GlasiSo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega 1 Las tn ik in izdajatel j : Okra jn i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak č e t r t e k . Posamezna š t e v i l k a 10 a in . — Letna n a r o č n i n a 480 d in , polletna 240 din, Jetrtletna 120 d in ; p lač l j iva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 d in ozir. 3 a m e r i š k e dolarje. — Tekoč i r a č u n p r i K o m u n a l n i oanki v N o v e m mestu, št. 60-KB-16-Z-24

. aja Novo mesto Stev. 42 (345) Leto V i l

NOVO MESTO, 18. OKTOBRA 1956

odbor. — Odgovorni urednik Tone GoŠnik. Naslov u r e d n i š t v a -«ovo mesto. Cesta komandanta Staneta 25 Pošt. predal: Novo mesto 33

^ u r e d n i š t v a In uprave: št 127 Rokopisov ne v r a č a m o T i ska Casopisno-j ž n i s k o p<tfijetje »Slov po ročeva l ec v Ljub l jan i . Za tisk odgovarja F . Pleve)

Ob jubileju Grmske šole K m e t i j s k a šola na G r m u Je do

ftvoje 70-letnice delovanja p r e . b rod i l a marsikatere t e ž a v e in ov i re . Ze od prvega z a č e t k a njenega delovanja na Slapu p r i V i p a v i , j i je d e ž e l n o z b o r s k a m a n j š i n a nasprotovala; najprej us tanovi tv i šo le na Slapa , po­tem pa tud i mjeni prese l i tv i na Dolenjsko, i n sicer zato, ke r je b i l a to edina kme t i j ska šo la s s lovensk im u č n i m (jezikom. Dve svetovni vojnj ter raune r e ž i m ­ske spremembe v s tar i Jugo­s l av i j i so tud i precej negativ­no vp l iva le na n e r m a l n i razvoj šo le i n š o l s k e g a posestva. V k l j u b temu je vzgoj i l a do da­nes mad 1.500 naprednih kmeto­va lcev . Vs j t i gospodarji so znatno v p l i v a l i na razvoj slo-

Ing. M I L A N B R A C l K A d i r e k t o r k m e t i j s k e š o l e

n a G r m u b. • • Venskega kmet i j s tva s svodim p r a k t i č n i m vzgledom, s t rokov­n i m i nasveti i n organizac i j sk im z a d r u ž n i m delom.

Ogromno je g rmska šola v do lg ih 70 let ih p r ipomogla k razvoju in napredku slovenske­ga kmet i js tva , c člatnki, k n j i ž i ­cami i n kn j igami , k i so j i h na ­p i sa l i n;ieni s t rokovnjak i . Ne sa­mo s s t rokovn imi nasveti , pač pa tudi s pr i re janjem strokov­n i h t eča jev i zven šole i n na sa­m i šoli so š ir i l i kmet i j sk i stro­k o v n j a k i grmske (šole kmet i j sko s trokovno zfcianje i n ku l tu rno dejavnost po ce l i Dolenjski . , N a vzglednem š o l s k e m posestvu so zastopane vse kmet i j ske pa­noge. V z o r n i v inograd i na T r ­ški gori i n v Smolenj i vas i da­je jo pr idelek, k i je po. svoj i k v a l i t e t i znan po ce l i S loven i j i . V s a k e m u v inogradn iku i n sad­j a r ju š t* znana t r sn ica ln ma­t i čn j ak , k a k o r tud i kva l i t e tna m l a d a drevesca jablan , s l iv , h r u š k } z grmske drevesnice. Ravno tako ž i v i n o r e j c e m s i v o . r javo grmsko govedo. Svin jere-Ja je imela leta In leta z belo r. 't>žlahtnjeno in k r š k »pol j sko pasmo vel ik v p l i v na svinjere-jo vse Dolenjske. Dejavnost

' š o l skega posestva v p o s p e š e v a ­n ju poljedelstva je b i l a v tem, d a je posestvo skrbelo za k v a ­l i tetno semensko blago in s svo­j i m vzgledom p r i speva lo k i z ­b o l j š a n j u a g r o t e h n i č n i h uk re ­pov.

Vse to nam pr iča , da Je g r m ­ska šo la v svoj i zgodov in i v vseh panogah dolenjskega kme-t l ' s t va op rav i l a Častno p ioni rsko doto.

Z n a č i l n o za grmsko šolo Je. da je od svojega obstoja pa do da­nes vzgajala gojence s p o d r o č j a vre Slovenije , z n a č i l n o Je pa tu­d i to, da »o najmanj obiskoval ; to šolo d o m a č i n i — Dolonijci. P r i l e t o šn j em vp isu se je sta­nje p r v i č v zgodovini Šole spre­meni lo . Od 43 vpisanih gojen­cev v letno šolo imamo 33 do­m a č i n o v iz n o v o m e š k e R a okra ­ja . Ostal i so: 2 iz l jubl janskega okraja , edem iz k o č e v s k e g a , fctirje iz koprskega, dva ir. trbo­

vel jskega in eden Iz mar ibor ­skega okraja. Iz tega lahko za­k l juč imo , da zanimanje za stro-Iflovno i z o b r a ž e v a n j e k m e č k e mladifne v n a š e m okra ju vse bolj raste. V e l i k o zaslugo za tako š t e v i l e n vp i s i m a pred­vsem Okra jna z a d r u ž n a zveza

ci bodo u č e n c i op rav l j a l i r a z l i č ­na r o č n a dela, k i se n a prostem, zlast i pozimi Ine morejo oprav­l ja t i , ko t n. pr. pletenje k o š e v , izdelava r a z l i č n i h zabojev, i z ­delovanje in popravi la raznega k m e č k e g a orodja i t d . V u č n e namene imajo učenc i č e b e l n j a k

z v e l i k i m ?*<»"'* *M^*nih pa­njev l n z vsemi , z a umno 6« belarjeiaJe pb^uuMon. orodjem. Pod š o l s k i m poslopjem je lepo urejen v r t i n park.

M o r a l i pa se bomo na d rug i dan proslave, ko bo zborovanje predavateljev kme t i j sk ih šol Slovenije, resno pogovori t i o u č n e m n a č r t u na n a š i h kme t i j ­sk ih štolah. D a bodo k a d r i , k i prihajajo i z n a š i h n iž j ih kme­t i j sk ih sol, lahko kos svo j im na­logam, katere j i h čaka jo v ž iv ­l jenju, bo t reba posle* v u č n i h n a č r t i h posveti t i več jo skrb p r a k t i č n e m u organizaci jskemu delu i n po l i t i čno-ek ionomskim predmetom: Šele potem bo šola lahko odigra la tisto vlogo, k a ­tero danes od nJe skupnost p r i ­č a k u j e i n že l i .

NA GRMU BI SI RADI SEGLI V ROKE Sedemdesetletnica kmetijske

iole na Grmu je jubilej, ki se ga v e s e l i m o tudi koroški Slo­venci. Grmska kmetijska šola je že več kot 50 let poznana in spoštovana tudi med naši­mi kmetovalci in kmečkimi fanti. Saj se je od leta 1904 naprej na njej izšolalo 40 ko­roških fantov, od katerih so nekateri že sivolasi gospodar­ji. Leto za letom, vse do pri-četka druge svetovne vojne in še potem, so odhajali naši kmečki fantje na Grm, se tam vsedli v šolsko klop med Do­lenjce, Belokranjce, Štajerce, Gorenjce in Primorce, tta si pridobijo znanja in se usposo­bijo za svoj poklic.

Morebiti je prav v tem naj­bolj izpričan vseslovenski po­men Grma, da je navzlic po­sebnim podnebnim in gospo­

darskim pogojem, ki jih ima šolska kmetija, Grm tako pri­vabljal tudi nas koroške Slo­vence, ki živimo v popolnoma drugih okoliščinah in veljajo za nas drugi gospodarski po­goji kakor pa za dolenjsko kmetijstvo. Grm bi ne mogel p r i v a b i t i toliko fantov naših vasi, če ne bi dajal potrebne izobrazbe vsakomur in č* bi vzgoja in življenje na šoli ne temeljila na solidnih temeljih sožitja, medsebojnega razu­mevanja in spoštovanja.

Plahi in nerodni v besedi smo prihajali Korošci na Grm. Z a čase pred d v a j s e t i m i in petdesetimi leti je bila pot na Grm za nas potovanje v tako-

Kostanjevica na Krki praznuje

G R M S K I K M E T I J S K I S O L I O B V I S O K E M J U B I L E J U — P R I S R Č N E Č E S T I T K E V S E H D O L E N J C E V !

Vsako leto slavijo v Kostanje­v i c i 21. oktobra spomin na talce, k i jih je okupator postreiil v borbi za svobodo naših narodov. Letos so kostajijevička d ruš tva in orga­nizacije pripravila v počastitev občinskega praznika poseben k u l ­turni teden, nad katerim je pre­vzel pokroviteljstvo tovariš Ivan Regent, predsednik Zveze Svobod in prosvetnih druš tev Slovenije. V nedeljo dopoldne bodo v K o ­stanjevici po razstavi slovenske girafike ob 9. -uri pred. spomeni­kom talcev počastili spomin to­varišev, k i so 'da l i življenje za svobodo, hkrat i pa bodo obvezni­k i predvoiaske vzgoje dobil i za ­stavo. Ves ted*i se bodo vrstile kulturne prireditve gledališke d r u -

vn pa same zadruge, k e r m> da­le p r e c e j š n j a f i n a n č n a sredstva ca š t i p e n d i r a n j e gojencev.

N o v a pot n a š e g a z a d r u ž n i š t v a i n social izaci ja n a š e vasi ter vse m o č n e j š e uvel javl janje d r u ž b e n i h osnovnih sredstev terja čeda l i e več dobr ih o rga­nizatorjev i n s trokovno izobra­žen ih l judi . Letos je šo la v o k v i r u proslave 70-letnice dobi ­l a p r e c e j š n j o f i nančno p o m o č , da je u red i la poslopje ter šolo opremi la s sodobnimi u č n i m i p r i p o m o č k i . N a b a v i l i smo no­ve kbftpi, table, stole za uč ik i i -ce, obnov i l i šolski inventar i n popolnoma p r e n o v i l i šo lsko po­slopje. Poleg vzorne ekonomLfe, na kater i se p r a k t i č n o izobra­žuje jo u č e n c i , smo dob i l i sedaj š t e v i l n e u č n e p r i p o m o č k e . Dve v e l i k i šolski sobi bosta oprem­l jeni z raznimi zb i rkami iz sad­jars tva, v i n o g r a d n i š t v a , polje­delstva ln ž iv ino re j e . Nadalje ima šola perecj v e l i k o k n j i ž n i ­co s s t rokovnimi knf.isam', bro­š u r a m i in časop is i , k e m i č n i l a ­bora tor i j z r azn imi r.parati ln zb i rkami kemika l i j , Qb prosla­v i bo n a novo odprta tudi vzor­na t e h n i č n a delavnica , oprem­ljena z r a z l i č n i m orodjem; de­l avn i ca ho ime la mizarski , s t ro jn i šk i , k o v a š k i l n elektro­t e h n i č n i oddelek. V te ' d c l a v n ' -

U G A J A M li\ IZOBRAZIM da bomo imeli napredne kmetovalce

zine P D »Lojze Košak*, k i bodo zaključene v soboto zvečer s krst­no predstavo Smrekarjevega KJo-štrskega žolnirja.

Prizadevanja za kulturni dv ig občine Kostanievica - Podbocje spremljajo zadnje čase napori, da bi se občina tudi gospodarsko raz­v i l a . Nedavno ustanovljeno me­stno čevljarsko podjetje v Kosta­njevici, k; je združ i lo vse čev­ljarske mojstre in njihove vajence, je p r i poskusnem obratovanju že p r v i mesec imelo deset tisočakov čistega dobička . Pokazalo je, da obstajajo možnost i za ustanovi­tev takih in podobnih delavnic. Občinski ljudski odbor si pr iza­deva, da bi elektrificiral še Ošterc in Vel ike Vodenice. Vinarska za­druga odkupuje te dn i dober le­tošnji vinski pridelek, ostale za ­druge na območju občine pa raz­ne kmečke pridelke. Šoli v P o d -bočju in Kostanjevici sta obnov­

ljeni, v Kostanjevici pa so usta­novil i otročki vrtec. Iz gozdnega sklada bodo popravili glavna po­ta, pri čemer bodo polovico del prispevali kmetje s prostovoljnim delom. Z ustanavljanjem podje­tij, asanacijami vodnjakov, nada­ljevanjem elektrifikacije in stal­nim Ijud&koprosvetnim delom ter izobraževanjem stopa tudi Kosta­njevica z okolico na pot napred­ka. O b nedeljskem občinskem prazniku najstarejšega dolenjskega mesta lahko le želimo, da bi ob­čina pri tem kot celota vztrajala in dosegala usoehe, potrebne za resničen gospodarski dv ig tega predela pod Gorjanci.

OBIŠČITE PRIREDITVE

V KOSTANJEVIŠKEM

KULTURNEM TEDNU!

Kmetijska *ola Grm-Novo mesto proslavijo od 20, do 27. oktobra 1956

pod pokrovi te l j s tvom podpredsednica I z v r š n e g a sveta I .RS V i k t o r j a A v b l j a

70-LETNICO 20

z naslednj im sporedom: oktobra 1956 ob 20. u r i : Veče r kmeti jskega f i lma . — Dvorana J L A .

