba v proizvodnji in pri racionalizaciji proizvodnih procesov is-kati vedno najbolj{e, in sicer ne samo da se pove~a proizvodnjo, ampak tudi z jasno vizijo, kako v ~im kraj{em mo`nem ~asu zadovoljiti zahtevam uporabnikov Mapeievih izdelkov.

Slika 1: Zagon nove proizvodne linije za izdelavo za{~itnih fasadnih barv

Slika 2: Silosi za skladi{~enje surovin, ki so pripravljene na samodejno odmerjanje

Slika 3: Faza pakiranja Mapeieve barve iz linije zaklju~nih zidnih barv

Slika 4: Me{anje oz. odmerjanje barvila in samodejno me{anje izdelka s {estimi me{alniki, ki homogenizirajo barvo

Slika 5: Del skladi{~a s kon~nimi izdelki

Slika 6: Nadzor barve in odvzem vzorca za preverjanje kakovosti

1010

4 5 6

Nova avtomatizirana linija za proizvodnjo za{~itnih fasadnih barvSkladno z opredeljeno tr`no vizijo je Mapei raz{iril svojo paleto izdelkov za gradbeni{tvo in uvedel novo linijo za{~itnih fasadnih barv. Nova proizvo-dna hala za linijo zaklju~nih barv se razteza na 2500 m2 in vklju~uje tako proizvodni del kot tudi v celoti pokrito skladi{~e za surovine in kon~ne izdel-ke. V polnem zagonu bo imel obrat skupno proizvodno zmogljivost barv ter tankoslojnih dekorativnih ometov 10 000 ton na leto.To precej{njo proizvodno mo~ je mogo~e dose~i zaradi prete`no avtomatizirane proizvodnje. Prek ra~unalni{kih sistemov se linija upra-vlja samodejno, program pa preverja vsako operacijo posebej in kar se da zmanj{uje ro~no delo. S tem hkrati

pove~uje varnost pri upravljanju del v proizvodnji. Modularnost, elasti~nost in dovr{enost proizvodnih naprav ter upo{tevanje visokih varnostnih standardov so razlogi, ki postavljajo Mapeievo proizvodno linijo zaklju~nih barv v vrh med proizvodnimi obrati tankoslojnih dekorativnih ometov na tem podro~ju.Velik korak naprej je Mapei naredil tudi pri proizvodnji zaklju~nih barv v razli~nih odtenkih. Glavna proizvo-dna linija je namre~ opremljena tudi s posebnim naprednim industrijskim kolorimetri~nim sistemom, ki vklju~uje dve napravi za so~asno doziranje kon-centriranih past pigmenta, spektrofo-tometer za od~itavanje barv, ki se jih nanese na katero koli vrsto podlage, in me{alno postajo s {estimi elektron-sko vodenimi giroskopskimi me{alniki.Te naprave lahko isto~asno me{ajo 6

pakiranj izdelka za povpre~no dnevno proizvodnjo od 45 000 do 50 000 kg, izmenjaje barve in tankoslojne deko-rativne omete.Tako se Mapei z novim obratom lah-ko odziva na tr`ne potrebe po visoko kakovostnih zaklju~nih premazih za fasade katere koli barve, in sicer za obnove obstoje~ih stavb kot tudi za novogradnje.

Plasti~ne in aluminijaste kartu{ePri {iritvi proizvodnje v Robbianu di Mediglia je treba omeniti tudi zagon nove avtomatizirane linije za pakiranje v aluminijaste in plasti~ne kartu{e, in sicer za poliuretanske tesnilne mase in izdelke iz linije MAPEFLEX. Proizvodna zmogljivost te nove linije je 8.000.000 kartu{ na leto.Prav na tej proizvodni liniji bodo v alu-minijaste kartu{e po 310 ml pakirali

Robbiano di Mediglia (Milano). Na sliki je glavni od 53 obratov Skupine. Zgoraj levo novo skladi{~e in nova hala za izdelavo za{~itnih fasadnih barv. Desno v modri barvi stolp nove proizvodne hale za posebne malte.

1111

tudi MAPEFLEX PU45, enokomponen-tno poliuretansko tiksotropno tesnil-no maso in lepilo z visokim elasti~nim modulom in s pospe{enim su{enjem, ki je sedaj na voljo na trgu pakiran v 600-mililitrskem ~revu v {katlah po 20 kosov.

Nova linija za proizvodnjo posebnih maltNovo linijo za proizvodnjo posebnih malt so zgradili ob upo{tevanju na~ela gravitacije oziroma prostega pada. 22 silosov za surovine, ki so postavljene nad tehtnice, me{alnik in linijo paki-ranja, doseè vi{ino 34 metrov. Tak tip tehnologije omogo~a, da se ob~utno zniàjo stro{ki vzdrèvanja in tveganja zaradi me{anja ali onesnaènja med razli~nimi kon~nimi izdelki v fazi ob-delave. Obrat je popolnoma avtomati-ziran bodisi v fazi odmerjanja surovin bodisi med pakiranjem in zlaganjem na palete.Vse operacije odmerjanja in me{anja potekajo v zaprtih proizvodnih odse-kih, kjer je vgrajeno tudi sesanje. Tak proces omogo~a vzdrèvanje optimal-nih razmer delovnega okolja. Nova linija omogo~a proizvodnjo in pakira-nje malt, ki vsebujejo vlakna in zrna do 5 mm. Kon~ni izdelek se lahko pa-kira v papirnate vre~e po 25 kg z za-tesnjenim varovalom ali v velike vre~e po 1000 kg.7

8 9

1212

prednost v kakovosti proizvodnje, ki jo ima pred svojimi konkurenti.«Glavni proizvodni obrat Skupine Mapeije konkreten primer opredelitve, ki ji podjetje stalno sledi: Mapei je Tehno-logija, na kateri gradimo. SM

korak tudi {iritev zaposlenih na vseh ravneh, cilj pa je bil dose~i pozornej{e in u~inkovitej{e upravljanje vseh de-javnosti podjetja.»Tudi v 2009 – 2010,« zaklju~uje Pere-go, »smo nadaljevali z investiranjem, kar je samo potrditev, da ima Mapei namen in da je sposoben nadaljeva-ti z vlaganjem in posodabljanjem, da bi lahko na trgu obdràl in {e utrdili

Poleg tega je izdelek mo`no naloìti tudi v razsutem stanju v avtocisterne. Konec poletja 2009 je bil proizvodni sistem {e nadgrajen z novo linijo paki-ranja v plasti~ne vre~e po 25 kg, letos februarja pa je linijo pakiranja v velike vre~e dopolnila {e ena taka linija.Novo proizvodno linijo za posebne malte so namenoma zgradili poleg skladi{~a za kon~ne izdelke, da bi bila logisti~na usklajenost ~im bolj{a.

Pogum kljub negotovim pogojem prina{a u~inkePo zaklju~ku tega virtualnega ogleda med novimi proizvodnimi linijami v Mediglii je zaklju~na misel direktorja obrata Andree Perega ta: »Kljub temu da so bili v letu 2008 è vidni znaki kr~enja trga ne samo v Italiji, ampak povsod po svetu, je Mapei vseeno na-daljeval z investiranjem v nov obrat v Robbianu di Mediglia in prav leto 2008 je bilo v primerjavi z zadnjimi desetimi leti tisto leto, v katerem so se v najve~jem {tevilu uresni~ile pro-izvodne in strukturne {iritve. Nova li-nija malt, na primer, pomeni ve~ kot 15-odstotno pove~anje proizvodne zmogljivosti; linija za{~itnih fasadnih barv ima velik potencial rasti v nasle-dnjih letih in vse investicije v viskozne tesnilne mase se bodo povrnile v krat-kem ~asu.«Tej veliki proizvodni {iritvi je dràla

Slika 7: Stolp novega obrata za proizvodnjo posebnih malt, visok 34 metrov

Sliki 8 in 9: Proizvodna linija posebnih malt v zagonu

Slika 10: Notranjost novega skladi{~a, ki meri 7500 m² in ima 15 000 paletnih mest

Slika 11: Nova avtomat-ska linija za polnjenje kar-tu{ z izdelki Mapefl ex in drugimi izdelki v kartu{ah

11

10

1313

MNE NJE STRO KOV NJA KA

Obstojnost premostitvenih objektov je vsakodnevno na preizku{nij pred-vsem zaradi nenehnega pove~evanja

te`kega tovornega prometa v obtoku, narav-nih katastrof (poplave, potresi itd.) in vse bolj agresivnih in {kodljivih okoljskih vplivov. To so mo~ni vplivi na ohranjenost in posledi~no na konstrukcijsko-stati~no varnost mostov in vi-aduktov. To predvsem velja za infrastrukturne objekte, ki so bili v predpreteklem in preteklem stoletju zgrajeni z uporabo takrat razpolo`ljivih gradiv in so temeljili na takratnih tehnolo{kih spoznanjih. Najbolj so danes po{kodbam iz-postavljene premostitvene konstrukcije iz obi~ajnega in prednapetega armiranega be-tona z nezadostnim prekrivnim slojem betona nad armaturo in/ali nezadostno za{~itenimi prednapetimi kabli. Ob tem pa moramo seveda upo{tevati dejstvo, da sta se tudi tip in koli~ina prometa od ~asa, ko so bili objekti zgrajeni, do danes mo~no spremenila in da so bili pri gradnji uporabljeni materiali, ki so za dana{nje standarde in zahteve neprimerni, ali pa so bili (ne)vgrajeni ob znièvanju stro{kov ter brez pravega nadzora stroke. Tovrstnim objektom je zato treba posvetiti posebno pozornost, jih temeljito preiskati, diagnosticirati in po potre-bi nemudoma posredovati, {e posebej ~e so na trasah glavnih logisti~nih povezav – prometnih koridorjev. V nasprotnem primeru lahko zaradi zagotavljanja potrebne varnosti in preto~nosti prometa pride do preusmeritev prometnih koridorjev, kar pa posledi~no lahko pomeni zmanj{anje logisti~ne konkuren~nosti dràve in s tem prihodkov.