21. oktobra 1956 ob 10. u r l : Slavnostna otvori tev proslave na G r m u . — Zborovanje absolventov. — Ogled šole ln šo l ske razstave. Ob 12. u r i : Otvor i tev mlekarne . Ob 20. u r i : Konce r t k o r o š k i h Slovencev. — Dvorana Jugoslovansko l judske armade. oktobra 195fi o b " r ' : R e p u b l i š k o zborovanje pre­davatel jev vseh kmet i j sk ih šol Sloveni je na G r m u . oktobra W M ob 9. u r l : Zborovanje mlad ih z a d r u ž n i ­kov. — S i n d i k a l n i dom. oktobra 19M ob 10. u r i : R e p u b l i š k o zborovanje ž iv ino ­rejcev sivnrjavega pod roč j a . — Dvorana J L A .

oktobra 1956 ob 10. u r i : Repuhl i sko zborovanje sad­jar jev. — Dvorana J L A . Ob 20. u r i : Koncer t S K U D »Dušan J e r e b « . — D v o ­rana J L A .

26. oktohra 1956 oh 8. u r i : Nadal jevanje r e p u b l i š k e g a zborovanja sadjarjev. — Dvorana J L A .

27. .oktobra 1956 ob 10. u r l : Zborovanje dolenjskih v ino ­gradnikov. — Dvorana J L A .

V S E D N I P R O S L A V E B O O G L E D S O L E I N Š O L S K E R A Z S T A V E . — V L J U D N O V A S V A B I M O , D A S E

P R O S L A V E U D E L E Ž I T E ! P r i p r a v l j a l n i odbor.

22.

23.

24

Ta mesec bomo proslavili 70. letnico obstoja Kmetijske šole na Grmu. Stoletja in sto­letja so m i n i l a , predno je družba začutila, da je treba kmetovalca i z o b r a z i t i , saj je njegovo umno. delo v korist njemu in skupnosti.

Kapitalizem se je bal m n o ­g o š t e v i l n e raje kmečkih de­lavcev, zato mu je bolj prija-

L O J Z E K A S T E U C , n a č e l n i k t a j n i š t v a z a

š o l s t v o i n prosveto O L O

lo surovo izrabljanje njihove telesne sile, ker jih je na ta nač;n slabil in odvračal od borbe za človečanske pravice. Šele delavski razred, ki se je hkrati z razvojem proizvajal­nih sil vedno bolj izobraževal, je tudi kmečkemu d e l a v c u p o ­k a z a l pot do svobode.

Trn jeva je bila pot puntar-ja in štrajkarja! Krvava rih-ta, ječe po gradovih, vislice, taborišča itd. bi znala pripo­vedovati težko povest delov­nega človeka za človečanske pravice. Uspehi so se nizali, zato pa je kapital vedno bolj z zvijačnostjo in s terorjem dajal drobtinice, da bi si s kakršnokoli pretvezo prldržal ekonomsko odvisnost zatira­nih.

Ta boj v svetu Se traja! Pri nas smo ga rešili z NOB; naš delavec je prevzel gospodar­stvo v svoje roke in odpravil izkoriščanje človeka po člove­ku. V graditvi brezrazredne družbe pa nas veže dolžnost, da vsi z voljo delamo po svo­jih sposobnostih in dolžnostih.

Uspeta živinorejska razstava v Skocjanu 6. oktobra je bila v Skccjonn

ena letošnjih najboljših ž iv inore j ­skih razstav na Dolenjskem. P o ­kazala je lepe uvtehe živinorej ­skega odseka tamitajsnie kmetij­ske zadruge in dala precej po­bud za nadaljnje delo na tem področju, o čemer bomo prihod­njič obširneje poročali .

Bolntčorsko Solo v Novem mestu že delo

O k r a j n i l judski odbor Novo mesto je na seji 9. oktobra spre­jo! odločbo o us tanovi tvi hol rv-carske šole v N o v e m mestu. T a šola Je b i l a zelo potrebna in pouk v njej se je ž e p r i č e l .

Prav tu pa Se najdemo ljudi, ki bi radi malo delali, pa h k r a t i lepo živeli. . Naravna je bila gonilna sila, da je č l o v e k z delom napre­doval in z delom izkoriščal njene sile, z delom je rastel njegov umski in ekonomski napredek.

Delo, ki je slabo organizi­rano, pa je težko dobro opra­viti, čeprav delajo dobri de­lavci, in obratno: delo je lah­ko dob ro organizirano, pa so delavci brezbrižni, nedelavni. Oboje povzroča našemu go­spodarstvu ogromno škodo. Škodo pa povzroča tudi ne­znanje in slaba zavest dolžno­sti državljana.

(Nadaljevanje na 3. strani)

K o s t a n j e v i š k i z a d r u ž n i dom a l i , k a k o r m u pravi jo Dom kul ture , v katerem bodo pr ihodn j i teden vsak v e č e r g l eda l i ške predstave

pr izadevnega P D Lojze K o š a k

r e k o č nepoznani svet. Polni vprašanj, ta in oni pa tudi strahu, kako bo v šoli, smo prestopili prag grmskega gra-ri-" in se kakor ovčice t t š . ' e č skupaj ozirali po svojih sošol­cih. Vendar so nas že prvi dnevi uverili, da smo prišli med svoje in da smo vsi, učenci, učitelji in inštruktorji, bratje po besedi in srcu. V razumevanju in sožitju je p o ­tem minulo š o l s k o leto in vra­čali smo se domov veseli, t l e p i m i s p o m i n i in ponosni, da vemo in znamo več kakor drugi sovaščani, ki na Grmu niso bili.

Doma nas je čakalo delo in sk rb , k a k o bomo u v e l j a v i l i to, k a r smo se naučili. Trdo je bilo in trdo je naše življenje n i koroški zemlji. Toliko bolj pa cenimo zlate nauke in na­potila kmetijske Sole na Grmu. Vedno znova nam prihajajo v spomin. Koroški ab so lven t i G r m a n i s m o p 0 2 a b i i i , zakova-l i smo si ga v srce. Kadarkoli se srečamo, vzbujamo spomi­ne in krepimo svoja spozna­nja.

Ob 70-letnic!. kmetijske šo­le Grm se veselimo, da so ti s p o m i n i i n spoznanja p r i p o ­m o g l a k d r s n i o d l o č i t v i pred tremi leti, da koroški Sloven­ci sami in na svoj račun usta­novimo na naših tleh, v P o -dravliah, svojo kmetijsko šo­lo, da med našimi kmečkimi ljudmi širi in pospešuje kul­turni, kmetijsko - gospodarski in tehnični napredek, kakor ga zahteva tok časa.

Ko se tudi mi pripravljamo na udeležbo na tem jubileju kmetijske šole Grm,, želimo iz srca, da se srečamo in si seiemo v roke z absolventi, u č i t e l j i in inštruktorji, s ka­terimi smo pred leti skupaj živeli in od katerih smo spre­jemali koristne nauke .

B l a ž S inger , t a j n i k S l o v e n ­ske k m e č k e zveze v C e l o v c u .

Uvoz živil v 8 mesecih V osmih mesecih letošnjega le­

ta smo uvoeili raznih živil v vrednosti 32 milijard 314 mi l i jo­nov dinarjev, kar predstavlja eno tretjino našega celotnega uvoza v tem času. U v o z i l i smo v teh me­secih:

Pšenice 885.551 ton, riža 31.393 ton, svinjske masti 36.693 ton, sladkorja 109.943 ton, suro­ve kave 3.894 ton, južnega sad­ja 10.374 ton in ra in ih drugih, živil 33.174 ton.

Z 9. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO

Samo ugotavljati je premalo treba je tudi ukrepati!

V p r v i točki dnevnega reda 9. seje obeh zborov O L O N o v o mesto so odbornik i ob ravnava l i izpolnjevanje plana v p rvem pollet ju. P o r o č e v a l e c je b i l F ranc M a r k o v i č , k je med osta­l i m pr ipomni l , da S e s tanJe v izpolnjevanju plana v tretjem t r o m e s e č j u n i bistveno zbol j š a ­lo. P o z v a l je vse odbornike, naj budne je spremljajo u r e s n i č e v a . nje d r u ž b e n i h nalog \ n zlasti posvete vso p a ž n j 0 podjetjem, k i so v p r v i polovic i leta i z k a ­zala izgubo. Podvzet i je treba vse ukrepe za i z ravnavo prora­č u n a

Ing. Branko Peternel j je po­jasn i l , zakaj so poras l i ma te r i ­a ln i izdatki v r u d n i k u K a n i -Aarica. Nanje v p l i v a zlasti d r a ž . ii j amsk i les, več j a p o t r o š n j a e l e k t r i č n e energije in v i sok i i z ­datki z a v z d r ž e v a n j e avtoparka. K o l e k t i v se t rudi , da bo do konca leta i*P°lnii p i a n d PVo_ m a tudi I nedel jskim delom. V septembru so doseglj doslej naj ­večjo m e s e č n o Proizvodnjo o d ­kar obstoja rudnik . P o v a b i l je okra jni odbor, da naj s i p r i ­hodnje leto. ko bo r u d n i k praz­noval lOO-letndeo obstoja, ogle­da celotne naorave i n rudnik . T u d | zastopn'k N O V O T E K S A •Tanko Ka^telie. *• o b l j u b i l , da bo nj ihov kolekt iv do kones le ­ta i soo ln i l Ol*fl Po vseh postav, kah Z nedeljskim d e l o m b^do nadoknadi l ! '*pa<l zaradi po­manjkanja loka .

T a k » j nato J« priSla r ^ xaz-

pravo opekarna Zalog . P r i č e l jo je odbornik Rajer. V razpravi so obravnavali* že več alj manj znane razmere v pro izvodnj i in ko lek t ivu , o ka te r ih smo pisali* tudi v zadnjj š t ev i lk i n a š e g a l i ­sta. S t r in j a l i so se, da je treba za vsako ceno p r e p r e č i t i ne­zdrave odnose i n saboterstvo, pa naj zadenejo u k r e p ' kogar­k o l i . Odbo rn ik i so enojni v mnenju, da j e k r i v d a za take razmere na k o l e k t i v u , le odbor­n i k zbora proizvajalcev L u d v i k Pe r i c je t rd i l , da je k r i v d a na vodstvu opekarne. K d o r po­drobneje pozna razmere, tega ne bo mogel potrdi t i , ke r so se vodstva menjala, razmere p a so ostale enake.

Proč s škodljivo »socialistično milobo«!

K besedi se Je oglasi l l judsKi poslanec Jože B o r š t n a r , k i je poudari l , da je treba napravi t i red v k o l e k t i v u brez ozira, ko ­ga bodo zadeli uk rep i . Opozor i l Je, da take s tvar i vse p r e v e č sa­mo ugotavl 'amo. n ' č pa ne ukre­pamo. K r i v d a je tud i na obč in ­sk ih l judsk ih odborih, s ind ika l ­nih svet ih , i n š p e k t o r j i h in d ru ­gih, kj ne obiskujejo podjetij in ne razč i šču je jo vseh neprav i l ­nosti na mestu samem. P r e d l a ­gal je v imenu S Z D L m o č n o komis i jo , k i naj vse te stvari p re i šče ln r a z č : s t i . Posebfj je p o u d a r i l , da vel ja v p r a š a n j e ugotavljanja i n neukrepajala t u ­

di v p r imeru »Belsada«. Vse to se dopušča zaradi neke »socia­l i s t ične« blagosti i n mi l ine , p r i tem pa gre vse v škodo d r u ž b e , k i mora p l ačeva t i izgubo. P r i tem je navedel, da Je š te lo r a ­č u n o v o d s t v o v Belsadu 9 l jud i , č e p r a v so ime l i zaposlenih le 150 delavcev. V p r imeru Be l sa -da so prav tako odpovedale vse organizacije, v s i skupaj p r e v e č tarnamo, kadar se ka j takega dogodi, n ič pa ne ukrepamo.

V razpravi o zadevi Belsada je sodelovalo še već odborn i ­kov vs i pa so zahteval i ostre kazn i za vse. k i so s t a k i m go­spodarjenjem" pr ipe l j a l i podjet­je na rob propada. N a č e l n i k t a jn i š tva za gospodarstvo Jože Knez je pojasnil , da si je t e žko sploh predstavljat i , k a k š e n ne­red Je bi l v Belsadu v vsakem oziru . Šli so v š i r i n o , č e p r a v zato niso imel i pot rebnih pogo­jev. Tako so na p r imer n a r o č i ­l i sponk za pakiranje bonbonov kar za 5.000 let naprej ! V treh mesecih so r azb i l i š t i r i tone steklen^ne. L a n i so k u p i l i nad 6.000 novih sodov, k i pa so j i m na ve l iko propadal i zaradi m a ­lomarnega s k l a d i š č e n j a . G r a d ­nja k i sa rne i n destMarne, za kar so b i l a porabljena znatna sredstva, je nepravi lna . Kasar­na je p reb l izu tovarne in bi njeno obratovanje ogrozilo pro­izvodnjo sadnih sokov ln d r u ­gih proizvodov. Delno k r i v d o i a to stanje ie t reba pr ip i sa t i

tudi slab; opremi in n e d o k o n č a ­n i m gradnjam, vendar nosi glavno k r ivdo divje gospodarje­nje. Skrajno škod l j i vo miselnost med k o l e k t i v o m Belsada kaže jo izjave, k» so se pojavi le že se­daj, po imenovanju pr is i lne uprave, č e š da so še vsakega d i rek tor ja s p r a v i l i iz tovarne, pa bodo !tudi tega!

Okra jn i l j udsk i odbor je po­t r d i l d-egovor M e d o k r a j n i m l judsk im odborom, tovarno Belsad . o b č i n s k i m l j u d s k i m o d ­b o r o m Č r n o m e l j in podjetjem Sloveni j ia-Vino. po katerem je slednje prevzelo celotno u r e d i ­tev Belsada, k i pa bo m o ž n a v dal jš i dobi . T 0 je za okraj na j ­cene j ša in hk ra t i na jbo l j ša r s -š i tev , ker bo tovarna ostala, s icer pa b i prenehala obrato­vat i .

N a koncu raeprave o teh v p r a š a n j i h so ponovno pouda r i ­l i , kako potrebna je d r u ž i n a kontro la . P r a v ta pa je b i l a doslej p r e š i b k a .