SI STEM SKE RE[ITVE ZA POPRAVILO AR MI RA NO-BETON SKIH KON STRUK CIJ MOSTOV IN VIADUKTOVAndra` Nedog, u. d. i. g., Mapei, d. o. o., vodja tehni~no-prodajne slu`be

Le redni strokovni pregledi premostitvenih objektov v prometni mreì zagotavljajo njiho-vo dobro ohranjenost. Prvi korak k zagotovitvi tega so dopolnitve projektov s projektom in postopkovnimi navodili za njihovo vzdrèvanje. Brez rednega in dobrega nadzorovanja normalo vzdrèvanje ne zadostuje in v teh primerih so potrebni bolj kompleksni in bi-stveno dra`ji posegi. Redni in podrobni pregledi omogo~ajo opredelitev izvora problema, temeljite preiskave so osnova za postavitev diagnoze in pravilnih postopkov za izvajanje rednih in posebnih vzdrèvalnih del, kar je osnova za doseganje obstojnosti, trajnosti in s tem varnosti armiranobetonskih konstrukcij mostov in viaduktov.

Ko se na ravni dolo~ene skupnosti ali celotne dràve izpostavi potreba po izgradnji novega infrastrukturnega omre`ja za zagotavljanje njenih osnovnih logisti~nih potreb, se na~eloma vsi strinjamo, da se posegi nujni. Predvsem politika, ker prek infrastrukture pridobiva simpatije in volilne glasove dràvljank in dràvljanov. Veliko pomeni in lepo se sli{i, da se je zgradil nov most, pomembnost popravila stare infrastrukture pa ni tako zelo razpoznavna. Dostikrat na pomen nevzdrèvanja ali celo zanemarjanja obstoje~ih infrastrukturnih objektov, ki so v dolo~enih primerih tudi predmet za{~ite kulturne dedi{~ine, pozablja tudi stroka. A tako kot dober gospodar pazi na vzdrèvanje svojih poslopij, naj bi tudi ustanove, ki upravljajo z infrastrukturno mreò, vsako leto redno vlagale nalo`be v popravila in obnovitvena dela na obstoje~i prome-tni mreì. Velik del teh popravil je treba v izogib kasnej{im visokim stro{kom in zaradi zagotavljanja varnosti teko~e opravljati na premo-stitvenih objektih, kot so mostovi in viadukti.Le redni strokovni pregledi premostitvenih objektov v prometni mreì zagotavljajo njihovo dobro ohranjenost. Zato projektanti, zavedajo~ se svoje soodgovornosti, pri~nejo z dopolnitvami projektov s projektom in postopkovnimi navodili za njihovo vzdrèvanje. To omogo~a nadzor nad stanjem objektov ter redna in periodi~na vzdrèvalna dela, ki so potrebna na objektu. S tem se izognemo bolj kompleksnim in zahtev-nim posegom, ki so seveda bistveno dra`ji, in z varnostjo premostitve-nih objektov zagotovimo nadzor nad varnostjo udeleèncev v prome-tu. Zato imajo ti programi, ki spremljajo in zagotavljajo stalno varnost cestnim uporabnikom in hkrati zagotavljajo tudi ni`je in enakomerneje razporejene vzdrèvalne stro{ke, ve~plasten pomen in vrednost.

Ocenjevanje stanjaEden od najpomembnej{ih delov ocenjevanja stanja poslab{anja pre-mostitvenih objektov je vizualna in{pekcija, ki nam praviloma tudi izpo-stavi enega ali ve~ vzrokov za poslab{anja stanja, kot so: - mo~ prometnega toka, - {kodljivi vplivi iz okolja, - podnebne razmere, - prekomeren tovor (preobremenitev),

1414

- ob~asne po{kodbe zaradi tr~enj, - nezadostni ali slabo vzdrèvani sistemi odvodnjavanja meteorne

vode.

Statisti~no gledano so med vsemi na{tetimi vzroki za poslab{anje stanja premostitvenih objektov najpogostej{i {kodljivi vplivi iz okolja v kombinaciji s klimatskimi razmerami predvsem ob prisotnosti vode kot medija za njihov nenadzorovan transport na najbolj ob~utljiva me-sta konstrukcije. Voda kot transportni medij prena{a agresivne pline iz okolja (CO2, SO2 itd.) in soli kloridov v sredstvih za taljenje snega in ledu po povr{ini betona in na najbolj ob~utljivih mestih (segregacijska gnezda, razpoke, dilatacijske rege, preboji za instalacije itd.) vdira v strukturo vse do armature. Svoje dodajo {e fi zikalne obremenitve – izmenjujo~i se cikli zamrzovanja in taljenja ter velike temperaturne raz-like med dnevom in no~jo v razli~nih letnih ~asih. Rezultati nenadzoro-vanega vpliva in delovanja se pokaèjo na ve~ na~inov, najbolj pogosto pa kot povr{inska oslabitev z drobljenjem, razpokami in odstopanjem delov prekrivnega sloja betona nad armaturo.Poleg navedenih vzrokov za poslab{anje stanja se lahko pojavijo tudi specifi ~ni, ki so ponavadi vezani na geologijo in mesto premostitvene-ga objekta.Le z rednimi in s podrobnimi pregledi, na osnovi katerih lahko ugoto-vimo izvor problema, in na osnovi temeljitih preiskav lahko postavimo pravilno diagnozo in dolo~imo pravilne postopke za izvajanje rednih in posebnih vzdrèvalnih del. To je prava osnova za doseganje obstojnosti in trajnosti armiranobetonskih konstrukcij mostov in viaduktov.

Popravilo armi ra nobe ton skih kon-struk cij mostov in viaduktovKo se zna ki pro pa da nja kaèjo kot vid ne po{kod be, je re{itev popravilo kon struk ci-je. Ob seg potrebnih po pra vil je od vi sen od povr{ine in glo bi ne os la be lih po dro~ij. V pri-me ru nizkograd nje govorimo ve~ino ma o konstrukcijskih popravilih, tudi v kombinaciji z dodajanjem klasi~ne jeklene armature ali okre-pitvami z lamelami in s tkanino iz karbonskih ali steklenih vlaken.

1. Pri pra va pod la geNa splo{no vsaka betonska povr{ina, ki jo je treba obnoviti, zahteva pripravo podlage. Za kateri postopek (ro~ni in/ali strojni) se bomo odlo~ili, je predvsem odvisno od mesta, obsega in zahtevnosti obnovitvenih del.Za pripravo be ton skih povr{in na obodnih ver-tikalnih povr{inah nosilnih stebrov in oporni-kov, ki jih je treba konstrukcijsko ali povr{insko obnoviti, je najprikladnej{i in najbolj u~inkovit postopek hidrodinami~ne obdelave z vodnimi curki z variabilnim pritiskom vode od 1400 do 2500 barov. Naprava je name{~ena na samo-dejno navzgor in navzdol pomi~no transportno – mobilno konstrukcijo, ki se po samonosilnem

Slika 1: Hidrodinami~ni postopek priprave podlage na nosilnem stebru viaduktaSlika 1: Hidrodinami~ni postopek priprave podlage na nosilnem stebru viadukta

1

1515


sistemu {krip~evja in/ali teleskopskih rok po-mika po obodu konstrukcije, ne da bi pri tem ogroàla stabilnost AB konstrukcije. Z vodni-mi curki pod visokim pritiskom se odstranijo vsi slabo sprijeti delci in kosi betona, vse vrste ne~isto~ in sledi rje z armature ter obenem za-gotovi zadostna povr{inska hrapavost za kako-vostni oprijem nadgradnje (Slika 1).Na me stih no sil ne ar ma tu re je treba od stra ni ti tudi sloj be to na izza ar ma tur nih pa lic, da po-sta ne ar ma tu ra v ce lo ti vid na.ê je bila kon struk ci ja è ob nov lje na, je treba od stra ni ti tudi è na ne se ne plasti, ~e te iz ka-zu jejo slab opri jem in nezdru`ljivost s pod la go.Posebno pozornost pri hidrodinami~ni pripravi podlage je treba nameniti pregledu obdelane povr{ine, ker se {e posebej pri obstoje~em be-tonu iz re~nega agregata zelo rado zgodi, da so posamezna, predvsem ve~ja, zrna agregata oslabljeno vezana na matriko cementnega ka-mna ali pa so povsem prosto zagozdena nekje med armaturo.Velja pa omeniti, da se ro~no in/ali stroj no iz-se ka va nje po{ko do va ne ga be to na v zad njem ~asu vse bolj opu{~a pred vsem zato, ker se pri upo ra bi pnev mat skih kla div del no os la bi in po{ko du je tudi zdra va pod la ga ob sto je~ega be to na, po leg tega pa je po treb no {e te me lji to od pra{eva nje povr{ine.

2. Za{~ita ar ma tu rePo pri pra vi pod la ge je treba naj prej v ce lo ti pro-ti ko ro ziv no za{~ititi ar ma tu ro, kar po me ni, da

2

3

Slika 2: Nanesen protikorozivni sistem Mapefer na o~i{~eno armaturo

Slika 3: Postavitev nove, dodatno potrebne armature z vezavo na obstoje~o podlago

Slika 4: Primer lepljenja karbonskih lamel

16

morajo biti ar maturne pa li ce obod no po vsem pro ste be to na in ostan-kov rje do stopnje kovinskega sijaja 2 – 2½. V ta na men so se in se tudi {e da nes upo rab lja jo pre maz ni si ste mi na os no vi epoksidnih smol, kot sta EPORIP in/ali TRIBLOCK T, ki ju je treba za ra di zagotav lja nja kakovostnega opri je ma sa na cij ske mal te na ce ment ni os no vi ob vez-no po su ti s kre men~evim peskom. Ka ko vost iz ved be za{~ite ar ma tu-re s to vrst ni mi pre ma zi je predvsem zaradi ~love{kega fak tor ja zaradi mo`nih na pak pri pri pra vi me{ani ce in pred vsem ob vez ne ga po sut ja s su him kre men~evim pe skom pred vsem na te`ko do stop nih ver ti kal nih povr{inah ve li ko krat vpra{lji va. Za ra di tega se za pri pra vo in na nos v zad njem ~asu ved no bolj uve ljav lja jo eno stav nej{i pre maz ni pa stoz ni si ste mi na ce ment ni os no vi z do da ni mi ko ro zij ski mi in hi bi tor ji in sin-te ti~nimi po li me ri, ki ne po tre bu je jo nobenega po si pa in za go tav lja-jo odli~ne spri jem ne trd no sti nad gra je nih slo jev, kot sta MAPEFER in MAPEFER 1K. V vsa kem pri me ru sta po treb na dva slo ja na no sa s ~opi~em v skup ni de be li ni naj manj 2 mm (Slika 2).