VREME Z A C A S O D 19. D O 28. O K T .

K o n e c tega t e d n a p a d a v i n e z o h l a d i t v i j o , sneg s k o r a j do n i ž i n . V p r v i p o l o v i c i p r i h o d ­njega t e d n a 1—3 d n i suho oz. lepo, t o d a h l a d n o v r e m e . V d r u g i p o l o v i c i p r ihodn jega te­d n a pogoste l n d e l o m a trajno p a d a v i n e s snegom d o nižin a l i skoraj do n i ž i n .

Stran 1 » D O L E N J S K I L I 8 T « Stev. 42 (345)

Rdeči križ u bolu za pitno vodo Letos je vse tako kazalo, da

Komisi ja za male asanacije pri okrajnem odboru Rdečega kr iža v Novem mesni ne bo imela do-*ti dela. Čeprav se ni nič" dobre­ga obetalo, je vendarle uspelo, da so se vsa lani začeta dela za-k . u č i . a ah pa se bodo v krat­kem in da so na novo začeli ure­jevati lepo število i zv i rkov in vodnjakov.

N a lepo junijsko nedeljo je Rdeči kr iž ob vel iki udeležbi v a -sčanov izročil v uporabo vodnjak v Do! ah in zajetje na Otresku pr i Škoejanu.

V nedeljo, ko je bilo Podgorje preo raženo z bejimi pasovi cve­toče ajde, je praznoval ves Pobov vrh . N a proslavo otvoritve v o d ­njaka je prišlo mnogo ljudi tudi iz sosednjih vasi.

Tovar iS J o ž e More t t i , č lan okr, odbora R K , si je p ravkar na-toč i l čašo dobre vode iz novega

vodnjaka v D o l n j i h Dolah

S kakšnimi jredstvi gradi Rde-H k r i i ? Poglejmo nekatere grad­nje!

N a Otresku, viscko v hribih, na meji novomeškega in trbovelj­skega ckraja, od koder je krasen razgled po dolini Krke , na G o r ­jance in na Štajersko, je zajetih več žilic v en sam curek, zgra­jen je zbiralnik % iz l ivkom na p i ­po, gerišče in napajal išče. Rde­či križ. ie 104.758 dinarjev, Kmetijska zadruga v Škocjanu pa 2.000 dinarjev. Skupna vred­nost zajetja je 622.708 dinarjev, torej je vrednost vse gradnje šest­krat večja kot sredstva, k i jih j« dal Rdeči kr iž , ker so složni v a -šcani Otreska s skupnimi močmi prispevati z delom, vožnjami, materialom in denarjem v vred­nosti 515.950 dinarjev. Zdaij so na Otresku srečni, ker bodo ime­l i tudi v hudi suši vodo.

V D o l . Dolah delež vašČanov sicer ni bil tako izdaten kot na Otresku, vendar je še zadovoljiv. Bi le , so težave, nastal je zastoj, ljudi je bilo treba izpodbu ;ati, ker so podajal i maloduŠni. Zdaj pa teče iz črpalke čista, zdrava voda in ljudje so zadovolijni.

Potov vrh leži na vodnatem

ozemi,u, ima več majhnih izv i r ­kov, loua voda je tt*M, ker cd i * V I T K I posrcuno m tucu nepo­sredno tpou neurejenimi gnojišči, k i se oo deževju » p r e m i n e j o v jezera gnojnice. Z,ato je ouo tež­ko najti prostor za vodnjak s sta.-no vodo. Novozgrajeni vodnjak predstavlja ieue prvo stopnjo asa-naa j i u Potovem vrnu m samo delno rešitev vprašanj pitne vo­de.

K skupni vrednosti vodnjaka 597.207 dinarjev, so prispevali vašćani z deiom in m a t e r i a l o m v vrednosti 391.178 dinarjev. Vodnjak je 11 metrov globok. Potov vrh je b.izu Novega me­sta. Mnogo vasčanov je zaposle­nih v mestu. N i k a k o r ni prav, da bj vasi zaradi bližine mesta na­zadovale. Nasprotno, bi moralo bit i ! V mestu zaposleni vaičani ne smejo postati v domačih vaseh tujci, odtrgani od vaške skupno­sti, temveč morajo biti pobudni­ki napredka vasi.

Zanemarjenost in nazadnjaš tvo vasi v biižini mest meče temno senco na našo kulturo in dokazu­je nepravilno vzgojo kmečke mladine, k i se vse prenaglo izko­renini iz rodne grude. Toda nih­če naij ne kaže na osnovne šole, češ: »Ti »o krivi!« Našega kmeč­kega Človeka vzgajajo bolj kot osnovna šola drugi činiteli, med njimi prav gotovo pomanjkljiva strokovna izobrazba. A l i ima naš kmet sploh strokovno izobrazbo kot na primer vsak obrtnik? N e N a š kmet ni kval i f ic i ran , tem­več samo priučen delavec. A l i je potem čudno , da dela prav tako, kot je delal njegov praded, da te­če gnojnica po poteh in v v o d ­njake in studence, namesto da bi zviševala pridelke na travniku in polju? Kdaj bomo dobil i obvez­ne kmetijsko-gcljpodarsike sole?

Po 100 letih so ljudje spoznali, da je treba znati in pisati. Pa bi sedaj res vsj otroke pošiljali v soio, če bi ne bilo obvezno?

Oxrajni ljudski odbor v N o ­vem mestu je začel veliko akcijo za gradnjo vodovodov v Suhi krajini, Beli krajini in drugod, kjer je potreba največja. Ponekod so dela že končana , drugod se nadaljujejo, a i i pa se bodo po na­črtih pozneje začela.

Vendar pa ti vodovodi ne bo­do mogli zajeti vseh vasi in za ­selkov. Zato bo Še vedno potreb­no, da bo tod Rdeči kr iž skrbel za pitno vodo. T o je tudi najce­neje, ker Rdeči k r i ž organizira in vzgaja ljudi, da gradijo in asanirajo vodnjake in izvirke s skupnimi močmi. P r i tem pozab­ljajo na medsebojne razprtije in so srečni, ko vidijo uspeh složne­ga dela.

Poleg navedenih asanacij je le­tos Rdeči kr iž že uredil (asani-ral) vodnjak s talno vodo v D o ­lenji vaji pri S-marjetj in kapni -co na Repčah nad Trebnjem, še to jesen bodo končana zajetja na V r h u pri Dolžu , v Hrušici in Globočici pri Kostanjevki. V Sutni pri Podbočju je zajetje k o n ­čano, vašČani pa so se s tako vnemo zagriz l i v delo, da hočejo še letos 9 0 ceveh napeljati vodo v vas, k i bi imela za sedaj dva iz l ivka $ pipo- Napredujejo rudi dela pri zajetju studenca v R i h -povcu. še letos morajo priti na vrsto vodnjaki v Serih, Šumberku, Podšmmberku ter Gradencu v Su­hi krajini. Če bodo sredstva, p r i ­dejo drugi kraji , k i prosijo ln zahtevajo pomoči, na vrsto drugo leto.

Potrebe so zelo velike. P c k a -zalo se ije celo, da nekatere šole nimajo vodnjakov ali pa so vod­njaki pokvarjeni in nehigienski.

N a Jelševcu so morali Šolo z a ­preti. N i t i v šoli niti v vasi n i vode. Učitelji in učenci so nave­zani na oddaljeni izvirek, k i je bil ob pregledu prava umazana rmakuža . Iz nje pije živina. V tem izvi rku se koplje tudi pes. T a voda niti za umivanje ni primer­na.

Ne glede na nevarnost zaradi nalezljivih otroških bolezni (me­ningitis, poliomvelitis) morajo šo-le izpolnjevati vsaj najosnovnej­še zahteve higiene: imeti morajo zdravo pitno vodo in urejena stranišča. K a k o naj učitelji go­vorijo učencem o pomenu higi­ene in snage, k i je več kot pol zdravja, če pa v šoli ni dobre pitne vode ali vode sploh ni ali če še stranišča niso v redu?

Oskrbovanje šol sicer n i pod­ročje Rdečega križa, zato morajo skrbeti občinski ljudski odbori, toda tudi tukaj bi Rdeči kr iž so­deloval z nasveti, organizacijo in načrti (v zvezi z okrajnim higi­enskim zavodom), ako bodo dali občinski ljudski odbori potrebna sredstva.

Ker čakajo Komisijo za male asanacije pri okrajnem odboru Rdečega križa tudi drugo leto velike in pereče naloge, k i bodo reševale zdravstvena, (gospodar­ska in vzgojna vprašanja nase vasi. Rdeči kr iž upa, da bodo odločilni činite:ii negovo delo f inančno podprli . Čist gospodar­ski račun potrjuje, da se to iz ­plača; Zaradi sodelovanja vašča -nov je končna vrednost zgrajenih objektov za preskrbo z vodo lah­ko celo do šeslkrat večja, kot so vložena sredstva, k i jih je dal Rdeči kr iž (na primer Otresk).

Vse za zdravje in blaginjo skutrmosti!

ing. Ivo Zobec

KROMPIRJEV RAK V 2UMBERAČKIH

VASEH Kmetijska gospodarska postaja

iz Kar lovca je s pomočjo H t o -»anitaxue postaje v Zagreou letos preiskovala teren na področju Zumoema, kjer se je pojavua nevarna krompirjeva bolezen — rak. Lkupa strokovnjakov je de­lala na terenu ves mesec.

Ogroženo področje obsega Zumoerak, Radatoviče , de^e ob­čin Oza l j , Ribnik in Jastrebar-sko. Podrobna preiskava je ugo­tovila, da se bolezen ni razš i r i ­la na nova področja , p a č pa je ostala le na tistih področjih, kjer je biia ugotovljena že lani , to je n a območju vasi P lavc i , Visočje i n Kordiči .

Storjeni so ukrepi, da se ne­varna bolezen omeji in zatre. T a ­ko je prepovedano vsako sajenje krompirja kot tudi podobnih kultur na okuženih parcelah za šest let. S tega področja je pre­povedano prenašati krompir , krompirjevko, steljo, kompost in podobno, na čemer bi se lahko prenašale kiice te bolezni. C e ­lotno ogroženo področje je pod stalnim nadzorstvom navedene postaje.

Opozarjamo kmetovalce novo­meškega okraja na gornje var­nostne ukrepe, da se ta zelo ne­varna bolezen ne bi prenesla.

Mirna peč dobi mesarijo

Občinski ljiudski odbor N o v o mesto je dal pristanek za ustano­vitev mesarije v M i r n i peči. M » -»arija je biia v tem kraju res nuj­no potrebna, prav tako pa je po­trebna še pekarija.

Zadružno krojaško podjetje v Brusnicah

Na deveti redni seji 9. oktobra je okrajni ljudski odbor Novo mesto razreš i l nekatere č l a n e or­ganov ljudskega odbora in v ad­ministrativnem aparatu O L O ter imenoval nove, hkrati pa imeno­val rudi upravnike novih zavo­dov.

Za sanitarnega I n š p e k t o r j a (sa­mo za kontrolo ž iv i l ) je bil Ime­novan jng. J o ž e TerSar, šef ž i ­vilskega laboratorija v Novem mestu. Za n a č e l n i k a • Tajn'stva za narodno obrambo je b'l imenovan Stanko Muzlovlf , dosedanji na­č e l n i k vojnega odseka Novo me­sto. Za prosvetnega inspektori a je bil imenovan Ivan Jurfec, do­tedanji upravnik d i j a š k e g a doma v Sm'helu. Za upravnico d i j a š k e ­ga doma »Majda S i l e v Bmihelu je b l a imenovana Romana H a n . zel j . dosedanja upravnica d i j a š ­kega doma v Metliki . Za uprav­nika bblnlCareke š o l e v Novem mestu je bil i m e n o v m Ludvik A h a č t č . u č i t e l j iz Smihela, za upravnika Vajenskega doma v Novem mestu pa J o č e Zaimljen, upravnik vajenske š o l e v Novem mestu Za upravnika kmetijsko gospodinjske š o l e v Vinomeru Je bil imenovan J o ž e AgnM, kmetij-?>• tehnik ;z Metlike.

Zaradi odselltve Je bil raireAen d o l ž n o s t 1 i n š p e k t o r j a p r e d v o j a š k e vzgoje Rudi Likar, na to mesto

K0MFFCIALNI USPEHI LETOŠNJEGA SEJMA IZVOZNEGA BLAGA

N a d 20.000 l judi , predvsem iz pos lovnih krogov vseh krajev d r ž a v e , s i je ogledalo naš p r v i sejem izvoznih predmetov, k i je b i l uspelo organiz i ran na G o ­spodarskem razs t av i šču v L j u b ­l j an i . N a sejmu so navezala mnoga n a š a podjetja trgovske etike * kupc i v tu j in i i n poglo­b i l a poslovne zveze. Za več k a ­k o r m i l i j o n 200.000 dolarjev je b i lo sklenjenih pogodb za izvoz blaga. T a k o bo n. pr . kranjsko podjetje »Iskra« sk leni lo pogod­bo za izvoz raznih e l e k t r i č n i h i n š t r u m e n t o v in k inoprojektor ­jev v A n g l i j o in T u r č i j o v v r e ­dnosti 800.000 dolarjev. M a r i ­borska l iva rna bo izvozi la v A v ­str i jo medeninaste palice, v F ranc i jo pa razne armature, oboje v skupni vrednosti 210.000 dolarjev. <>Jugoeksport« bo i zvo ­z i l za okrog 25.000 dolarjev šo ­

torov v Ang l i jo , Grč i jo in N e m ­čijo, tovarna »Stol« iz Dupl ice p i za 13.000 dolarjev stolov v Z D A , A n g l i j o . Avs t r i j o in H o -landijo. V tujino bodo izvažala tudi podjetja » P e r u t n i n a « , »Tor­bica« ln druga. Zemunska to­varna »Insa« bo izvaža la ure budi lke v J u ž n o A f r i k o , o p t i č n e izdelke pa bomu izvaža l ; v A n ­gli jo, F ranc i jo in Zahodno N e m ­čijo. Zače la so se tudi pogaja­nja za izvoz l igni ta .