3. Dodajanje potrebne armature ali lamel in tkanineDiagnosti~ni pregled vzrokov propadanja obsega tudi pregled pri sot-nosti ko ro zij skih po{kodb armature.Na os no vi pre gle da se na re di oce na stop nje po{ko do va no sti ar mature. ê je ko ro zi ja os la bi la presek ar ma tu re za ve~ kot 30 %, je treba pre ve-ri ti sta ti~ni izra~un in do da ti ali za me nja ti armaturo.Vsekakor pa je potrebno tudi projektantsko preverjanje konstrukcije v skladu z veljavnimi predpisi, ki predvsem pri starej{ih mostovih in via-duktih zahteva dodatne konstrukcijske okrepitve.To je osnova za odlo~itev projektanta za izbor klasi~nega dodajanja jeklene armature s predpisano debelino za{~itnega sloja betona ali sa-nacijske malte (Slika 3). V tem primeru se na novo dodana armatura poveè na obstoje~o in zalije s t. i. SCC (Self Compacting Concrete) samozgo{~evalnim betonom ali z za to namenskimi in za uporabo pri-pravljenimi suhimi me{anicami zalivnih ali torkret malt, ki se me{ajo z vodo ali v vodi dis per gi ra nim po li me rom. Seveda se v tem primeru

monolitne izvedbe precej pove~a lastna teà konstrukcije.Lahko pa se projektant odlo~i za novodobnej{i pristop s povr{insko konstrukcijsko oja~itvijo na osnovi FRP sistema (Fibre Reinforced Polymer) na osnovi karbonskih ali steklenih vlaken v obli-ki lamel in tkanin v kompozitu z reakcijskimi epoksidnimi smolami. V tem primeru je po-trebno predhodno popravilo obstoje~e AB kon-strukcije, na katero se lepijo lamele ali tkanina, ki lastno teò konstrukcije pove~ajo zgolj mini-malno, poleg tega pa tovrstna izvedba oja~itve ni izpostavljena koroziji (Slika 4).

4. Te melj no spri jem ni pre ma zi – da ali ne?

Mne nja o nji ho vi po treb no sti in u~in ko vi to sti so v stro kov nih kro gih dràv Evrop ske unije ne-ko li ko de lje na. Tako stro ka v dràvah ger man-ske ga go vor nega obmo~ja {e ved no za go var ja nje go vo upo ra bo, pred vsem v ro man sko go vo-re~ih dràvah pa pre vla du je mne nje, da je ob us trez no pripravljeni povr{ini pod la ge po treb-na le pred hod na pre po ji tev z vodo, ki mora povr{in sko odte~i. To v prak si po me ni en de lov-ni po sto pek manj ob bis tve no manj{i ver jet no-sti na pa ke pri iz va ja nju, kaj ti lah ko se zgo di, da se za ra di sub jek tiv nih ali ob jek tiv nih oko li{~in za mu di z nad grad njo in te melj ni pre maz ni ve~ spri jem ni, tem ve~ po sta ne lo~ilni sloj.

5. Konstrukcijska sanacija z maltami ali betonom na osnovi specialnih cementnih veziv

Pra vi lo ma se konstrukcijske sanacije ar mi ra-nobe ton skih kon struk cij mostov in viaduktov iz va ja jo v dveh de lov nih po stop kih. Os no va je debelej{i sloj grobe tiksotropne ali zalivne mal-te v de be li nah na no sa do ne kaj cen ti me trov, ki ga lahko nadomesti tudi me{anica betona iz odgovarjajo~ega agregata in specialnih ce-mentnih veziv.V drugi fazi se izvedeni sloji pre pla sti s fi no mal to za za gla je va nje, za{~ito in tesnost v de-be li nah ne kaj mi li me trov.

5a. Tiksotropne mal tePri konstrukcijski sanaciji ar mi ra nobe ton skih kon struk cij je treba upo{te va ti dolo~ena iz ho-di{~a, ki so ve za na pred vsem na os nov ne pre-poz nav ne last no sti sanacijskih malt. V prak si se je po ka za lo, da upo ra ba kla si~nih, na grad bi{~u pri prav lje nih ce ment nih malt za ra di te`ko nad-zorovane se sta ve po sa mez nih me{anic in pred-vsem nenadzorovanega kr~enja in po sle di~nih raz pok ni na ju strez nej{a re{itev. Za do se ga nje ka ko vost ne in traj ne ob no ve je treba upo ra bi ti è pri prav lje ne suhe me{ani ce malt na os no vi hi dra vli~nih ve ziv, ki so po svo jih os nov nih me-han skih last no stih (tla~na in upo gib na trd nost ter mo dul ela sti~no sti) ~im bliè me han skim 4

17


last no stim ob sto je~ega be to na, po leg tega pa ima jo v svo ji se sta vi {e do dat ke, ki za go tav lja jo na sled nje po treb ne last no sti: - eno stav no in nadzorovano pri pra vo, - do ber opri jem na ar ma tu ro in be ton, - nadzorovano kr~enje, - majh no kapilarno vodovpoj nost, - eno stav no nana{anje/vgra je va nje tudi na

vertikalne in stropne povr{ine.

Kot do dat ne last no sti se pri mostovih in via-duktih gle de na trajne dinami~ne obremenitve in visoko izpostavljenost agresiji kloridov (solje-nje v zimskem ~asu ali bliìna morja), tempe-raturne spremembe in ostale {kodljive vplive iz okolja (CO2, SO2 itd.) ter debeline na no sa zah-te va {e: - pove~ana upogibna trdnost, - pove~ana duktilna odpornost, - sulfatna odpornost, - pove~ana odpornost na izmenjujo~e cikluse

zamrzovanja in odtaljevanja, - popravek v smislu zrnaste sestave polnila.

Praviloma se za konstrukcijske sanacije mostov in viaduktov na mestih nosilnih delov beton-skih stebrov, gred in vozi{~nih plo{~ uporablja-jo normalno vezo~e malte. Hitro vezo~e malte zaradi narave dela iz naslova zahtevnega tran-sporta od mesta priprave do mesta vgradnje in problemati~nega zagotavljanja ustrezne nege v veliki ve~ini primerov ne pridejo v po{tev.Le v primeru izrednih hitrih posegov na voz-ni povr{ini in robnih vencih – plo~nikih (vdor odto~nih in revizijskih ja{kov, kanalet in pokro-vov, po{kodbe betonskih povr{in, pritrjevanje cestnih prometnih znakov, odbojnih ograj, robnikov in ozna~evalnih kamnov) – pridejo v po{tev izredno hitro vezo~e tiksotropne ce-mentne malte, ki pri normalnih klimatskih po-gojih (23 ºC in 50-odstotni rel. zr. vlagi) ̀ e po 2 urah omogo~ajo normalno prometno obreme-nitev. ê se sre~amo s tak{nimi pogoji, potem je MAPEGROUT SV T vsekakor pravi izdelek za tovrsten sanicijski poseg (Slika 5).Predhodno na ve de nim zah te vam pa vsekakor us tre zajo {tiri grobe tiksotropne malte s krov-nim na zi vom MAPEGROUT (Tabela 1).Nana{anje se v ve~ini primerov izvaja stroj no po mo krem po stop ku tor kre ti ra nja (Slika 6). Ro~ni nanos z zi dar ski mi `li ca mi je primeren le za lokalne posege na teè dostopnih me-stih. V obeh pri me rih je zaèle na tik so trop-na kon si sten ca mal te, ki za go tav lja eno sta-ven na nos brez od pa da tudi na ver ti kal nih in strop nih povr{inah v de be li nah na no sov tudi do ve~ cen ti me trov v enem de lov nem po-stop ku. Pri debelinah nanosov nad 40 mm je priporo~ljivo vstaviti dodatno armaturno mreò, ki je vezana na obstoje~o armaturo in nanos po potrebi ob popravku zrnavostne

5

6

Slika 5: Primer uporabe Mapegrouta SV T

Slika 6: Strojno nana{anje Mapegrouta Easy Flow GF

18

strukture (dodajanje do 30 % peska ustrezne zrnavosti) izvesti v dveh delovnih postopkih.

5b. Zalivne mal tePred vsem pri konstrukcijskih oja~itvah stebrov z dodajanjem klasi~ne armature in sanaciji spodnjih robov prednapetih nosilcev na mostovih in viaduktih ter za po pra vi la leì{~, podstavkov in robnikov se {e ved no upo rab lja pri stop z opaèn jem in podlivanjem, le da se ne zapolnjuje ve~ s kla si~no pri prav lje no me{ani co be to na na grad bi{~u, tem ve~ se vgra ju je è pri prav lje no suho me{ani co za liv ne mal te z odli~nimi last-nost mi sa moz go{~eva nja brez po treb ne ga vi bri ra nja ob pospe{enem do izredno hitrem prirastu trdnosti, kot je MAPEGROUT COLABILE.ê se od zalivne malte zahteva {e pove~ana duktilna odpornost, pa pridejo v po{tev zalivne malte z dodano mikroarmaturo iz anorganskih vlaken, kot je MAPEGROUT COLABILE GF.Za najzahtevnej{a dela, kot so popravila dilatacij in po{kodovanih del voznih plo{~, pa se po navadi uporablja visoko duktilno odporne za-livne malte, ki se jim dodajo {e zakrivljena toga vlakna iz pocinkanega jekla, kot je kombinacija zalivne malte MAPEGROUT COLABILE TI 20 in vlaken FIBRE R60 (Slika 7).ê pa gre za interventne posege na vozi{~ni konstrukciji, kot so lokal-ne po{kodbe, odto~ne kanalete in vdrti pokrovi ja{kov, pri ~emer je pomemben dejavnik ~as zapore, je logi~en izbor kombinacije izredno hitro vezo~e in trde~e zalivne malte MAPEGROUT SV FIBER in jeklenih