Nekaj številk iz Beograda V Beogradu popijejo letos pov­

prečno 22 odstotkov več mleka kot larfi v tem obdobju. Proizvodnja raznih obrazcev in formularjev za administracijo je padla z« 20 odstotkov, naklada listov pa .se je povečala za 12.6 odstotka, naklada knjig in bro­šur celo za 31.5 odstoika.

p* imenovan Anton Selan, rezerv­ni oficir ;z Novega mesta. Iz iste­ga razloga je bil razreden s l u ž b e f i n a n č n e g a i n š p e k t o r j a J o ž e Po_ g a č a r . Zaradi odhoda v inozem­stvo na strokovno izpopolnjeva­nje Je bil r a z r e š e n s l u ž b e grad­benega i n š p e k t o r j a ing. Borlvoj A d a m o v i č in na to mesto ime­novan ing. Anton Zerjal.

S P R E M E M B E V K O M I S I J A H IN S V E T I H

Zaradi odselitve je bil razreden d o l ž n o s t i tajnika komisije za agrarna v p r a š a n j a dr. Teodor Zbrizej jn za to nalogo imenovan dr. Anton Znidar, Sef pravne s l u ž b « na O L O . V svetu za Š o l ­stvo je bila r a z r e š e n a kot č l a n i c a sveta dr, Suzana Turlan. ker se je odselila iz okraja, na izpraz­njeno mesto v svetu pa imenovan dr Ljubo K r e t i č . zdravnilc iz No­vega mesta. K e r je odborniku Zvonku Hanzlju prenehal odbor­n i k i mandat. Je bil r a z r e š e n č l a ­na mandatno imunitetne komisi­je ln na to mesto imenovan Ivan Jarc iz P r e č n e . V komisiji za pravne predpise zbora proizvajal­cev sta bila r a z r e š e n a ing. D u š a n Sodnik ln V. Bete, na izpraznjeni mest: pa imenovana mg. Henrik Cmak n Anton K n a f U č . oba od­bornika zbora proizvajalcev. V komisiji za upokojene v o j a š k e osebe je bil r a z r e š e n d o l ž n o s t i tajnika komisije Janez P o t o č a r , na to mesto pa imenovan Stanko M u z l o v l č . Hkrati je bil slednji r a z r e š e n kot Man komisije za narodno obrambo, na to mesto Imenovan podpolkovnik B o ž o rov i« , n a č e l n i k vojnega odseka Novo mesto. V komisiji za p l a č e Je bil r a z r e š e n č l a n komisije J o ž e

B l a ž t c , Inspektor za delo pr i O L O , na izpraznjeno mesto pa imeno­van Ivan Usenik, tajnik okraj­nega sindikalnega sveta. Za taj­nika te komisije je bil imenovan Ludvik Slak, n a č e l n i k T a j n i š t v a za delo, na prazno mesto č l a n a komisije za revizijo investicijskih programov je bil imenovan Ing. J o ž e Gre ln , u s l u ž b e n e c » P I O ­NIRJA*.

R a z š i r j e n Je bil upravni odbor okrajnega gozdnega » k l a d a , v katerega so imenovani okrajn i , odborniki V i k o Belopav.lovie, Frane Markovi? 'n Viktor Zupan­č i č ; Stanko Kulovec, u s l u ž b e n e c gozdno kmet iskega posestva No­vo mesto: Matija B r o d a r i « , od­bornik zbora proizvajalcev; Jote Tis t tve« , odbornik zbora proizva­jalcev; ing Janez Penca. č l a n d r u š t v a i n ž e n i r j e v In tehnikov;, ng. Slonadan * a o č . *>ef okrajne

gozdne uprave, in Tatjana GeriSlč, r a č u n o v o d k i n j a okrajne gozdne uprave.

V upravni odbor kmetijsko go­spodinjske š o l e Vinomer pri Met­liki so bil; imenovan;.- Franc Jak-1 levic, predsednik o b č . L O Met­lika: Vinko CrnurelJ. Vinomer; Frnp« . t B<>Tens>k, veterinar j i Metlike; Zora Vergot, strokovna u č i t e l j i c a in Jote Agnle, uprav­nik šo l« .

V upravni odbor Studijske k n j i ž n i c e v Novem mestu so bili imenovani: Mdlan Dodtf. pnvfesor v Novem mestu; ing. Karel Bar-borW, direktor trgovskega pod­jetja ' »Zarja* 1z Novega mesta; Bogdan Korina, komercialist tek­stilne tovarne fNovoteks*: Sere-rin 9a1i. k n < ; ž e v n ; k .'z. Novega mesta in Ivan ZMe. ravnatelj n i ž j e gimnazije lz Metlike.

IZ N O V E G A M E S T A Z A S E B N A G O S T I Š Č A

V N O V E M M E S T U B O D O P R E N E H A L A O B R A T O V A T I

Četrt i ra*red glmnaaije, Pri »eml je ip l su pridemo na obravna­vanje alF<wega sveta; rgradha Alp , oblike, planote, ledenltke do­line. Otroci p o s l u š a j o , » d g o v a r j a -jo, toda rutini, da ne razumejo tako, kot bi ž e l e l a . Saj to so do­lenjski otroci, ki z malo iijemami Še ni*o videli planin. In če >e moramo že pri drugih rpčeh zado­voljiti »go l j t opisovanjem In s •Hkami, zakaj si ne bi vsaj tega, kar nam Je dosegljivo, ogledaJi!

S t r o š k i za w!et v Planico so bili kljub CetrtltMiki v o ž n j i , 30» din, p r e c e j š n j i . Poleg teg;i Je bilo .tre­ba p laćat i p r e n o č i š č e in suho hra­n e k i jo prec«J draga. T e ž k o mi Je bilo povedati dijakom te viso­ke cene; (IHTAV s o veselo vzkli-kah: »Saj nI v e l i k o « , sem vedela, da bodo mnogi »tarši t e ž k o uirpe-li ta nepredvideni t « d a t e k , toda l a Izobrazbo svojega otroka pač radi ž r t v u j e j o .

V sredo 3. oktobra Je bilo že pred drugo uro zjutraj vse ž i v o na postaji. Nekateri »v iakar i i« so •e pripeljali te z v e č e r in preno­či l i kar v č a k a l n i c i . Nekaj dija­kov z O t o č c a in Brusnic se Je pripeljalo • kolesi že precej pred d o l c č e n i m č a s o m . Vseh peldesct se Jih Je veselilo, da se Jim Je ftelja l/ |>n'n'. . i .

Hitro Je potekala v o ž n j a proti Ljubljani , d ik l er se ni prekinila v Š m a r j u . Č a k a m o , č a k a m o ! P r i ­pelje tovarni vlak — kar oddah­nem se, ko ipogledam na uro. Bo B\cza! Toda na prrni.tknetno «e nikamor. Proti Ljubljenj se za­podi samo lekomot va. Kaj pa to? Sedaj se z a č n o vznemirjati tudi • u o č i . Grem do sprevodnika. L o -

Kmetijska zadruga Brusnice p r i ­pravlja ustanovitev obrtnega za­družnega podjetja »Krojaštvo«. Prostore za delavnico knajo, l ju-

. • • • • di 73. zaposlitev in dela pa tudi

Osebne spremembe m imenovanja &$£?j&j£ig dal pristanek za osnovanje tega podjetja v Brusnicah. Pobudo kmetijske zadruge je treba samo pohvali t i !

Vinomer je dobil kmetijsko gospodinjsko šolo

N a eni prejlnjih sej je okrajni ljudski odbor N o v o mesto v r e J e i sklep o prenehanju poslovanja kmetijsko gospodinjske šole v Gradacu. N a zadnji redni seji 9. oktobra pa je sprejel odločbo o ustanovitvi kmetijsko gospodinj­ske šole v Vinomeru. Z drugo odločbo preneha poslovati okraj­na trsnica in drevesnica v M e t l i ­k i , ker se priključi kmetijsko-go-spodmjski šoli v Vinomeru.

Gradnja na Ruperč vrhu

Kmetijska zadruga Birčna vas je že ves c"as od ustanovitve brez lastnih prostorov, kar močno o v i ­ra njeno večjo dejavnost. Večlet­no prizadevanje upravnega odbo­ra, da bi zgradili lastno stavbo, bo kmalu uresničeno. Deloma iz lastnih sredstev in deloma • kre­ditom so pričeli 1. septembra le­tos graditi zadružno stavbo na Ruperč vrhu. zraven sedanje po­slovalnice zadruge. V novj stavbi bo imela kmetijska zadruga svoje upravne prostore, trgovino, skla­dišča in gostilno. Gradnjo ie pre­vzelo splošno gradbeno podjetje P I O N I R iz Novega mesta. Stav­ba bo še letos pod streho. Teme­lji in kletni prostori so b i l i v glasnem izkopani že prejšnji te­den, sedaj pa bodo pričeli z beto­niran ;em.

Plenum občinskega sindikalnega sveta

v Novem mestu U d e l e ž b a na p lenumu o b č i n ­

skega s indika lnega sveta Novo mesto 14. oktobra ni b i la na j ­bol jša . Zlas t i ao man jka l i p red­s tavnik i več jega Števila s i n d i ­ka ln ih p o d r u ž n i c , ude lež i l i pa so se ga zastopniki okrajnega l j ud ­skega odbora, o b č i n s k e g a l jud ­skega odbora, okrajnega s i n d i ­kalnega sveta in zbora p ro i zva ­ja lcev O L O Novo rnesto.

N a p lenumu so ob ravnava l i izpolnjevanje d r u ž b e n e g a plana v posameznih podjetjih na ob­m o č j u n o v o m t š k e o b č i n e v p r i ­mer javi z ok ra jn im p o v p r e č j e m , do takn i l i pa s.o se tudi Števi ln ih drugih gospodarskih v p r a š a n j gospodarstva in nalog s indikata . Več bomo o plenumu poročd ' i v posebnem č l a n k u v pr ihodnj i Številki našega l i s ta .

P O P R A V E K Tiskarski škr.u nam jo je prej­

šnji teden pošteno /.agodei. Tek-siilni tovv.rni N O V O T K K S v N o ­vem mestu je zlobno podtaknil, da izdeluje »loden za gojzerice«, v resnici pa dela io*len U go­zdarje. P rav tako je tiska.r>ki škrat prisodil našim tcks4iicerii protizakonito oz. neprijavljeno » i zde lovane svilenih izdelkov«, kar s tem popravljamo.

* Poprav l j amo n e t o č e n podatek

iz č l a n k a »CISTE R A f T N ' R V Z D R A V S T V E N O J B A l C l T O l , k! smo ga objavi l i v nadem tpdni-ku 50. 9. l»M Na 2. s t rani lista vel ja poriatrk, d« je b i lo » . . . . po fvu l fnc i lekarne (v Mokronogu) že v prvem pollet ju 1.187 MlttO-p la tn 'kov . . .« t* eelo leto 1H.VV ne pa za polovico le tošn jega le ­ta, kakor j t b i lo po pomoti na-tonjeno. I 'red ni;H v »

Občinski ljudski odbor N o v o mesto je na seji 12. oktobra med drugim sprejel sklep o prenehanju obratovanja zasebnih gostišč na območju mesta. Izvzete so zaseb­ne gostilne v predmestju, to je v Br l l j inu onstran proge, v Žabji vasi in na Drsk i .

Sklep je dejansko uresničitev odločbe, k i jo je sprejel odbor mestne občine N o v o mesto že let« 1954 in katero je potrdila tudi pr i tožbena inŠUnca. K e r pa je

Poučne ekskurzije in železnice kemotlva Je.od*la po ostalo polo. vico tovmega vlaka, ki Je zaradi preveliko tete o b t i č a l nekje pri Š k o f l j i c i . Prosim jih, naj kako • p o r o č i j o v LJubljano, da b| nas Gorenjec p o č a k a l . Ne dajo mi ve-I ko upanja, da bi vlak č a k a l to­liko č a s a . Nekdo omeni Jutranji vlak na Gorenjsko. Hitro sem na­pravila nov n a č r t : z Jesenic k Sv. K r i ž u in na Golico — vendar še upam na zvezo, saj sem že sa­ma nekajkrat d o ž i v e l a , ko Je naS • D o l e n j e c « č a k a l tudi uro ali v e č na vlak s Primorske ali Š t a j e r ­ske.

K o n č n o se premaknemo, ko Je lavo.zM na postajo drugi del to­vornega vlaka. Nemir n a r a š č a , nam še zadnja navadila za tek na |*renj«kl vlak. tira Je 6, vlak pa odhaja na Gorenlsko ob 5.40. Te­č e m o — toda tir Je že prazen, ž e ­l e z n i č a r , ki nas vidi vse obupane sredi tirov, nam mlrnndusno ipo-ve. da Je vlak na Gorenlsko rav­nokar odpeljal, in res vidimo se dim 'zaa ovinka. » P r i h o d n j i vlak ndip|;e ekro«; p o l d n e , « nam po­jasnijo na postaji.

»Kal pa oni prntt J e s e n i c a m , « j&.fkrbljeno v p r a š a n . »To Je le motorni proti Kranju . . .«

Kaj sedaj? Al i naj gremo proti Kamniku? Toda. ah bo avtobus sprejel vseh !H 1n kdo bo p l a č a l , ko na avtnbus.li ni nikakega po-lUKta? Otroci prosilo: » P o i d l m o dioldne in se vrnimo sele v č e -trltk z v e č e r ! Sal bomo pisali starcem, da ne bodo v s k r b e h ! « Mene pa Je skrbelo tu*' vreme, ker Je b»la vremenska n (aoved za Četrtek — dež . K o n č n o me otroci preprosijo in sem upala, da nam

bo vsaj vreme naklonjeno, če nam te ž e l e z n i c a ni bila,

V Planici Je d e ž e v a l o že p o n o č i In n a m e « t o v Tamar smo morali n.iz.n nn postajo. Na Jesenicah smo izkoristili č a s za ogled T e h ­n i č n e g a muzeja in nato — domov. In uspeh tega potovanja? ogrom­no voinje, "»treski kn — ogled Gorenjske z vlaka. Krivda? Ž e l e z ­n i š k e zveze! Vlak ni č a k a l niti pol ure. In ludi. Če bi č a k a l v e č , bi moral p o č a k a t i s> na vlak, ki je Se vozil na postajo, saj tistih nekaj minut lahko doprinese med \ o*n jo, Kaj naj re-s danes v dobi n a j r a z l i č n e j š i h promelnlh sred-strv. potujemo z ž e l e r m l c o tako, knt mi je rrkel sprrvodnik: » M o -r.nte pač poiskati tako zvezo, da |c razlika o.krntr dve uri , ker dru­g a č e ni zanesl j l ivo .«

Ne vem kje Je krivda, ampak nekje Je, da Je postal zadnle č a s e na< ž e l e z n i š k i ipromet tako ne­gotov. Menim, da Je to neodgo­vornost do potnikov: ' č e morajo o«-tal. iKUižhenr i in delavci v re­du opravljati svojo d o l ž n o s t , naj H Jo tudi na, žei lernlcl . f e pa to n| m o g o č e , naj ukinejo vozni red ln se vrnimo v dnbo pr\i»-• ž e l e z ­nic ko je vlak nri.peM.il kadar je pač nrlpell.il. oh tak*nem neza­nesljivem prometu sp bomo n»č p r r n v « " ! i voditi dijake na daUse plukiirziie. ki so nam v vel'ko breme in ne v zabavo, kot neka­teri ml«l ' lo . In 1;>ko «e bo.mo mo-rnill proti verii-ili/mii url nauku maicraJBjM boriti le T besedo In s <i|iik».ml, pa č e t u d i •»•»htev«) od MM Sp'«IVT reforma: »Tlmveš* ven Iz ra.7re1<"' v n i r a v o — izven okvira » e l ' ^ ' b sn»»'«

prof. Vlada J a n k o v l č

L O M O napu-avLl pozneje neko i z ­jemo, so odprl i zasebne gostilne se vsi ostali. O d tega časa d a l « obratujejo zasebne gostiine v N o ­vem mestu nezakonito in podob­nega primera ni v nobenem me­stu Slovenije. Zasebni gostinci so poleg tega kršili tudi zakon o za-poslevanju tuje delovne sile v z a ­sebnih gostiščih.

Večina prizadetih gostišč bo lahko poslovala v bodoče pod k o ­lektivnim uprav! ianjem, faatlitSa pri »Rotovžu« pa ne bo moglo več obratovati zaradi higieničnih poman jkljivosti lokala. V dogled-nem času bo urejena na Glavnem trgu sodobna restavracija, o če -čemer že dalj časa razpravlja občinski svet za turizem in go­stinstvo.

V K L J T T r T T V Z A S E B N I H H l S P O D U P R A V O S T A N O V A N J ­

S K E S K U P N O S T I

N * 9. redni seji je občinski ljudski odbor N o v o mesto spre-iel tudi sklep o razširitvi že prej sprejetega sklepa, po katerem so bile vključene v upravo Stano­vanjske skupnosti večje zaaebne stanovanjske stavbe v mestu. D o ­polnitev te*a sklepa se nanaša še na 8 večjih zasebnih hiš v Novem mestu, k i ,*e vključijo pod upra­vo Stanovanjske skupnosti. P r i oceni, katera stavba pride v po-štev, »o bil i merorlajni poleg šte­vila stanovanj tudi lokati, kar pa s v o č a s ob spreifnitniu odloka r.a-radi različnih to lmačenj zakona ni bilo jasno.

V Novem mestu |e ustanov­ljen Vajenski dom

Z od ločbo , k i jo le spre-jel okra jni l judski odbor >na seji 9. nk 'obra lotos je ustanovljen v N o v e m mestu Vajensk i dom kot f i n a n č n o .-••atiuvtioien, ? o e a l -no vzgojni zavod. Zavod uprav­lja upravni odbor, k i Šteje 7 č lanov . Va jensk i đ o m ima za­časno svoje prosfry« v barakah S G P »PIONIR« v B i i l m u .

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

Konservativci sejejo V č e t r t e k se je z a č e l v o b m o r s k e m l e t o v i š k e m k r a j a

L l a n d u d n u v s e v e r n e m VValesu v V e l i k i B r i t a n i j i l e t n i kongres t o r i j evcev a l i k o n s e r v a t i v c e v , k i so zdaj n a v l a d i . V i d e t i je, d a i m a t a obe b r i t a n s k i g l a v n i s t r a n k i nagnje ­nje do o b m o r s k i h l e t o v i š č : B l a c k p o o l , M a r gate, B r i g h -t o n . . . K o n s e r v a t i v c i so se ses ta l i p r a v k m a l u za l a b u ­r i s t i , k i so letos z b o r o v a l i v B l a c k p o o l u . N a d o b e m a z b o r o v a n j i m a a l i k o n g r e s o m a v i s i s u e š k a k r i z a , toda z a k o n s e r v a t i v c e kot v l a d n o s t r a n k o je ta k r i z a n e p r i m e r n o h u j š a k a k o r z a l abur i s t e .

V k o n s e r v a t i v n i s t r a n k i je s k u p i n a , k i ne more p o ­z a b i t i s t a r i h Časov. T a s k u p i n a je besne la že t akra t , k o je b i l o n a č e l n o sk len jeno , da bodo b r i t a n s k i v o j a k i z a ­p u s t i l i p o d r o č j e S u e š k e g a p r e k o p a . T a k r a t je b i l n a k r m i l u š e s t a r i C h u r c h i l l . T o d a na j b i b i l k d o r k o l i , ono je postalo l e t a 1954 a l i že p re j j a sno : 80.000 v o j a k o v ne m o r e za n e d o l o č e n č a s v z t r a j a t i v o k o l i c i , k i n i s amo s o v r a ž n o r a z p o l o ž e n a p ro t i t e m v o j a k o m i n d r ž a v i , ka t e r e in terese t i va ru je jo , a m p a k je t u d i t rdno o d l o č e n a , d a mora jo t i v o j a k i o d i t i .

I n t a k r a t se je ž e r o d i l a » p o l i t i k a t r dne r o k e « na C i p r u . C h u r c h i l l o v n a s l e d n i k E d e n je o b l j u b i l gene ra lom, d a C i p e r ne bo s l e d i l v z g l e d u s u e š k e g a p o d r o č j a , a m p a k d a bo os ta l t r d n o v b r i t a n s k i h r o k a h z a do lgo dobo. V s e ­k a k o r p a je b i l u m i k b r i t a n s k i h v o j a k o v s p o d r o č j a S u e š k e g a p r e k o p a o č i t e n z n a k , d a je V e l i k a B r i t a n i j a p r e n e h a l a b i t i g l a v n a v o j a š k a s i l a n a S r e d o z e m s k e m m o r j u i n d a so n a n jeno mesto s topi le Z D A . Z e deset let so a m e r i š k e l e t a l ske i n p o m o r s k e s i l e n a t e m po­d r o č j u m o č n e j š e od b r i t a n s k i h .

T o d a A m e r i č a n i vod i jo d r u g a č n o p o l i t i k o k o t V e l i k a B r i t a n i j a . P r e d v s e m je n j i h o v o g l a v n o o r o ž j e š i r j e n j e v p l i v a z g o s p o d a r s k i m i s r e d s t v i . Z n a č i l n o je, d a so Z D A k u m o v a l e p r i r o j s t v u bagdadskega pak ta , k i je z d r u ž i l T u r č i j o , P e r z i j o , I r a k , P a k i s t a n i n V e l i k o B r i t a n i j o v v o j a š k o zvezo . P r o t i k o m u ? U r a d n o p r o t i n a p a d a l c u . D e ­j a n s k o je š lo za z a v a r o v a n j e tega pe t ro le j skega i n s t r a ­t e š k o s i l no v a ž n e g a p o d r o č j a p r e d Sov je t sko zvezo i n š e z a m a r s i k a j d rugega . T o d a Z D A se p a k t u n i so p r i ­d r u ž i l e , a m p a k so stale ob s t r an i . P r i š l o je do ne r edov v I r a k u , v B a h r e i n u so n a "br i tanskega zunan jega m i n i ­s t r a L l o v d a m e t a l i opeko, p o v e l j n i k a r abske l ige V J o r d a n u A n g l e ž G J u b b p a š a p a je m o r a l i t i .

L e t o s j u l i j a je a m e r i š k o m i n i s t r s t v o z a zunanje za­deve, k a t e r e g a ve l epos l an ik je v K a i r u u ž i v a l mnogo ve8 z a u p a n j a kot b r i t a n s k i v e l e p o s l a n i k , n e n a d o m a obves t i l o e g i p t o v s k o v l a d o , d a s p o s o j i l o m z a g rad i t ev a suanskega j e z u ne bo n i č . Z n a n o je, k a k o je p r e d s e d n i k N a s e r o d ­g o v o r i l . N a c i o n a l i z i r a l je d r u ž b o S u e š k e g a p r e k o p a . T o d a to je n e p r i m e r n o b o l j p r i z a d e l o V e l i k o B r i t a n i j o i n F r a n ­c i jo ko t Z D A .

P r i š l e pa so še h u j š e r e č i . B r i t a n s k e vo j ake , k i so p r i š l i na C i p e r , da bi od t a m » o d s k o č i l i « n a E g i p t v p r i m e r u potrebe, so p r i k o v a l i n a C i p e r p r i s t a š i E O K E o z i r o m a g iban ja , k i se b o r i z a p r i k l j u č i t e v C i p r a h G r č i j i . V e l i k a B r i t a n i j a je d o ž i v e l a , d a se j i je s k o r a j i z n e v e r i l zda j e d i n i z a n e s l j i v i z a v e z n i k m e d A r a b c i — I r a k . N i s amo I n d i j a p o v z d i g n i l a g lasu p ro t i m e t o d a m , k i j i h je E d e n o v a v l a d a u p o r a b l j a l a v s u e š k e m sporu , a m p a k so to s t o r i l i t u d i d o m a l a b u r i s t i i n u g l e d n i č a s o p i s » M a n -chesiter G u a r d i a n « . N a v d u š e n j e z a v o j n o je sp l ahne lo , č e p r a v so b i l i od vsega z a č e t k a na jbo l j n a v d u š e n i z a t a k o r e š i t e v k r i z e p r a v t i s t i k o n s e r v a t i v c i , k i se ne b i s a m i p re t epa l i . P r v o t n a a n g l e š k o - f r a n c o s k a enotnost se je oma ja l a , v V a r n o s t n e m svetu je p r i š l o do t a jn ih po ­gajanj , k i so že n e k o l i k o z b l i ž a l a s t a l i š č a , i n u p a t i je , d a se bo spor p o č a s i , p o t r p e ž l j i v o i n s s k r a j n i m i n a p o r i d a l p o r a v n a t i .

T a i n d r u g a v p r a š a n j a v i s i j o n a d kong re som k o n s e r ­v a t i v n e s t r a n k e v L l a n d u d n u . P r a v z a p r a v ne samo n a d k o n s e r v a t i v c i , a m p a k n a d v sem sve tom v i s i v p r a š a n j e vo jne i n m i r u i n še l i s t i h n e k a j z a l e t a v i h i n r a z g r e t i h g l a v resno ne m o r e b i t i za vo jno .

0 V br i tansk i Tcolemljl Hongkongu je zadnje dn" p r i ­šlo do izredno hudih nere­dov, k i »o terjal i ve* Jflo* fl° ž i v l j e n j . Nerede so povzroč i l i Ca.ngka . iškovi p r - s t a š : . P o l i c i ­ja Je bi la v z a č e t k u brez mo­či' proti demonstrantom, k i so opustoSiH cel« mestne če t r t i v Kowlk>onu. Sele ko je p r i -Sla vojska s t anki , je b i l spet vzpostavljen red.

0 V B u d i m p e š t i s 0 zdaj a re t i r a l i Se M i h a l v a Fa rka -a . b ivšega obrambnega m i n ^ t r a , očeta pred n»ka j dnevi are­tiranega V l a d i m i r a Ft t rkMR. Ta je b i l kot po lkovn ik mad­ž a r s k e varnostne s lužbe ak­tivno u d e l e ž e n prj Inscenira­nju procesa p ro t i Lasž lu R a i k u .

# V Beograd je prispela delegacij^ C K m a d ž a r s k e partije delovnih l j u d i , k i jio rod i p r v i sekretar C K Erno Š o r e . N a dnevnem redu raz-zovorov z naSinv predstavni­k i so odnosi med obemR partj'iama ter v p r a š a n j med­narodne ln gospodarske n a -rave.

# P r v i kongre* a f r i š k e g a

soc ia l i s t i čnega g'banfa, k i Je bilo us tarovl jeno pred t r emi tedni v P a r i z u , bo konec 'te­ga meseca v K o n a k r i j u v Z a ­hodni A f r i k i . P o b u d n i k i k o n ­gresa meni jo , da je treba združ i t i socialiste '<z vseh krajev A f r i k e v skupno g i ­banje.

|p P o poroč i l ih poljske ča„ sophne agenrije P A P je po­sebna komis i ja poljskega parlamenta sk leni la izdelat i nov osnutek vol i lnega zako­na, pn katerem bi mora l i po­slanci siktivno zastopati i n -terec« svo.'ih vo l i l cev . Imeti m o ž n o s t za p r o u č e v a n j e v e h j avn ih zadev 'n bitj uvržčenj . na v* 0 '.me sezname nacio-na^ie fronte.