vlaken, prevle~enih z medenino FIBRE R38.Se ve da pa kljub upo ra bi è pri prav lje nih su-hih me{anic ka ko vost nih sa na cij skih tiksotro-pnih in zalivnih malt, ki se me{ajo samo {e z vodo ali v vodi dis per gi ra nim po li me rom, ne sme mo po za bi ti na us trez no nego ob nov lje-nih povr{in. Vse ka kor jih mo ra mo za{~iti ti pred neposrednim vpli vom son~nih àr kov in ve tra, zato se pri po ro~a pre krit je vsaj s svet lo fo li jo ali, {e bo lje, z omo~eno klo bu~evi no. V ko li kor to ni mogo~e, se iz ve de pre maz ozi ro ma obrizg s sreds tvi za ne go va nje be ton skih povr{in na para fi n ski MAPECURE E in/ali razto pin ski os no-vi MAPECURE S. ê se si stem sa na cij skih malt nad gra ju je z zaglajevalnimi in za{~it ni mi slo ji ali pre ma zi, je treba pre maz oziroma obrizg sredstva za nego od stra ni ti s toplo vodo pod pritiskom, da se za go to vijo us trez ne spri jem ne trd no sti nad grad nje s sanacijsko malto.Ma pei da nes è po nu ja iz de lek za ne go va nje be ton skih povr{in MAPECURE CA, ki ga pred na no som zaglajevalnih in za{~it nih slo jev ali pre ma zov ni treba od stra ni ti.Opom ba: v prak si se vedno po go ste je upo ra-

MOSTOVI IN VIADUKTI

Popr

avilo

nos

ilcev

Popr

avilo

nos

ilnih

gr

ed p

rečn

ikov

Popr

avilo

zgo

rnje

st

rani

voz

iščn

ih

ploš

č

Popr

avilo

spo

dnje

st

rani

voz

iščn

ih

ploš

č

Popr

avilo

leži

šč

Popr

avilo

po

dsta

vkov

Popr

avilo

robn

ikov

Popr

avilo

dila

taci

j

Prič

vrst

itev

jašk

ov

in p

okro

vov

Normalno vezoče tiksotropne malte

Mapegrout T60 • • • • • • •

Mapegrout Easy Flow

• • • • • • •

Mapegrout Easy Flow GF

• • • • • • •

Mapegrout BM • • • • • • • •

Hitro vezoče tiksotropne malte

Mapegrout SV T

Normalno vezoče zalivne malte

Mapegrout Colabile

• • • • •

Mapegrout Colabile TI 20+ Fibre R60

• • • • •

Hitro vezoče zalivne malte

Mapegrout SV •

MapegroutSV Fiber

+ Fibre R38• • • •

Cementna veziva

Stabilcem • • • • •

Stabilcem SCC • • • • •

Stabilcem SP • • • • •

Tabela 1: Malte Mapei za popravilo betona

19


blja ke mij ski do da tek, ki se lahko vme{a samo v normalno vezo~e gro be sanacijske tiksotropne ali zalivne mal te in kot t. i. no tra nji ne go va lec za go tav lja nadziran ke mij ski pro ces hi dra ta ci je brez zaz nav nih skr~kov in po sle di~nih raz pok tudi v pri me ru brez ali s po manj klji vo nego. To je MAPECURE SRA.

5c. Specialna cementna veziva za betonê ob premostitvenem objektu obstaja mo`nost postavitve mobilne betonarne ali pa je betonarna na razumni oddaljenosti, je smi-selno razmi{ljati o zamenjavi za uporabo è pripravljenih zalivnih malt z v betonarni pri-pravljeno me{anico zalivnega in po mo`nosti tudi samozgo{~evalnega betona ustreznih la-stnosti. To pomeni, da cementnemu vezivu, ki è vsebuje vse potrebne kemijske dodatke (superplastifi kator v prahu in dodatka s pu-colanskim u~inkovanjem in ekspanzijo) za do-seganje kakovostnih zahtev pri popravilu pre-mostitvenih objektov dodamo lokalni agregat in ustrezno koli~ino vode. Tovrstna specialna cementna veziva sta STABILCEM (za pripravo zalivne konsistence betona, ki ga je treba vibri-rati) in STABILCEM SCC, ki ne potrebuje vibri-ranja. Natan~na formulacija sestave betonske me{anice je dolo~ena s projektom betona.ê se od zalivnega betona zahteva odli~na ~rp-nost na dalj{ih razdaljah, namesto STABILCEM-a uporabimo STABILCEM SP.Opom ba: tudi v primeru lokalne priprave me{anice zalivnega betona se priporo~a do-dajanje t. i. no tra njega ne go va lca MAPECURE SRA, ki za go tav lja nadzorovan ke mij ski pro ces hi dra ta ci je brez zaz nav nih skr~kov in po sle-di~nih raz pok tudi v pri me ru brez ali s po manj-klji vo nego.

6. Zagladitev, za{~ita in tesnost betonaZa do se ga nje ~im bolj za pr te povr{in ske struk tu re saniranih povr{in se gro be mal te obi~ajno pre pla sti jo {e s fi ni mi v de be li ni ne kaj mi li me-trov. Pred hod no pri prav lje ne suhe me{ani ce ima jo za ra di nadzorovane se sta ve ab so lut no pred nost pred na grad bi{~u pri prav lje ni mi me{ani-ca mi, po leg tega pa s svo jo tik so trop no kon si sten co omo go~ajo eno-sta ven ro~ni in/ali stroj ni na nos tudi na ver ti kal ne in strop ne povr{ine.

7

Izdelek Monofinish Mapefinish MapelasticMapelastic

Smart

VrstaNormalno vezoče • • • •

Hitro vezoče

NanašanjeKovinska gladilka • • •

Valjček, čopič •

Področje uporabe

Običajni zaglajevalni sloj • •

Visoko prilagodljiv zaključni zaglajevalni sloj

• •

Zagladitev površinskih pomanjkljivosti

• •

Lokalna popravila

Odpornost na abrazijo •

Zaščita proti agresivnim vplivom

• • • •

Tabela 2: Malte Mapei za zagladitev, zaščito in tesnost betonskih površin

20

Prav tako kot pri gro bih ve lja tudi pri fi nih mal tah opo zo ri ti na nji ho vo si stem sko zdru`lji vost s pod la go ozi ro ma pred hod no na ne se ni mi slo ji gro be mal te gle de os nov nih me han skih in os ta lih last no sti, ki za go tav-lja jo ka ko vost no in traj no po pra vi lo.Kot do dat ne last no sti se pri mostovih in viaduktih gle de na trajne dinami~ne obremenitve in visoko izpostavljenost agresiji kloridov (so-ljenje v zimskem ~asu ali bliìna morja), temperaturne spremembe in ostale {kodljive vplive iz okolja (CO2, SO2 itd.) od zaglajevalnega sloja lahko zah te va {e: - visoka prilagodljivost (fl eksibilnost), - za{~ita proti agresivnim vplivom iz okolja, - visoka odpornost na agresijo kloridov, - pove~ana odpornost na izmenjujo~e cikluse zamrzovanja in odta-

ljevanja, - odpornost na abrazijo.

Praviloma se za konstrukcijske sanacije mostov in viaduktov na mestih nosilnih delov betonskih stebrov, gred in vozi{~nih plo{~ uporabljajo normalno vezo~e fi ne malte. Hitro vezo~e fi ne malte zaradi narave dela iz naslova zahtevnega transporta od mesta priprave do mesta vgradnje in problemati~nega zagotavljanja ustrezne nege v veliki ve~ini primerov ne pridejo v po{tev.Predhodno na ve de nim zah te vam povsem us tre zajo {tiri malte za za-gladitev, za{~ito in tesnost betona. To so MONOFINISH, MAPEFINISH, MAPELASTIC in MAPELASTIC SMART. Najustreznej{i izbor glede na podro~je uporabe je prikazan v tabeli Malte Mapei za zagladitev, za{~ito in tesnost betona (Tabela 2).Nana{anje se poleg ro~nega lahko izvaja tudi stroj no z brizganjem. Debelina nanosa fi ne malte naj bo vsaj 2 mm. Glede izbora ustreznega stroja se obrnite na tehni~no slu`bo Mapei.

Se ve da pa tudi po na no su fi nih malt ne sme mo po za bi ti na us trez no povr{in sko nego ozi ro ma upo ra bo us trez nih ke mij skih sred stev, ki jo lah-ko na do me sti jo na enak na~in kot pri gro bih mal tah.Opom ba: MAPELASTIC in MAPELASTIC SMART sta obe nem tudi ka ko vost ni tanko sloj ni pre pla-sti tvi de be li ne 2 mm, ki za go tav lja ta po pol no za{~ito us trez no pro ti ko ro ziv no pre ma za ne ar-ma tu re v pri me ru pre tan ke ga za{~itno-pre kriv-ne ga slo ja be to na.

7. Za{~itni pre maz ni si ste miKonstrukcijska sanacija ar mi ra nobe ton skih kon-struk cij se z na no som za{~itnega zagladitvene-ga sloja ustrezne tesnosti po na va di kon~a. Re-ci mo, da je to v pri me ru AB kon struk cij, ki niso pod vrène di na mi~nim obre me ni tvam (vibra ci-je, tem pe ra tur ne spre mem be itd.) in so v at-mos fer sko obi~ajno obre me nje nih oko ljih, za-do sten ob no vi tve ni po seg. Iz prak se pa vemo, da na objektih nizkogradnje, kot so mostovi in viadukti, to ni zadostno. ê èli mo na tem po-dro~ju na re di ti ko rak na prej v smi slu do se ga-nja traj no sti premostitvenih objektov, ki so iz-postavljeni pove~anim mehansko dinami~nim, kemijskim in fi zikalnim obremenitvam, mo ra-mo nuj no raz mi {ljati o na slednjem ko ra ku, tj. dodatni za{~iti ar mi ra nobe ton skih kon struk cij mostov in viaduktov v pra vem po me nu be se de. V ta na men so se in se da nes {e v naj bolj{ih pri-me rih upo rab lja jo pred vsem pre maz ni si ste mi na os no vi si li kon skih ANTIPLUVIOL, si lok san-skih (ANTIPLUVIL S in W) in akril nih COLORITE BETON smol, ki pa ima jo na àlost le za~asen za{~itni u~inek in jih je treba ob nav lja ti. Traj na re{itev je izvedba vi so ko ela sti~nih pre maz nih si ste mov na os no vi visoko elasti~nih akril nih smol, kot je si stem ELASTOCOLOR PRIMER in ELASTOCOLOR PITTURA (Slika 8).Za mo~no kemijsko in fi zikalno obremenjene povr{ine robnih vencev pa se priporo~a upo-raba premaznih sistemov na osnovi reakcijskih smol, kot sta MAPECOAT E23 in MAPECOAT PU33, za pohodne povr{ine plo~nikov pa Mapefl oor parking sistem, ki vsebuje tudi hi-droizolacijski sloj in tako zagotavlja popolno tesnost tega dela konstrukcije. SM

8

Slika 7: Zalivanje dilatacijskega profi la z Mapegrout Colabile TI 20 + Fibre R60

Slika 8: Primer dekorativne za{~ite zagladitve-nega sloja Mapelastica z visoko elasti~no barvo Elastocolor Pittura

21

Mapegrout T60

Primer uporabe

Sulfatno odporna mikroarmirana tiksotropna malta vi{jih trdnosti (60 MPa) z nadzorovanim kr~enjem za sanacijo betonskih povr{in.

IN COMPLIANCE WITHEUROPEAN STANDARD

EN 1504-3REPAIR MORTAR

IN COMPLIANCE WITHEUROPEAN STANDARD

REPAIR MORTAR

R4EN 1504-3

•Sanacijapo{kodovanihbetonskihpovr{innarobovih,stebrih,nosilcih,terasah,balkonih...

•Obnovaza{~itnegaslojaarmature.•Sanacijaprelivov,vodnihkanalov,dovodne

ceviprihidrotehni~nihobjektih.•Zapolnitevtogihreg(fug)inlokalnihvdolbin

vpodlagi.

Mapegrout_T60-slo.indd 1 7.6.2010 11:37:26


REFERENCE

TEHNI^NI PODATKIVodarna, Slovenska BistricaInvestitor: ob~ina Slovenska BistricaProjektant: STRIX, d. o. o., LjubljanaNadzor: Navor, d. o. o., CeljeIzvajalec del: STRIX, d. o. o., LjubljanaPodizvajalec opisanih del: Sanacije Mernik, d. o. o., Slovenska Bistricaâs izvedbe: avgust–september 2009Mapeiev koordinator: Gregor Knez, i. g.

UPO RAB LJE NI IZ DEL KIV tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo liniji Izdelki za gradbeni{tvo. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Mapei izdelki za za{~ito in popravilo be-tonskih konstrukcij imajo oznak CE in so v skladu s standardom SIST EN 1504.

Idrosilex Pronto (CE SIST EN 1504-2, premaz (c), principi PI, MC in IR): osmotska cementna malta/premaz za tesnjenje zidanih in betonskih konstrukcij za teko~ine (slovenski certifi kat za pitno vodo).Mapefer 1K (CE SIST EN 1504-7): enokomonentna za{~ita armature na osnovi cementnega veziva s korozijskimi inhibitorji.Mapegrout T40 (CE SIST EN 1504-3, R3): tiksotropna mikroarmirana malta srednje trdnosti (40 MPa) za saniranje betonskih povr{in.Monofi nish (CE SIST 1504-2, premaz (c), principi PI, MC, IR, CE SIST EN 1504-3, R2): enokomponentna cementna malta z normalnim veza-njem za fi nalno obdelavo betonskih povr{in in cementnih ometov.

Pri objektih, kot je vodarna, je treba vse posege na objektu in v njego-vi bliìni skrbno na~rtovati. Pri izdelavi projekta obnove je neobho-dno zelo natan~no opredeliti vse postopke obnove, vklju~no z izbiro

ustreznih materialov, ki se bodo uporabljali pri sanaciji. Izboru materialov za obnovo je pomembno nameniti {e dodatno pozornost, saj so ti materi-ali kasneje, ko je obnova kon~ana, v nenehnem stiku s pitno vodo.

Priprava podlagePriprava podlage je poleg izbire ustreznih materialov za obnovo klju~nega pomena, saj mo~no vpliva na kasnej{o kakovost izvedbe del. Pred nad-gradnjo je treba iz podlage odstraniti ves po{kodovan in slabo sprijet beton ter vse snovi, ki bi lahko v nadaljevanju del ogroàle dober oprijem nadgrajenih slojev. Izvajalec del je za pripravo podlage v vodarni upora-bljal lahka pnevmatska kladiva, s katerimi je odstranil ves po{kodovan in slabo sprijet beton – do popolnoma kompaktne in zdrave podlage. Po-leg priprave betona sta tudi zelo pomembna pravilna priprava in za{~ita vidne armature. î{~enje armature je bilo v na{em primeru izvedeno z uporabo ì~natih {~etk, pritrjenih na kotnih brusilkah.

Za{~ita armatureTakoj ko je bila armatura ustrezno o~i{~ena, je bila za{~itena z enokompo-nentnim premazom na osnovi cementnega veziva s korozijskimi inhibitorji MAPEFER 1K. Premaz je bil na armaturo nanesen s ~opi~em, in sicer v dveh nanosih v razmaku od 3 do 6 ur v skupni debelini pribli`no 1,5 mm.

Slika 1: Priprava podlage in ~i{~enje armature pred obnovo

Slika 2: Za{~itena armatura z Mapefer 1K in izravnane betonske povr{ine s tiksotropno malto Mapegrout T40

Slika 3: Zaklju~na fi na obdelava saniranih betonskih povr{in s fi no malto Monofi nish in dodatno za{~itene povr{ine s tesnilnim slojem Idrosilex Pronto

REKONSTRUKCIJA IN MODERNIZACIJA VODARNE SLOVENSKA BISTRICAIzbor ustreznih materialov klju~nega pomena za zagotavljanje nemotenega delovanja vodarne.

3

Groba izravnava s tiksotropno maltoManjkajo~i deli armirano betonske konstrukcije so bili v debelinah do 35 mm zapolnjeni s tiksotropno mikro-armirano malto z nadzorovanim kr~enjem, za sanaci-jo in popravila betonskih povr{in MAPEGROUT T40, sanacijska malta je bila izbrana zato, ker je bilo ob pregledu AB konstrukcije ugotovljeno, da je glede na lastnosti AB konstrukcije najprimernej{a. Malta je srednje tla~ne trdnosti (40 MPa), zato je za tovrstno podlago najustreznej{a izbira.

Fina izravnavaPovr{ine, ki so bile izravnane z grobo malto, so bile pred zaklju~nim slojem zaglajene s fi no ce-mentno malto za fi nalno obdelavo betonov in ce-mentnih ometov MONOFINISH. Z nanosom fi ne malte na saniranih povr{inah smo dosegli ustre-zno gladkost podlage za nanos zaklju~nega sloja.

Zaklju~na obdelava saniranih povr{in s tesnilnim zaklju~nim premazomCelotne obnovljene povr{ine armirano betonske konstrukcije so bile po nanosu fi ne malte do-datno obdelane {e z osmotsko cementno malto za tesnjenje zidanih in betonskih konstrukcij za teko~ine IDROSILEX PRONTO. Nanos IDROSILEX-a PRONTO jih je {e dodatno za{~itil in zdaj prepre~uje prehajanje vode v armirano betonsko konstrukcijo. IDROSILEX PRONTO ima poro~ilo o opravljenih preizkusih pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo, iz katerega je razvidno, da je primeren za obdelavo betonskih povr{in, ki so neposredno v stiku s pitno vodo. SM

21

23

REFERENCE

Most je bil na temeljih prej{njega lese-nega mostu zgrajen okoli leta 1969. Odprtje mostu sta v znak prijateljstva

med narodi opravila takratna predsednika Av-strije Franz Jonas in Jugoslavije Josip Broz Tito. Mostovna AB konstrukcija je dolga pribli`no 110 m, je pravokotnega {katlastega prereza s konzolami, na katerih so bili plo~niki. Mo-stovna prekladna konstrukcija leì na dveh obre`nih podporah na avstrijski in slovenski strani ter dveh stebrih v re~nem koritu. Most je poleg klasi~ne rebraste armature armiran tudi s prednapetimi jeklenimi kabli na rastru pribli`no

MOST ÊZ MURO V GORNJI RADGONI – BAD RADKESBURGU V NOVI PODOBI@e stoletja sta prvotni leseni most in dana{nji mogo~ni premostitveni objekt srce poveza-ve Slovenije z Avstrijo.

Slika 1: Vidne po{kodbe betona in armature na vozni plo{~i pred sanacijo

Slika 2: Groba izrav-nava vozne plo{~e s sulfatno odporno sanacijsko malto vi{jih trdnosti – Mapegrout T60

1 2

40 cm. Most od odprtja do dana{nje obnove ni doìvel nobenih grad-benih posegov.

Konstrukcijska sanacija vozne plo{~eOdstranjena sta bila asfalt in stara hidroizolacija do osnovne beton-ske konstrukcije. Po pranju celotne povr{ine betona z visokotla~no ~rpalko 700 barov so bile na povr{ini jasno vidne po{kodbe za{~itnega sloja betona nad armaturo v debelini pribli`no 3 cm. Po temeljitem pregledu povr{ine in analiziranju so bila dolo~ena mesta sanacije, kjer so bili robovi do globine 1 cm zarezani, po{kodovani beton pa je bil z mehanskim postopkom odstranjen. Popravilo be-tona je potekalo na dva na~ina, in sicer: v obmo~ju, kjer je bila armatura samo povr{insko korodirana, je bil odstranjen beton do

24

globine 1/3 premera armature, v drugem primeru pa, kjer je bila armatura po{kodovana v celoti, se je beton odstranjeval v celoti v globini enega cm za armaturo.