# Po demonstracij i 21 b r l -famskih r^tervnstov na C i p r u , k i so j ih potem zapr l i , je zdaj p rMlo do n o v i h izrazov nezadovoljstva v b r i t ansk i vo j sk i . To pot so demonst r i ­r a l i rezerv is t i v Alder-shotu v h ižn i A n g l i H m na o toku M a l t i . Ne gre za unore. a m -r>ak za izraze nezadovoljstva, k i pa j ih v^iaSki d i s c ip l i n sk i p r av i ln ik prepoveduje.

Odlok o občinskih taksah N a seji 9. oktobra je okrajni

ljudski odbor sprejel odlok o po­biranju občinskih taks za potr­dila o lastništvu in zdravju živi­ne in za cestna motorna vj/ . i .a .

Po tem odloku se plačujejo ob­činske takse: / . . i potrdila o last­ništvu in /dr . ivju živine (živin­ske jx)tne liste) ne gli?de, ali .gre živin.i v domači promet a l i za izvoz; za velike ž iva l i ; za konje, govedo, bivole, mc/.ge, mule in osle ipo 40 dinarjev od glave. Za žrebet.i, teleta, mlade bivole in drugo živino do enega leta staro­sti po 16 dinarjev od glave. Za prašiče, te/ke nad 80 kilogramov 30 dinarjev, za prašiče v teži od 25 do 80 kilogramov 16 dinar­jev, za /prašiče do 25 kilogramov, J.tlie / a ovce, jagneta, kozličke, p r a ^ č k e in dru^o po 6 dinarjev. 7.9 podaljšanje veljavnosti ž ivin-»kega potncg.1 lista sc talki« ne plača. Z a prenos lastninske pra­vice ,se p 'ača t.tksa kot zgoraj.

O b č i n « ' a taksa n* motorna vo­zila znaia : za tovorne avtomobi­le od vsa^e tone nosilnosti 1500 dtnaricv. Za tovorne avtomobil­ske in traktorske priklopnike od frttfcl tone nosilnosti 400 din.tr-jev. Za avtobuse od vsakega pot­niškega sedežu 150 dinarjev. Za utobusue priklopnike od vs.ikr-gi sedc/H 75 dinarjev« Za Lahke osebne avtomobile z motorjem nnd 50 konjskih moči 1000 d ; m r : •• / i tf>ke osebne avtomobile z mo­torjem rud 50 konjskih moči 2000

dinar : ev. Z a motorna kolesa: do 125 c m 3 200 dinarjev, nad 125

93 do 500 c m 8 300 dinarjev, nad 500 cm 8 pa 400 dinarjev. Tjk spe­cialna vozi la se plača 2C0O d i ­narjev, za traktorje do JO konj ­skih moči 1000 dinarjev, za trak­torje nad 30 konjakih moči 1500 dinarjev.

Te takse gredo v celoti v ob* črnski proračun. Odlok pa bo ve-j ja l od objave v Uradnem listu.

V TEM TEDNU NABIRAMO:

K O R E N I N E volč je č e S n j e - b e . ladone (120 din), trobentice (150 dinarjev), malega divjega jane­ža (300 din), vel ikega divjega jameža (220 din), g t f tMtt <M din), bodeče n e ž e - k o m p u v n (100 din), ba ldr i jana (260 din), haba-ta-smrdl j ivega bezga (35 din).

P L O D O V E jerebike (100 din), gloga (40 din). Sipka celega (50 din), Sipek luSčine brez semena (22fi din), p u n č k o v n a l«*pe r d e č e barve, brez zelenih, p r e ž g a n i h in zdrobl jenih in sod (l'">o din), č r n e g a trna-oparnice, trnule (30 din).

O P O Z O R I L O : Nabiraj te samo tu navedena z e l i š č a . ' k e r ostal ih ne odkupujemo več !

Dopisujte v DOLENJSKI LISTI

t > O L E N J S K O K M E T I J S T V O S T E V . 5 — D O L E N J S K O K M E T I J S T V O S T E V . 5 — D O L E N J S K O K M E T I J S T V O S T E V . 5 — D O L E N J S K O K M E T I J S T V O S T E V . 5 — D O L E N J S K O K M E T I J S T V O S T E V . 5 — D O L E N J S K O K M E T T J S 1

70 LET KMETIJSKE • v u u a ŠOLE N A GRMU

5 T A V D E N I CitJ.

G r a d O r m v le tu 1689 (po Valvasorju)

Skrb za napredek kmeti js rva je dob i l a poseben izraz v snovanju in š i r j en ju k m e t i j s k i h šol, ka ter ih z a č e t e k sega v p rva desetletja devetnajstega stoletja. Šv ica je n j ihova rojstna deže l a i n od tam se je zamisel organizi ranja tak ih Sol prenesla v sosednjo N e m f 1 jo in med narode nekdanje avstr i jske d r ž a v e . Tako se je sredi preteklega stoletja tudi p r i nas Slovencih vedno bolj og laša la že l ja po s t rokovni l o l i , k l naj b i predvsem d o r a š č a j o č o kmetsko mladino uči la u m n e j š e g a i n n a p r e d n e j š e g a kmetovanja i n obdelovanja

zemlje ter tako pomagala poljedelstvu iz vedno več j ih go­spodarskih stisk i n t ežav .

n imi p o č i t n i c a m i . Abso lven t i letne Sole, k i so se želeli teme­ljiteje lzobrazi.ti v ž iv inore j i , mlekars tvu, t r a v n i š t v u in drugih pomožn ih vedah, so po k o n č a n i letni Soli lahko s topi l i v drugi tečaj zimske šole in tako v p o l ­drugem letu dovrš i l : popolni kmet i jski pouk. Ravnatel j g r m ­ske kmeti jske šole V . Rohrman je leta 1909 dal tudi pobudo za ustanovitev gospodinjske šole v Smihe lu p r i Novem mestu, k a ­tere vodja je b i l vsakokratni ravnatelj grmske šole , s t rokov­ne predmete pa so poučeva l i uč i te l j i grmske Sole. Po uredbi :z leta 1909 je dobila šola tudi uradni naziv » K r a n j s k a kmet i j ­ska šola na G r m u « .

Prva svetovna vojna Je v -živ­ljenj« š o l e močno posegla oziro­ma ga za nekaj časa celo ustavila. Skoraj ves učiteljski zbor je mo­ral k vojakom, prav tako pa tudi večina onih, k i bi lahko posečali šolo Ker Je bil tudi ravnatelj V. Rohman, kj je leta 1907 nasledil

; K r a n j s k i deže ln i zbor l n K m e t i j s k a d r u ž b a za K r a n j s k o ata vse pogosteje razpravl ja la o m o ž n o s t i ustanovitve take i o l e Za območ je nekdanje deže le K r a n j s k e . K o se je pred k a k i m i osemdesetimi leti t r tna uš vse bol j l n bolj zajedala tudi v n a š e dolenjske, v ipavske , go r i ške ter š t a j e r s k e vinograde, so se prav i z teh kra jev vse bolj pogosto og la ša l i k l i c i po šoli, k i bi Jih naj uč i la , kako p r e p r e č i t i a l i

K i h a r d Dolenc, p r v i ravnatel j G r m s k e šo le

vsaj z m a n j š a t i katastrofo, k i j i m j e grozi la . K o t vemo l z obrav­nav Kranjskega d e ž e l n e g a zbora i n Kmet i j ske d r u ž b e , so že p red ledeminoeemdeset m l le t i m i s l i ­l i na ureditev kmeti jske io le iprav na Dolenjskem.

Ker pa Je leta 1639 vipavski gra_ i č a k grof Karel Lanbtieri prepu­stil svoj grad Sla<p v Vipavski do­l in i s p r i p a d a j o č i m posestvom za trideset let b r e z p l a č n o za uporabo sadjarske in vinarske sole, so ob-fclne Vipavf .k« doline dosegle pri takratnem poljedelskem ministr­stvu na Dunaju o d l o č b o , da se na e iapu ustanovi D e ž e l n a sadjerej-eka jn vmorejsflca š o l a , k i Je bila v resnici odprta 18. setptembra 1B73. Njen prvi vodja Je postal vipavski rojak Rthard Dolenc, ta­krat s p l o š n o znan: sadjarski jn v i ­n o g r a d n i š k i strokovnjak.

Ves č a s priprav za ustanovitev te /ole ln v letih njenega obstoja na Slapu pa n:so prenehali gla­sovi, da bi bilo le potrebno to io!o premestiti na Dolenjsko jn Jo spremeniti v s p l o š n o kmetijsko š o l o , ki bi se poleg sadjarstva in v i n o g r a d n i š t v a bavila tudi z osta­l imi panogami kmetijstva. Tako je oktobra 1M4 Kranjski d e ž e l n i zbor sklenil, da slaperusko lolo premest; na Dolenjsko in na pred­log novomeSke o b č i n e Je za nien s e d e ž bilo izbrano Novo mesto oziroma njegova neposredna oko­lica, kjer Je d e ž e l a 1886 kupila grad G r m ;n n a r o č i l a vodji Rihar-tlu Dolencu, da p r e d l o ž i vsa za preureditev gradu v Šo l ske name­ne potrebna dela m sestavi nov u č n i nacrt. Tako je bila 1«. no­vembra 1886 na G r m u odprta Iz­

popolnjena kmetijska Sola. k i Je dotolla uradni naziv; Vinarska, sadjarska in poljedeljska Sola na Grmu. Sola Je bila odprta z obi­č a j n i m i slovesnostmi, odnrl pa Jo Je v imenu Kranjskega d e ž e l n e g a zbora ln v zastopstvu d e ž e l n e g a glavarja dr. j Poklukarja znani slovenski politik in pisatelj dr. Josip VoSnjak.

Sola na G r m u Je imela z n a č a j n i ž j e kmetijske š o l e . pouk v njej pa je trajal, dve leti. Njen namen je po statutu, odobrenem na sej! D e ž e l n e g a zbora kranjskega 21. Januarja 188«. bil ta, »da se u č e n ­cem vcepi ljubezen do kmetijstva |n da se vzgoje za p r a k t i č n o kme­tijsko ž i v l j e n j e in s i s t e m a t i č n o delo«. Pouk se je z a č e l vsako leto 3. novembra in se k o n č a l z zad­njim oktobrom v prihodnjem letu z dvanajstdnevnimi spomladanski­mi in e n o m e s e č n i m i poletnimi p o č i t n i c a m i . V času poletnih po­čitnic je bil vsako lero prirejen poseben t e č a j za uči tel je .

V teku let se je izkazalo, da ie dveletni pouk preve l ika obre ­menitev za kmetske fante, ki so tako p r a k t i č n o b i l i za ves ta č a s i z l o č e n i iz d o m a č e g a gospodar­stva, zato je leta 1909 p r š l o v ureditvi šole do temeljite spre­membe. Sola je b i la z novo uredbo urejena tako, da je ob­stojala iz dveh oddelkov, iz z i m ­ske in iz letne š o l e .

Z i m s k a Sola je Imela, namen v n a j k r a j š e m času podat i tisto

strokovno Izobrazbo, k i je b i a b o d o č e m u kmetova lcu po*rebna. V njej so se gojenci usposab­l j a l i predvsem za u s p e š n o kme­tovanje po ž i v i n o r e j s k i h »n po­l jedelskih k r a j i h deže le , pouk pe Je obsegal dva zapovrstna zimska t eča ja po pet mesecev.

Le tna šola pa je imela namen p o u č e v a t i u č e n c e predvsem v v i n o g r a d n i š t v u , k letarstvu, aad_ jarsvu In uporabi sadja ter Je zaradi potrebnega p r a k t i č n e g a pouka trajal od apr i la do konca oktobra z e n o m e s e č n i m i polet-

zopet m o č n o pr izadela grmsko šolo. Pouk je b i l začasno ustav­ljen, na grad se je v se l i l a na j ­prej jugoslovanska v o j a š k a bo l -n šnica , po i ta l i janski zasedbi pa poveljstvo i tal i janskega pehot­nega poika. Sola je sicer kot » P o k r a j i n s k a kmet i jska šola« v skromnem obsegu nadaljevala pouk, vendar so s talni boji med part izani in okupatorjem v ne­posredni okol ic i Novega mesta s i l i l i okupatorja, da je prav v i ­šine na G r m u vedno bolj spre­minja l v svojo postojanko, za ­varovano z bunkerj i in ž ičn imi ograjami.

Sele osvoboditev Je šoli P r i ­nesla nove možnos t i njenega de­la . To so spoče tka o v r a l e mnoge spremembe v z n a č a j u pouka, k a ­kor tudi pogoste spremembe v vrstah vodilnega ln s t rokovne­ga osebja in podobno. Sedaj pa je O L O Novo mesto skupno s po l i t i čn imi i n zadružnim-; orga­nizaci jami sk len i l v r n i t i g rmsk l šoli njeno nekdanjo veljavo in pomen za kmeti jsko i z o b r a ž e v a ­nje. N a tej poti j i že l imo vse uspeh.

upok scen

Ing. M i l a n B r a č i k a , sedanji ravnatel j šole

jokojenegg R. Dolenca, preme­na drugo mesto, Je kmetij­

ska šo la znova z a ž i v e l a po kon­čani svetovni vojni. Ravnateljske posle je do leta 1921 opravljal ing. Albert Vedernjak in sola je za-oela z delom v predvojnem obse­gu. Leta 182ii Je.postal ravnatelj š o l e znani vinarski nadzornik B o . huslav Skal.ckv. Zaradi centrali­zacije vsega kmetijskega š o l s t v a v ministrstvu v Beogradu — š o l a J« v tem č a s u imela naziv » D r ­ž a v n a kmetijska Sola« — se J« moral naš zavod v onih letih stal­no boriti za sredstva za v z d r ž e ­vanje in ohranitev iolske uredi­tve, ki je bila v oprekl z uradno predpisano ureditvijo. Kl jub te­mu, da je bila 1924 i z v r š e n a re­dukcija polovice u č i t e l j s k e g a zbo­ra, se Je pouk vsndsr v redu in v polnem obsegu vršil in so bile tudi stavbe ln gospodarstvo šole v dobrem stanju.