Za{~ita armatureArmatura je bila pred nadgradnjo v celoti o~i{~ena rje, in sicer do ko-vinskega sijaja. Izvajalec del je armaturo ~istil z jeklenimi {~etkami, name{~enimi na kotnih brusilkah. Za za{~ito armature je bila upora-bljena dvokomponentna za{~ita armature na osnovi cementnega vezi-va in raztopine sinteti~nih smol s korozijskimi inhibitorji MAPEFER. Na armaturo se je nana{al s ~opi~em v dveh slojih v razmaku od 2 do 24 ur v skupni debelini pribli`no 1,5 mm.

Groba izravnava armirano betonske konstrukcijeZa izravnavo in zapolnitev mest prej odstranjenega betona v debelinah od 3 cm do 6 cm je bila uporabljena sulfatno odporna mikroarmira-na tiksotropna malta z nadzorovanim kr~enjem MAPEGROUT T60. Na osnovi predhodno opravljenih preiskav AB mostne konstrukcije je bila malta MAPEGROUT T60 zaradi svojih lastnosti najbolj{a re{itev, saj do-sega zelo visoke sprijemne in tla~ne trdnosti.

Obnova robnih vencev s kon~nim zaglajevanjemPostopek sanacije robnih vencev je bil v osnovi enak kot pri sanaciji vozne plo{~e. Na mestih, kjer je bilo ob pregledu robnih vencev ugo-tovljeno, da je za{~itni sloj betona nad armaturo premajhen, so v fazi sanacije dodali dodatne sloje malte takoimenovane poga~ice v debelini 3 cm. Vse povr{ine robnih vencev, ki so bile popravljene, so bile na kon-

TEHNI^NI PODATKIMost ~ez Muro, Gornja RadgonaInvestitor: Direkcija avstrijske deèle [tajerske za gradnjo avtocest in Direkcija za ceste RS SlovenijeVrednost del: 1,5 mio €Nadzor: Ing. Herbert Novak, Matej Kavnik, u.d.i.g.Izvajalec del: SGP Pomgrad – GNG d. o. o.Podizvajalec del: AB Sanacije, Sre~ko Kova~ec, s. p.âs izvedbe: junij 2009–december 2009Mapeiev koordinator: Gregor Knez, i. g.

UPO RAB LJE NI IZ DEL KIV tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo liniji Izdelki za gradbeni{tvo. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Mapei izdelki za za{~ito in popra-vilo betonskih konstrukcij imajo oznako CE in so v skladu s standardom SIST EN 1504.

Mapegrout T60 (CE SIST EN 1504-3, R4): sulfatno odporna tiksotropi-rana mikroarmirana malta vi{jih trdnosti (60 MPa) za saniranje betonskih povr{in.Mapefer (CE SIST EN 1504-7): dvokomponentna za{~ita armature na osnovi cementnega veziva in raztopine sinteti~nih smol s korozijskimi inhi-bitorji.Mapefi nish (CE SIST EN 1504-3 in 1504-2, premaz (c), principi PI, MC, IR, CE SIST EN 1504-3, R2): dvokomponentna polimerno cementna malta za fi nalno obdelavo betonov in cementnih ometov.

4

cu obdelane {e z dvokomponentno polimerno cementno malto za fi nalno obdelavo betonov MAPEFINISH.Obnova mostu je zajemala tudi delno raz{iritev vozi{~a, zamenjavo vezanih nosilnih in obrab-nih plasti asfalta, izgradnjo novih plo~nikov, ki imajo domiselno izvedene klopi za po~ivanje pe{cev in ograjo, ki je kombinacija jeklenih varjenih profi lov in jeklenih vrvi z okroglimi plasti~nimi rondelami. SM

Slika 3: Raz{iritev vozne plo{~e in izgradnja plo~nikov v delu in po njej

Slika 4: Lokalna sanacija vidnih betonov mostne konstrukcije

3

25

REFERENCE

PRENOVLJENA NOTRANJOST GRAND HOTELA UNION V LJUBLJANINove talne obloge za prijetnej{e in udobnej{e po~utje gostov.

Zgodovina

Davnega leta 1905, v ~asu postavljanja sodobne urbanisti~ne podobe Ljubljane po velikem potresu, ki je mesto priza-del leta 1895, so zgradili enega najve~jih, najsodobnej{ih in

najpopolnej{ih hotelov v jugovzhodnem delu Evrope, tj. Grand hotel Union. Imel je 87 sob, sodobno restavracijo, kavarno, veliko koncertno dvorano – dana{njo Unionsko dvorano, keglji{~e in ve~ salonov za slav-nostne prireditve. Hotel je imel dvigalo, centralno kurjavo in telefon, kar je bila v tistem ~asu prava redkost.Klju~ za zadovoljstvo in dobro po~utje gostov je prijetno bivalno oko-lje. To je bil tudi glavni povod za to, da je bilo v Grand hotelu Union v za~etku leto{njega leta obnovljenih prek 6500 m2 hotelskih povr{in.

Izbor prave tehnologije in materialov klju~nega pomenaPri obnovah objektov, kot so hoteli, sta klju~nega pomena hitrost iz-vedbe del in izvajanje del po pristopih, ki goste in obratovanje hote-la motijo v najmanj{i mo`ni meri. Za doseganje èlenih rezultatov je potrebna dobra usklajenost delovnih skupin. Poleg u~inkovite orga-nizacije, da faze del potekajo hitro in nemoteno, odigra pomembno vlogo pri tovrstnih obnovah izbor materialov. V ob{irni paleti mo`nosti razli~nih ponudnikov veznih materialov za tekstilne talne obloge se je izvajalec del odlo~il za izbor in izvedbo del z Mapeievimi sistemskimi re{itvami. Sistem talne obloge se je izvajal v dveh delih. Najprej se je poloìla podloga, nato pa poloìla zaklju~na axminster talna obloga.

26

Slika 1: Na ustrezno pripravljeno podlago je bila prvo poloèna podloga Durafi t 500 z disperzijskim lepilom Rollcoll

Slika 2: Sestava nove zaklju~ne obloge iz podloge Durafi t 500 in zaklju~ne tekstilne obloge axminster

Slika 3: Lepljenje nove tekstilne obloge na podlogo Durafi t 500 se je izvedlo z disperzijskim lepilom v vodni disperziji Aquacol T

Lepljenje podloge in zaklju~ne tekstilne talne oblogeNa ustrezno pripravljeno podlago je bila najprej poloèna podlo-ga, ki zagotavlja {e dodatno udobje pri hoji. Za lepljenje podloge je bilo uporabljeno hitro vezo~e, univerzalno lepilo v vodni disper-ziji ROLLCOLL. Lepilo je bilo izbrano za lepljenje podloge zaradi zelo dobrih za~etnih sprijemnih trdnosti, njegove hitrovezne lastnosti pa so omogo~ale nadgradnjo è po 12 urah. Za lepljenje zaklju~ne teks-tilne obloge axminster na podlogo je bilo uporabljeno lepilo v vodni

1

2 3

disperziji z izredno nizko emisijo hlapljivih or-ganskih spojin AQUACOL T, lepilo za obloge iz tekstila in linoleja.

Izvajanje na~rtovanegaPredvideno je, da bodo è uigrane ekipe v leto{njem letu v hotelu Union obnovile {e 2500 m2 povr{in. Zavedanje, da se bodo go-

27

REFERENCE

TEHNI^NI PODATKIGrand hotel Union, LjubljanaInvestitor: Grand hotel UnionSofi nanciranje investicije: Projekt delno fi nancira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj)Arhitekt: Miha Dobrin, Arhitekturni biro DobrinNadzor: Insula, d. o. o.Izvajalec del: Finesse, d. o. o.Vodja izvajalca talnih oblog: Mitja [inigojDobavitelj talnih oblog: Axminster Ltd.âs izvedbe: 2009–2010Mapeiev koordinator: Gregor Knez, i. g.

UPO RAB LJE NI IZ DEL KIV tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo liniji Izdelki za polaganje tekstilnih in pro`nih oblog. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Skoraj vsi izdelki Ma-pei za vgradnjo talnih in stenskih oblog imajo oznako EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin – certifi kat zdruènja GEV. Mapei izdelki za estrihe imajo oznako CE in so v skladu z aneksom ZA standarda SIST EN 13813.

Aquacol T (EC1): hitro vezo~e lepilo na osnovi sinteti~nih polimerov v vo-dni disperziji za polaganje tekstilnih oblog in linoleja na vpojne podlage v notranjih prostorih.Rollcoll: hitro vezo~e univerzialno disperzijsko lepilo za PVC, CV, gume, {portne in tekstilne obloge.Planipatch (EC1, CT-C30-F6-A1fl , CE SIST 13813): hitro vezo~a tiksotro-pirana fi na cementna malta za notranje talne in stenske povr{ine (za nanose od 0 do 10 mm).

Slika 4: Prenovljena dvoposteljna soba Superior v GHU Executive

Slika 5: Prenovljena dnevna soba v apartmaju GHU Business

5

4

stje vra~ali v hotel Union in v Ljubljano, le ~e se bodo med bivanjem dobro po~utili, ohranja pripravljenost vlagateljev za nove nalo`be. SM

28

REFERENCE

TESNJENJE TERAS OBJEKTA R5 V LJUBLJANI

TEHNI^NI PODATKIStolpnica R5, LjubljanaInvestitor: SCT Stanovanjski inèniring, d. o. o. Ljubljanaâs gradnje: 2008–2009Glavni izvajalec del: SCT, d. d.Izvajalca del opisanih v prispevku: kopal-nice – SCT Obrati FD, d. o. o. Ljubljana, Bojan Kropiv{ek, in terase – Hipox, d. o. o., Metod ZavodnikMapeiev koordinator: Samo Mlinari~

1

2

3

Slika 1: Nana{anje drugega sloja tesnilnega sistema Mapelastic z vidno vgrajeno armirno mreìco

Slika 2: Tesnilni sistem Mapelastic pred polaganjem zaklju~ne obloge

Slika 3: Zaklju~ni ne-svetle~i poliuretanski premaz Mapefl oor Finish 51 izveden v dveh kletnih etaàh

Tesnilni sistem Mapelastic kot za{~ita ogrevanega sistema teras na presti`nem objektu.