P o l i t i č n e spremembe i n me­njave r e ž i m o v v predapr i l sk i Jugoslavi j i so odmevale tudi na kmet i j sk i šoli. z upravno raz-d e l t v i j o Jugoslavi je na banov i ­ne pa Je šola na G r m u postala banovinski zavod. Sola Je v tem času dosezala v idne uspehe i n med n jen imi gojenci niso b i l i samo kmetski fantje iz svobod­nih s lovenskih pokra j in , t e m v e č so jo posečal i tudi gojenci iz KoroSke in lz po p r v i vo jn i k I ta l i j i p r i k l j u č e n e P r imor ske .

V d o r faš i s t i čn ih okupatorjev in propad etare Jugoslavije sta

IZ S P O M I N S K E K N J I ­G E N A G R M U

» . . . Pri prolazu IV. Ud. Korpusa, Korpusa b r a t s t v a i jedinstva, gdje se bore zajednički Srbi, Hrvati i Muslimani, u krugu sa bra­ćom S l o v e n c i m a , p r i pri-redjenom dočeku od strane uprave škole, kličući .živio drug Tito, živilo brastvo i jedinstvo naroda Jugoslavi­je, živila demokratska Fe­derativna Jugoslavija', že­limo ovoj Školi mnogo uspjeha U b u d u ć e m radu na o b n o v i naše d o m o v i ­n e . . . «

12. maja 1945. Komandant IV. VA. K o r ­

pusa, pukovnik M . S u m o n j a

M i (Prenos s 1. strani) Ti itirje činitelji o d l o č i l n o

vplivajo na ekonomiko, na življenjsko raven.

Naša dolžnost je, da vzga­jamo dobre državljane in da jih hkrati izobražujemo. Na­šega delavca moramo vzgojiti v nosilca boja za napredek, kot n o s i l c a l j udske oblasti, kot borca za d e l avske pravice v svetu.

Za uvod sem to m o r a l pod­črtati, če hočemo razumeti pravilno vlogo izobraževanja in vzgoje. Oboje je treba tako tesno povezati, da postane to delo en sam v p l i v , saj v s a n a ­ša d r u ž b e n a , gospodarska in politična problematika v celo­ti gradita državljana naše so­cialistične domovine.

V šolstvu smo v č a s i h za š l i preveč v izobraževanje, pre­malo pa smo hkrati z obrav­navano snovjo vzgajali. Naj­prvo pošten, zaveden držav­ljan, ki ljubi svojo socialistič­no d o m o v i n o , p o t e m š e l e vse d rupo.

Naše kmetijstvo še vedno zaostaja za i ndus t r i j o , zato dosega zelo majhen odstotek narodnega dohodka. Vzrokov je več. Glavni vzrok je, da zapostavljamo pospeševanje kmetijstva, drugi vzrok je po­manjkanje mehanizacije, tretji vzrok je v slabi strokovni in organizacijski pomoči, četrti vzrok pa je, da kmet še naprej dela po stari navadi z vsemi p o d e d o v a n i m i n a p a k a m i .

Z zgraditvijo temeljne in­dustrije bo pomoč v mehani-

• zaci ji iz leta v leto večja. Na­ša z e m l j a je prav tako rodo­vitna kot druga v svetu, ven­dar je drugod donos dvakrat, trikrat večji kakor pri nas. Zato moramo uspeti, da jo bomo intenzivno obde lova l i na pod lag i vseh izkušenj v svetu. Ne bi bilo prav, če bi trdili,

Vpliv šole na podeželje

kmeti jska šo la dane*

Običajno se ob vsaki obletni­ci obujajo spomini iz preteklosti: o življenju a l i pa o delovnih uspehih. Sedaj, slavi grmska šola svojo sederndeselleuuoo, bi .rad tudi jaz, kit že 44 let delam v tesni povezavi s šolo, obudil nekaj spominov iz preteklosti in nakazal v,pliv, k i ga je imela kmetijska šola na G r m u na »vajo ok oiico.

O b prihodu na G r m , leta 1913 je bil zavod v najlepiem redu, k i ga je vpeljal ravnatelj V i l k o Rohrman po ustanovitelju Šole. vodji Rihardu Dc.etvcu.

T a dva prv^ borca za napre­dek vinarstva, sadjarstva in splošnega kmetijstva, sta c svoji­mi članki ln predavanji ter prire­janjem raznih poizkusov t seme­ni in umetnimi gnojili, kmetijski­mi stroji itd., učila Dolenjce no­vega obdelovanja zemlje n« samo v Soli, temveč tudi na deželi — pr i kmetih.

P rva leta J O knictjj večinoma orali Še % lesenimi p! u r i , danes jih ni več viderii ker <.e vsi upo­rabljajo železne pluge. Lesene brane »o zamenjale železne. D a ­nes že tudi »ejejo z raznimi se-jalnimi napravami posebno ko­ruzo. T u d i travniške brane so *• po vzgledu grmske šole močno udomači le . Le žita ie žanjejo s srpi al i žitnimi kosami, toda na malih parcelah se ne dajo uapeš-no uporabljati. Prvotna mlačev žita s cepci se je pod vplivom l o ­le in razvojem podeželskega za ­družniš tva um 'k i l a v i t i jem in miatilnicam na boben, pozneje

tresilnikom slame in končno mlatiinieam na čisto zrnje.

Sola je očtvidno vpl iva la na - boljšo obdelavo zemlje, ravnanje

j hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, ker je vedno prideUla enkrat več kol kmetje v okolici .

N c samo poljedelstvo — osno­va kmetovanja, tudi živinoreja se je v okolici močno izboljšala. P r ­votno je bilo v deželi veliko »bul«, k i so pod vpl ivom dobrih bifcov plemen iafcov izginile. O d

Franc Malasek, dolgoletni stro­k o v n i uč i t e l j na G r m s k l šoli

vseh vrst ž i v i n e so vsako leto vzredili za prodajo veliko pleme-njakov. U*pch ž i v i n o r e j e je bil o d l o č i l e n za dohodke delavcev in u č e n c e v , t i , prehrano plamen ; a-kov. Č e bi ne bilo med obema

(Nadaljevanja na 4. shrani)

I d a naš človek n i željan izo­brazbe. Nasprotno, izobrazbo so'mu v stari Avstriji in Ju­goslaviji omejevali, da je za­res postal nezaupljiv in kon­servativen. Ta konzervativ­nost pa se iz leta v leto lomi. Kmečki delavec iz dneva v dan raste, ni več neveren To­maž, postal je realist. Le po­glejmo danes kmečke domove in kmečko mladino! Revolu­cionarno pometa stare zako­reninjene nai>ade, tisočletna mora zgaranih. in p o n i ž a n i h zgineva v zavestnosti časa

rom na tehnične pridobitve, racionalno razporeditev časa in uporabo splošne izobrazbe.

Smotrno delo v gospodinj­stvu naj bi pomagalo ženi, da. si pridobi časa za javno udej-stvovanje, da bodo prehran-bene surovine gospodarsko in. zdravstveno pravilno i z k o r i ­š č e n e .

Ljudska univerza nam pri tem delu tudi ogromno poma­ga. Kdo bi naštel vrsto pre­davateljev in predavanj!

Pri celotnem izobraževanju nismo pozabili vasi, ki so da-

Zidan ica Grmskega vinograda na T r š k i gori

graditve socializma doma in v svetu.

Vse to in ie več je v pro­gramu naših kmetijskih i n gospod in j sk ih Šol, ki morajo razdirati pogubonosno kon­servativnost in graditi na ziianju napredek in produk­tivnost.

Na Dolenjskem je delo ie teiko. Preveč trdo in robato je'bil nai človek vezan na primitivnost. Dolenjska brez tovarn in p r o m e t a je bila ka­kor deveta dežela u b o š t v a in neznanja. Šele NOB ji je dala zavest in hrbtenico samoza-upanja v svoje sposobnosti, zato pa nai človek med Kolpo in Krko grabi in požira nov čas ter zahteva pomoči in znanja.

Svet za šolstvo in fculfuro p rav na teh t e m e l j n i h ugoto­vitvah usmerja z vsemi osta­limi gospodarskimi, politični­mi in kulturnimi č i n i t e l j i izo­braževanje v kmetijstvu.

Če bežno pregledamo dtlo desetih let po o s v o b o d i t v i , l a h k o u g o t o v i m o , d a smo z organizacijo kmečke mladine ogromno n a r e d i l i .

K d o bi preštel vse izobraže­valne tečaje! Na tisoče in ti­soče mladine in odraslih se je v večernih urah učilo, raz­glabljalo in povpraševalo. Ko­liko neznanja so našli preda­vatelji, k o l i k o n a i v n e m i s t i č ­ne navlake so reševali, k o l i k o s t a r i h n a v a d je b i lo t r eba od­straniti, da je naš č l o v e k po­časi, a vztrajno spregledoval.

V zimskem času smo usta­navljali tudi zimske kmetij­ske gospodarske šole, ki so s strnjenim trimesečnim d e l o m dale lepe uspehe » las t i v Š$nt-jerneju. Mirni peči i t d .

R e d n i v s a k o l e t n i t e č a j i za zdravstveno protvetljevanje ženske m l a d i n e so Čudovito v p l i v a l i n a n a š e kmečke do­move. Človeku je prijetno, če stopi v š n a f n o kmečko izbo, kjer je vse s k romno , a vendar čisto.

Pri urejevanju domov in gospodinjstva ima v e l i k o v l o ­go Okrajn' zavod za pospeie-vanje gospodinjstva. Namen te ustanove je pospeševati na­predno gospodinjstvo z ozi-

Naročajte in berite DOLENJSKI LIST!

leč od prometnih in kulturnih središč. Naša parola je bilat sleherna vas mora napredova* tU Meja med mestom in vasjo mora pasti! Prav zato smo pri Z a v o d u za pospeševanje go­spodinjstva u s t a n o v i l i tečaj, ki prevaža s seboj vse: od lonca, štedilnika, š i v a l n i h strojev do knjižnice itd. Tako pomagamo krajem, kjer so m a t e r i a l n i pogoji še slabi.

Za vse to delo pa potrebu­jemo kader. Svet za š o l s t v a i n k u l t u r o je pravočasno po­slal učiteljice na Višjo gospo­dinjsko šolo v G r o b l j a h . ki se­daj že delajo na večjih cen­trih i n organizirajo pošolsko izobraževanje.

Tudi na učiteljiiču smo uvedli predavanja o kmetij­stvu. Tako pripravljamo mla­di učiteljski naraičaj, da bo sposoben pomagati vasi.

Kadrovsko vprašanje n a smo prenesli tudi na ostale državljane. Z organizacijo te­čajev za konzerviranje zele­njave, sadja in mesa smo u s p o s o b i l i vrsto žena, ki že samostojno pomagajo ostalim ženam. Lepo je, če danes v kmečki hiši opaziš v shrambi kozarce s konzervirano hrano.

Tudi vrtnarstvo, ki je bilo pri k m e t i h zelo necenjeno de­lo, dobiva iz leta v leto več­jo vrednost. M l a d a gospodinja, ki si je p r i d o b i l a i zob razbo , je enolično prehrano pre­usmerila s tem, da je na vrtu poseja la nove rastline in ne več samo zelje.

Kaj o p a ž a m o v n a š e m d r u ž ­benem ž i v l j e n j u ? T r d n e go­spodarske osnove potrebujejo izobraženega zavednega ka­dra. V k l j u b t emu , da je ljud­ska o b l a i t že dala za šolanje težke milijone, bo treba izo­braževanju posvetiti ie veS pozornosti. Prosveta zaostaja, za gospodarstvom, d o l ž n i smo, da bo k o r a k a l a n a č e l u , ke r le tako bomo socializem zgradili. Gospodarstvo torej mora p o -magatt izobraževanju, če h o ­če samo i m e t i t r d e n obstoj /

70. l e t n i c a proslave Grmske tole naj nam zato ne bo s amo p ros l ava obstoja šole, ampak predvsem temelj kadrovske politike.

Šole Grm, Mala Loka in Vi­nomer naj postanejo središča, napredka, stalno učilo, kako je treba delati, da si pride­lamo dovolj kruha.

J o ž e S t o k - K o r o t a n

šolane ga gospodar/a V naš ih k r a j i h Je b i l a zelo na

glasu K m e t i j s k a šola na G r m u . k m e t i spoš tovan in ' cenjen. K v -psut [iq aC ' i « J i A i O s q e o( Jop^j tera k o l i krrjetija je poslala v to šolo svojega sina, se Je po njegovi v r n i t v i začela napredno razvi ja t ! in uspevati.

P o k o n č a n i osnovni šol! sem a« vp i sa l na grmsko k m e t i j s k « 46l o.

3 l l o je jeseni 1939. Takra t še niserp imel š e s tna j s t let. Zgodilo se Je p rv i č , da sem šel z doma • v svet. Ze potovanje iz L ' t l j e ^ Novo mesto jc- b ' lo zame nekaj novega. Zdelo se mi je, da sem zaž ive l novo življenj*:.. K o Je bU n o v o m e š k i most čez K r k o ta mrmoj, sem se povzpel po k l an ­cu In zav i l prot i kmet i j skemu zavodu. T a m se .ni Je zdelo, da me mogočen drevored pr ' jnzno pozdravlja.

P r ' h o d pred veLika grajska vr . l ta in pogled nn grad je M * j / i n v ' 1 neme nepozaben vtis.