Zamisel o zaklju~ku soseske Zupan~i~eva jama v Ljubljani z emi-nentnim objektom, ki bo nekaj posebnega, je bila zasnovana na predvideni legi objekta, tj. na jugozahodnem delu Zupan~i~eve

jame na kriì{~u @elezne in Vilharjeve ceste, z novim podhodom in s povezavo s sredi{~em Ljubljane ter v maju odprtim Severnim parkom. Zaradi svoje trikotne oblike in pisane fasade ter 15 nadstropij je objekt viden in razpoznaven è od dale~.

MapelasticTesnilni sitem MAPELASTIC se je è dostikrat dokazal s svojimi edinstve-nimi lastnostmi, zato ga v tokratnem zapisu ne bomo posebej pred-stavljali. Vgrajen je v vseh kopalnicah stanovanj kot tudi na terasah. V kopalnicah ima predvsem vlogo za{~ite konstrukcije pred vlago, a tudi

UPO RAB LJE NI IZ DEL KIV tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo liniji Izdelkov za polaganje kerami~nih plo{~ic in ka-mna ter Izdelki za gradbeni{tvo. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Lepila in fugirne mase za kerami~ne plo{~ice in izdelke iz kamna so v skladu z zahtevami standardov SIST EN 12004 in EN 13888.

Keralastic (R2, CE SIST EN 12004): dvokom-ponentno visoko zmogljivo poliuretansko lepilo za kerami~ne plo{~ice in izdelke iz kamna za le-pljenje na stenskih in stropnih povr{inah.Kerafl ex Maxi S1 (C2TES1, CE SIST EN 12004): visoko zmogljivo, prilagodljivo, fl eksibil-no cementno lepilo s podalj{anim odprtim ~asom in brez lezenja plo{~ic in izdelkov iz kamna na vertikalnih povr{inah (za nanose od 3 do 15 mm).Mapelastic (CE SIST EN 1504-2, premaz (c), principi PI, MC in IR): dvokomponentna viso-ko prilagodljiva fl eksibilna cementna malta za tesnjenje in za{~ito betona ter povr{in balkonov, teras, kopalnic in plavalnih bazenov.Mapefl oor Finish 51: prekrivni, transparentni dvokomponentni alifatski poliuretanski premaz s specialnimi polnili za mat izgled povr{ine.Mapenet 150 – Armirna mreìca: alkalno od por na armirna mreìca iz steklenih vlaken za oja~itev tesnilnih sistemov.

v primeru izliva ali otro{ke igre z vodo bo moral upravi~iti svoje ime. Na drugih, zunanjih stra-neh stanovanja, na terasah, pa je MAPELASTIC izpostavljen vsem nemilostim vremenskih spre-memb. Tu sta otro{ko {kropljenje in »zalivanje« {e najmanj{i nadlogi.

Zakaj je bil Mapelastic uporabljen pri izvedbah na terasah?Primarna hidroizolacija je bitumenska, ve~plastna zaradi za{~ite objekta v fazi izved-be in kot parna zapora, kot jo zahteva izra~un gradbene fi zike. Zaradi potrebne toplotne izolacije, naklonskega betona in elektri~nega talnega gretja smo è v fazi za~etka gradnje priporo~ali tovrstno izvedbo zaradi za{~ite na-vedenih plasti. Prednost je tudi v tem, da v pri-meru zamenjave kerami~nih plo{~ic enostavno obnovimo MAPELASTIC z dodatnim slojem in jih vnovi~ poloìmo, ves ta ~as pa je konstruk-cija za{~itena. Njegova plasti~nost je {e doda-tni kompenzator delovanja zaklju~ne obloge, v tem primeru kerami~nih plo{~ic, zaradi dnev-nih termi~nih {okov, {e posebej zaradi jugoza-hodne lege teras.

Lepljenje kamna in zaklju~ni premazi v garaàhMapeievi izdelki so uporabljeni {e za leplje-nje kamna omenjenega podhoda s KERAFLEX MAXI S1, v dveh kletnih garaàh je kot zaklju~ni nesvetle~i poliuretanski premaz nane-sen MAPEFLOOR FINISH 51, v dvigalih je kamen nalepljen s KERALASTIC-om. Zaradi tresenja v dvigalu in kovinske podlage je izbor lepila na osnovi poliuretana najustreznej{i.Za tiste, ki uìvajo in cenijo pogled s terase na Ljubljanski grad, Golovec in so hkrati sko-raj v sredi{~u na{ega glavnega mesta, zanje odlo~itev za nakup tega stanovanja ni bila ali ne sme biti teàvna. Ste med njimi? SM

29

REFERENCE

Savudrijski rt je med Slovenci zaradi svoje bliìne poznan po {te-vilnih zasebnih vikendih okoli Crnega Vrha in neko~ sindikalnih nastanitvah ter kampih v Savudriji in njeni okolici. Pred leti je na

tem prostoru nastal kompleks apartmajev, vil Skiper v Alberih z vso pripadajo~o infrastrukturo, kar je postalo izhodi{~e za oblikovanje po-nudbe, namenjene zahtevnej{im gostom.Istra je izoblikovala strategijo razvoja turizma, usmerjeno k bolj{emu, torej k preseganju povpre~ja. Pristojni si èlijo, da bi ta regija postala hrva{ka Toskana. Seveda je prehod postopen, saj zahteva veliko vla-ganja, kar je bilo v zadnjih desetih, petnajstih letih delno è izvedeno.

KempinskiMorda je ravno ta nova, bodo~a Toskana prepri~ala omenjeno svetov-no znano hotelsko verigo, da se dokaèjo na novem terenu. Za Kem-pinski je znano, da njihova ponudba dosega raven petih zvezdic, zato je bila tudi ta nalo`ba skladno z njihovo fi lozofi jo zahtevnej{a. Investi-tor je tako temu projektu namenil prek 220 mio evrov.

Slika 1: Številne kamnite obloge s prelepimi intarzijami, zafugirane s cement-no fugirno maso Keracolor FF

Slika 2: Kopalni{ki prostor v prostornem predsedni{kem apart-maju Jure Grando

Slika 3: Sodobno opremljen dnevni pro-stor v predsedni{kem apartmaju Henry Morgan

Slika 4: Za tesnjenje armirano betonskih {koljk notranjih in zunanjih bazenov uporabljen tesnilni sistem Mapelastic

KEMPINSKI HOTEL ADRIATICMapelastic za vse bazene v mondenem hotelu v Savudriji. Nalo`ba v vi{ini 220 milijonov evrov.

3

2

4

1

HotelHotel se imenuje Kempinski Hotel Adriatic in ima 186 sob, od tega 19 apartmajev in dva predsedniška apartmaja. Imenujeta se Jure Grando in Henry Morgan. Od tega so sobe ve-likosti 42 m2, apartmaji od 52 do 73 m2 (brez teras), predsedniška apartmaja po 250 m², vsak ima teraso z jacuzijem skupaj 560 m2. Druàbno ìvljenje bo lahko potekalo tudi v ba-rih Adriatic, Golf, Pool in Beach. @e imena po-vedo vse. Hotel slovi po 24-urni ponudbi hrane. V njegovem sklopu so tri tematske restavracije: Diana z mediteransko kuhinjo, Kanova z istrsko kuhinjo in Slice z jedmi z àra.Ne èlijo pa nuditi zgolj omenjenega, ampak je oddih lahko zelo dejaven. Izleti po Istri za radovedne, vo`nja z gokarti, ljubitelji golfa se lahko preizkusijo na 18 luknjah novega igri{~a. Za tiste, ki se radi prepu{~ajo uìtkom in rokam kozmeti~ark, maserjev, je na voljo Corolea Spa, ki se razprostira na 3000 m² povr{ine.

... in Mapei?Vemo, da bi èleli prebrati {e kaj o mo`nostih po~itnikovanja, a dovolite, da razkrijemo nekaj podrobnosti iz zaklju~nih del nastajanja hotela na podro~jih, na katerih je sodeloval Mapei.

TesnjenjeUveljavljenega MAPELASTIC-a ni treba podrob-neje predstavljati. Uporabljen je bil kot tesnilni sistem za armirano betonske {koljke notranjih in zunanjih bazenov. Zaradi zaklju~ne obloge – steklenega mozaika – so morali vse bazene

30

Slika 5: Hotelski bazen pred izved-bo tesnilnega sistema

Slika 6: Na izravnane stenske in talne povr{ine vgrajen Mapelastic z Mapenet 150 – Armirno mreìco, na vseh delovnih stikih in dilatacijah vgrajen gumiran trak Mapeband

Slika 7: Fina izravnava vseh bazen-skih povr{in pred zaklju~no oblogo iz steklenega mozaika

Slika 8: Za lepljenje steklenega mozaika v bazenih uporabljeno belo cement-no lepilo Adesilex P10 pome{ano s polimernim dodatkom Isolastic in z vodo

Slika 9: Stekleni mozaik in rumenkast kamen okoli bazena zafugiran s fi no cementno fugirno maso Keracolor FF

predhodno izravnati. Na vseh delovnih stikih in dilatacijah je bilo treba vgraditi gumiran trak MAPEBAND, povr{ino pa armirati s stekleno MAPENET 150 – Armirno mreìco.

LepljenjePo petih dneh so na MAPELASTIC za~eli lepiti stekleni mozaik s cementnim lepilom ADESILEX P10, pome{an z razred~enim ISOLASTIC-om (1:1 z vodo). Na ta na~in je zagotovljen bolj{i oprijem tako na MAPELASTIC-u kot steklenem mozaiku. S tem smo dobili {e fl eksibilno/prilagodljivo lepi-lo razreda S1 po SIST EN 12002. Za fugiranje je bila uporabljena fugirna masa KERACOLOR FF v beli barvi, ki je bila pripravljena s FUGOLASTIC-om, da se je na ta na~in izbolj{alo njene kon~ne mehanske in kemi~ne lastnosti. Vse dilatacije in vogalne stike so obdelali z MAPESIL AC.

KamenV hotelu je poloènega veliko razli~nega kamna in prelepih kamnitih intarzij, ki so zafugirane s KERACOLOR FF. Poudariti {e velja, da so izredno lepe intarzije v predelu hotelskega lobija.

VilePod hotelom so luksuzne vile, ki se razprosti-rajo v treh vrstah vzporedno z obalo. Ponu-jajo vse, kar si srce poèli. Vsaka vila ima svoj zunanji bazen, ki je narejen tako, kot je na-rejen osrednji hotelski bazen. Okoli bazena je poloèn kamen rumenkaste barve kvarcit, ki je zafugiran s KERACOLOR FF v barvnem odtenku jasmin. Velikost vil je razli~na, skupen pa jim je pogled – z vseh se vidijo na{a Obala, Portoro` in Piran. Te vile niso v hotelskem sklopu in so za nakup ali najem na voljo na prostem trgu.@e med gradnjo se je odprtje zamaknilo za eno sezono, zato jim èlimo, da jim bo leto{nja pri-nesla obilo volje in energije za to, da se celotna regija dokaè kot mala Toskana, ~eprav na dru-gi lokaciji in z druga~no zgodovino. SM

TEHNI^NI PODATKIKempinski Hotel Adriatic, SavudrijaInvestitorja: Vegrad in Hypo Alpe Adria BankVrednost investicije: 220 mio evrovâs izgradnje: 2007–2009Glavni izvajalec del: Vegrad, d. o. o., ZagrebVodja gradbi{~a: Vlado Hutinec, u. d. i. g., Aleksander Erki~, delovodjaPodizvajalec Mapelastica: Vender, d. o. o., @alec, Janez Po{, d. i. g., vodja projektaIzvajalci polaganja steklenega mozaika: kerami~arji Vegrad, d. d.Distributer: Martin, d. o. o. (Mapei)Izvajalec kamnose{kih del: Marmor Hotavlje, d. d., Stojkovi~ Drago, vodja montaèMapeiev koordinator: Samo Mlinari~

UPO RAB LJE NI IZ DEL KIV tem prispevku omenjeni izdelki pripadajo linijam Izdelki za polaganje kerami~nih plo{~ic in kamna. Tehni~ni listi so na www.mapei.com. Lepila in fugirne mase za kerami~ne plo{~ice in izdelke iz kamna so v skladu z ane-ksom ZA standardov SIST EN 12004 in EN 13888. Mapei izdelki za za{~ito in popravilo betonskih konstrukcij imajo oznak CE in so v skladu s standardom SIST EN 1504. Skoraj vsi izdelki Mapei za vgradnjo talnih in stenskih oblog imajo oznako EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin – certifi kat zdruènja GEV. Tesnilne mase Mapei so v skladu z ISO 11600.

Adesilex P9 (C2TE, EC1 R, CE SIST EN 12004): cementno lepilo z do-brimi za~etnimi trdnostmi, s podalj{anim odprtim ~asom in brez lezenja plo{~ic na vertikalnih povr{inah (za nanose do 5 mm).Adesilex P10 (C2TE, EC1, CE SIST EN 12004): belo cementno lepilo z dobrimi za~etnimi sprijemnimi trdnostmi in brez lezenja na vertikalnih povr{inah za mozaik ter obloge iz kerami~nih in kamnitih plo{~ic.Adesilex T Super: lepilo za medsebojno spajanje Mapeband trakov in kot-nih elementov.Fugolastic: teko~i polimerni dodatek za fugirne mase Keracolor FF in GG.Isolastic: Polimerni dodatek za izbolj{anje sprijemnih trdnosti, prilagodlji-vosti, fl eksibilnosti cementnih lepil Kerabond in Adesilex P10 (za nanose do 5 mm) ter Kerafl oor (za nanose do 15 mm).Keracolor FF (CG2, EC1 R): visoko zmogljiva cementna fugirna masa z modifi ciranimi polimeri za fuge {irine do 6 mm v 18 barvah z dodatki za vodoodbojnost DropEffect®.Mapeband: gumirani poliesterski trak, vogalni elementi in man{ete za te-snjenje robov, vogalov, instalacijskih prebojev in dilatacijskih reg.Mapelastic (CE SIST EN 1504-2, premaz (c), principi PI, MC in IR): dvo-komponentna visoko prilagodljiva, fl eksibilna cementna malta za tesnjenje in za{~ito betona ter povr{in balkonov, teras, kopalnic in plavalnih bazenov.Mapenet 150 – Armirna mreìca: alkalno odporna armirna mreìca iz steklenih vlaken za okrepitev tesnilnih sistemov.Mapesil AC: ~ista, na bakterije in plesen odporna silikonska tesnilna masa brez topil na osnovi acetatnega zamreènja v 26 barvah z razteznostjo/kr~enjem do najve~ 20 % od izhodi{~ne dimenzije.

5

9

87

6

31

TRAJNOST ZAKLJU^NIH KAMNITIH OBLOG IN ZA[ÎTA PARKIRNIH PLO[ÂDI

Sodelovanje med projektanti in izvajalci je klju~nega pomena è v fazi projektiranja.

Tudi leto{njo pomlad smo se v Ljubljani in Mariboru sre~ali s projektanti/arhitekti na zanimivih strokovnih sre~anjih. Osrednja tema je bila zagotavljanje trajnosti in estetske

dovr{enosti kamnitih oblog. Proizvajalci kamnitih oblog in veznih materialov, izvajalci in {e posebej kon~ni uporabniki si èlimo, da bi bili zaklju~ni tlaki vsem v zadovoljstvo in ponos tako z estet-skega, s funkcionalnega kot tudi trajnostnega vidika. In seveda stro{kovnega, ki obi~ajno povezuje vse navedene kategorije.K zanimivosti in {irokemu pogledu na posamezna vpra{anja iz-branih tem je nedvomno prispeval strokovnjak z dolgoletnimi izku{njami z zaklju~nimi oblogami iz razli~nih vrst kamnov, ki smo ga povabili k sodelovanju, to je ~lan uprave za tehni~no podro~je Marmorja Hotavlje Silvo Pivk. V zanimivem uvodnem predavanju je bilo razbrati mnenje sogovornika, da ob razno-liki ponudbi razli~nih vrst kamnitih oblog premalo pozornosti posve~amo ustrezni izbiri naravnega kamna. Njegove lastnosti upravi~ujejo mnogo {ir{i nameni uporabe.Poleg ustreznih materialov je tudi izbor ustreznega sistema za polaganje oblog iz kamna na tlake izrednega pomena. V tej lu~i je Samo Mlinari~ iz Mapeieve tehni~no prodajne slu`be pred-stavil izdelke in dejavnike, ki vplivajo na pravilen izbor lepilnega sistema za polaganje kamna.Ritem in harmonija zaklju~nih oblog iz mozaika sta prispevala k estetski zanimivosti sre~anja. [irok izbor omogo~a neskon~ne mo`nosti oblikovanja mozaikov, ki nam jih laj{a tudi sodobna tehnologija. Seveda pa je tudi tukaj izrednega pomena izbor pra-ve kombinacije izdelkov skladno z izbrano re{itvijo.In {e enega podro~ja smo se dotaknili – za{~ite kemijsko in me-hansko odpornih povoznih tlakov, tj. parkirnih plo{~adi. Zato je bil predstavljen poliuretanski zaklju~ni tlak MAPEFLOOR PARKING SISTEM. Izbor pravega za{~itnega sistema, ki prepre~uje propa-danje in zagotavlja dolgotrajnost konstrukcije ter prepre~uje pro-diranje teko~in in plinov, je klju~nega pomena. Poleg vsega nave-denega pa ne smemo pozabiti, da {e tako dovr{ene na~rtovane re{itve in kakovostni izdelki, v kolikor niso pravilno vgrajeni, ne dosegajo pri~akovanih lastnosti. Prav zato je sodelovanje vseh vpletenih v celotni verigi – od faze projektiranja ter vse do zaklju~ka projekta – tako pomembno. SM

NOVICE

32

Lepivečino

materialov

Mapeflex PU45

Enokomponentna poliuretanska tiksotropna hitrotrdeča tesnilna masa in lepilo.Podro~je uporabe:• cementne podlage,• les,• opeka,• kovina,• keramika in klinker,• naravni kamen,• plastika (PVC),• steklo,• izolacijski material,• barvana povr{ina.

LeplLepi

TesniTesni

V skladu z ISO 11600, F-20-HM

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

MAPEFLEX_PU45-slo.pdf 1 14.6.2010 11:08:33


MAPEI je

OKOLJU prijazen

Vključite MAPEI v svoj LEED certificiran projekt

Mapei pomaga pri uresničevanju inovativnega programa LEED:

• z izdelki, ki vsebujejo reciklirane materiale v čim večji meri uporaba recikliranih materialov pri vsebini in embalaži izdelkov Mapei

• z izdelki z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin (VOC) Mapei izdelki za polaganje keramičnih ploščic in naravnega kamna so certificirani in imajo oznako EC1 v

skladu z Green Label Plus

• s skrbnostjo do kakovosti zraka Mapei inovativna tehnologija Low Dust v primerjavi z običajnimi cementnimi lepili do 90 % zmanjšuje količine

prahu med rokovanjem, pripravo in uporabo izdelkov v zaprtih prostorih

• z lokalno proizvodnjo zmanjšanje onesnaževanja okolja z zmanjševanjem cestnega prometa

• z energetsko učinkovitejšimi izdelki Mapei nudi rešitve za zmanjšanje porabe energije in predlaga izvedbo tlakov z zvočnoizolacijskimi sistemi za

tlake

• z raziskavami in razvojem za zaščito zdravja ljudi in okolja več kot 70 odstotkov sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, to je okoli 60 milijonov evrov na leto,

Mapei namenja razvoju okolju prijaznih izdelkov

Naša zaveza okoljuVeč kot 150 izdelkov MAPEI pomaga projektantom in izvajalcem pri izvedbi inovativnih projektov, ki so LEED (Leadership in Energy and Environmental Design) certificirani skladno s U. S. Green Building Council.

Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen e.V.German Sustainable Building Council

Our environmental commitmentMore than 150 Mapei products help project designersand contractors building innovative projects,which are LEED (Leadership in Energy and EnvironmentalDesign) certified by the U.S. Green Building Council

Documents

Novosti, tehni~ne re{itve, kultura - mapei.com · primer jeklo – iz tufa zidana navpi~na konstrukcija in stebri, ki podpirajo jeklene balkone, strop z jeklenimi nosilci in oboki