Znaše l sem se na d v o r i š č u , k i ga obdaja grajsko zidov Je z vseh š t i r i h strani. Torej to bo zdaj moj dom, moje internat-ska b iva l i šče , Šola!

Z a v i l sem v pisarno. K o sem opravl ja l frmalnosl.i za sprejem, aem b i l malo neroden. Pa Je ka r šlo. Nič d r u g a č e n n '«em b'1 cd drugih fantov, k i »so p r l š l ' jz raznih vetrov Dolenjske, Notranjske in celo z Gorenjske.

Popoldne smo si fantje ogle­dal i grad hlev in svinjak. N o ­ros t i je b i lo tol iko, da za mars i ­katero nismo vedel i kaj pomeni

Pouk! Program šolanja Je b i l skrbno

pr iprav l jen . Dopoldne smo Imeli pet ur t e o r e t i č n e g a pouka , po­poldne pa p r a k t i č n o delo. N a j ­večj i uspeh grmske šo4* Je prav v t r m , da smo t e o r e t ; č n o znanje I rei/.l-.usil; tudi v praks i . T u d i čas šo lan ja je b i l p rav i lno i z ­bran. Cez zimo smo se tt••!»•-t i čno dobro podkoval i , spomladi

pa smo začel i kmetovat i , tako da je vsak gojenec oprav l ja l v s a k r š n o delo: od oranja, se­janja, obdelave pol ja , k o š n j e i n že tve pa vse do nege sadnega drevja , cepljenja v drevesnic i i n t r sn ic i , obrezovanje v inograda in vrtnarjenja. »

Z n a č i l n o s t te. šo le je b i l a še v tem. da smo Imeld tudi eno­tedensko de-žuranje : po dva go­jenca sta b i l a odrejena v hlev, sv in jak , č e b e l n j a k in mlekarno, h k le tar jem i n vr tnar jem. T e m frno ves dan, razen peturnega pouka, spoznava!.! umno k r m l j e ­nje in rejo goveda, p r a š i č e v In perutnine, č e b e l a r j e n j e ln k l e -tarjenje, mlekars tvo ln v r tnar ­jenje.

Sprva Je bi lo n a j t e ž j e v m l e ­karn.!. S lehern i gojenec as J« mora l nauč i t i mols t i . Takra t »o nas m i š ' c e na rokah tako bolele od molže , da v uč i ln ic i nismo mr-gll d r ž a t i v r o k i n i t i s v i n ­čn ika . Kasneje pa smo v molži celo t ekmova l i : spominjam ae. da sem neko Jutro namolzel 30 l i t rov mleka . T e k m o v a l i smo tudi v košnj i . Zelo napeto j * bi lo tekmovanje v cepljenju v in sk ih trt. Za p rvo mesto Je bilo treba doseč i 873 cepljenj na dan.

Drugi gojenci, k i niso buld d e ž u r n i , pa so b i l i razdeljeni na dve skup in i , k i sta j u v o d i l a pr! p r a k t i č n e m delu dva prak­

t ikanta. K a d a r je b ' lo na posest­vu v e l i k o dela, nismo imel ' t e o r e t i č n e g a pouka. Č e p r a v smo b i l i fantje ob t a k h p r i l i k a h bo') utrujeni , smo se ob v e č e r i h vseeno zbral i na grajskem dvo­r i šču ter p r e š e r n o zapel i .

V n a j l e p š e m spomimu pa so m i tisti dnevi, ko smo sedli na lojtrske vozove m se s pesmi­jo na ust ih odps ' ja l i na T r š k o goro. T a m je imela šola svoje vinograde. Kako lepo je bi lo obrezovati trto. okopavati v ino .

Nekdanj i gojenec GrntKkc šole t o v a r i š Jože Skok (desni na s l i ­ka) je v let ih N O B postal znani par t izanski komandant Koro tan .

grad, šk rop i t i trto i n v jesen: — trgat i !

Nepozabni so tudi nedeljski poučn i i z l e t i na Hmel jn ik , v Stopica in B i r čno vas, v B r u s ­nice, Dolenjske Topl ice ln L u k ­njo, v Š e n t j e r n e j , Belo kraj ino in drugam. Pa š t ud i j ske ekskur­zije v Kmet i j sko šolo Mar ibo r in R a k i č a n e ter Gospod.njsko šolo v M a l i L o k i . To so b'Jla kor ' s tna vzgojna potovanja, saj so nam profesorji na napredno urejenih gospodarstvih raz la ­gal ' , k a k o se uvel javl ja nj ihova teorija v p raks i . Mnogok ie smo v ide l i lepo urejena polja, v r ­tove, sadovnjake ln vinograde ter napredno gojenja kme t i j ­skih ku l tur .

Vse to nas je p r e p r i č e v a l o , kako nujno potrebno je znanje n a š e m u kmetu, za lažje deio ter napredno in u s p e š n o kmetova­nje.

Posebno poglavje v šoli je b i l a vzreja govedi i n p r a š i č e v ter zdravljenje bo ln ih ž ival i . Znanje o zdravl jenju nam ie z bogatimi i zkušn j ami posredoval pr iznan ž i v m o z d r a v n k .

Z na jveč j im zanimanjem pa smo skledi!i predavanjem pro­fesorja Antona Flega, k i je pou­č e v a l sadjarstvo, v i n o g r a d n i š t ­vo, kletarstvo in kemijo. Z ubrano besedo l n napredno m i ­sli jo nas je vzgajal v napredne

kmetovalce. Imel je posebno ž:v Jezik in r azuml j iv nač in učen ja . Uspelo mu je, da nas je nauč '1 gojiti in spoznavati s a d n « vrsta in vinske trte po rasti , Ustju in sadežu , v k le t i pa sadjevec in vino po barv ' , vonju in okusu Posebno zanimivo je bi lo rud: takrat, ko nas je popeljal h k a ­kemu v i n i č a r j u zdravi t bolno p i jačo .

In ne samo to. To je b i l p ro ­fesor, k: je zastopa! na šoli na­predno gibanje za nov d r u ž b e n i red. T u d i n a š e m u le tn iku ie povedal mars ikaj , k a r ni bi lo po vo l j i t akra tn im oblas tnikom. Zate so ga zapostavljal i , češ da je r d e č e pobarvan. N a m , vggj meni , pa je odpr l tista vra ta , skozi katera smo stopi l i v novo ž iv l jen je . Zato sem začel od­slej d r u g a č e gledat: na svet in na boj za bol jše ž iv l jenja .

Po k o n č a n i šoli sem se v r n i l domov poln zavest: l epšega in lr.žjega ž iv l jen ja , poln znanja o naprednem kmetovanju.

N a d o m a č ! kme t i j i sem vsa svoje mis l i os redo toč i l v na­predno kmetovanje. S posebnim veseljem sem si u red i l dreves­nico, v b l ižnj i gor 'c i pa sem vzel v najem krpo vinograda. Uspeh n i izostal. Č e p r a v sem V I še mladoletni fant. so me kmetje gledali i nezaupanjem. Mars ika j sem j i m svetoval, j i h učil in

j i m pomagal, na d o m a č i kme t i j i pa dokazal , kako se bo l j še i n d o n o s n e j š e kmetuje. Spomlad i sem več d n ' po vaseh precep:I njt k o l i k o sadn'h dreves i n v i n ­skih trt, sadi l , s e j a l . . .

Še n a j v e č uspeha in priznanja ' pa sem dosegel p r i zdravl jenju laže bo ln ih govedi. Z d i se m i , da sem i m e l za to o b č u t e k ' n sm'se l .

T u d i na pol ju smo d r u g a č e zaoral i , sejali in obdeloval i n j i ­ve. Oče je »prva nekam č r n o gledal na moje novotarije, j a ­seni pa, ko je z zadovol js tvom sprav i l boljši in vač j i p r ide lek , je b i l ponosen name.

K o so kmetje v J a b l a n i š k t do l in i uv ide l i , kaj pomeni š o l a n fant na kmet i j i , so hotel i t ud i oni poslati svoje sinove na G r m . T-^da tskrat je že d iv j a l a po naši dežel i druga svetovna v o j ­na. In tako je vojna nevihta potegnila tudi mene v svoj v r ­tinec — v part izane.

Č e p r a v m ' posledice iz vojne ne dovoljujejo, da b i l ahko kmetoval , se mnogokrat s pono­som spomnim na grmsko šole . Spomin nanjo je lep i n ž iv , znanje, k i sem ga tam pr idob i l , pa m i je še danes v e č k r a t n a ­poti lo za delo in ž iv l j en je . Zato z mis l i jo v e č k r a t pohUlm v grmsko uč i ln i co in na njena p r a k t i č n a de lov i šča .

70 L E T S O L E N A G R M U • 70 L E T S O L H N A G R M U 9 70 L E T S O L E N A G R M U O 70 L E T S O L E N A G R M U # 70 L E T S O L E N A G R M U • 70 L E T S O L E N A G R M U • 70 L E T S O L E N A G R M U • T

* t r a n 4 * X > O G E K J l K l C I S T « ~ Stev. 42 (343) ]

Skrivnost vzorne kmetije Ivana S M R E K A R J A s t a r e j š e g a smo naš l i v postelji . N o ­

ga ga boli že več let in t e ž k o dela. Toda že bežen pogled na njegovo d o m a č i j o v S a v i n k u p r i Skocjanu nam odkr i j e , da tu gospodari skrben i « napreden gospodar. O k r o g d o m a č i j e , v gospodarskih poslopj ih in v hiši v«e čis to , v vzornem re­du. V spalnic i parket, ka r najdemo le v maloka te r i k m e č ­k i h iš i . Delovne sile S m r e k a r n ima, vse opravi jo najeti de­lavc i in stroji . Gospodar S m r e k a r je 1928 obiskoval z imsko kmet i jsko šo»o na G r m u , k a m o r Je sedaj poslal tudi svoje­ga na M u r e i C e g a ?ma. M a r i * * č inova na «1» » d e n v e r«*«'n'ii

gozdarski šoli , d rug i v srednji k m e t i j s k i š o l i v M a r i b o r u .

Vzorna kmetija — brez copranja

Smrekar j evo gospodarstvo l ' lovi d a l e č okrog. N i č u d n o , saj Je to res napredna kmet i ja , p ra ­v i vzo r sodobnega poseatva. N» o b s e ž n a , komaj 16 hektarov zemlje m e r i , vendar de dovol j , da ob umnem in naprednem kmetovanju spodobno živi d r u ­žino in da gospodar lahko red­no odvaja razne d r u ž b e n e da ­ja tve .

»Ti menda c o p r a š a l i pa h n a š posebno s r e č o , če ne d e l a š č u ­dežev« , pravi jo sosedje Ivanu Smreka r ju , v i d e č njegove uspe­he na k m e t i j i . » P r i d e m k tebi na prakso, saj b i jaz tud i rad tol iko p r i d e l a l « , m u Je deja l ne­davno predsednik K Z Skoc ian K a r e l Taborsk i . N a pol le tnem o b č n e m zboru so š k o c j a n s k i za­d r u ž n i k i napeto pos luša l i , ko j i m je Ivan Smrekar , predsed­nik odbora za kmet i j sko pospe­š e v a n j e , razlagal , k a k š n a je pot do uspehov v kmet i j s tvu . K a j t i Smreka r s v o j i h i z k u š e n j »n

uspehov ne sk r iva , rad se o njih z v s a k i m pomeni .

Temelj mu je dala kmetijska šola

»Moji uspehi v kmet i j s tvu so posledica znanja, k i sem si ga p r idob i l v z i m s k i kme t i j sk i š o ­li na G r m u leta 1928 in na poz­n e j š i h k r a t k i h t e ča j i h ter o b i ­s k i h na tej šoli«, je povedal Smreka r takoj v z a č e t k u . »Ta­kra t nas je b i lo v t e č a j u 20, ve ­č i n o m a Š t a j e r c i »n Goren jc i , Dolenjcev je b i lo zelo malo . Ravnatel j šole je b i l S k a l i c k y . Znanje, k i sem s i ga p r idob i l na G r m u . je b i lo t o l i k šno , da sem se opr i je l n a p r e d n e j š e g a kmetovanja, ker sem 9poznal, da brez tega ne bo š lo . S p r e v i ­del sem, da Je šola za vsakega kmeta zelo kor i s tna , zato sem poslal it j a v uk tud i najstarej­šega s ina , k i bo. kot men im, gospodar na domač i j i« .

Z r azn imi poizkusi je S m r e ­kar dosegel rekordne pr ide lke na svojem posestvu. Sam p r a ­v i , da je spoznal , da brez umet_

Dobra p lemenska ž iv ina je b i l a vedno ponos dolenjske kmet i jske šo le

Vpliv šole na podeželje (Prenos s 3, strani)

vojnama grmikih krav, bi do­jenčki v mestu ne imeli mleka. I /deloval i so tudi sir in maslo, ka r je učencem korist i lo pri de­l u v mlekarskih zadrugah. D a ­nes delujejo živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah in opravljajo se/lekcijo in mlečno kontrolo.

T u d i ostale panoge kmetijstva so se znamo razvijale, posebno v inogradniš tvo . Stalno so se ve­dele zaloge trt: od 20 tisoč na 60, n a 80 in kasneje na 120 tisoč cepljenih trt. Temu primerno je bi .o tudi pridelovanje ključev v mat ičnjakih . Grmska vina so b i ­la povsod dobro znana, zaradi odličnega okusa so bila tudi do­stikrat nagrajena z diplomami in medaljami.

Grmska šola je tudi $ svojimi drevesnicami vpl iva la pa obnovo in razvoj sadjarstva na podeže­lju. Posebno po osvoboditvi si m o č n o prizadeva povečati sadne pridelke. V začetku leta 1913-14 so imeli na Šoli 1000 do 1500 ceipljencev, danes pa jih je 3 do 4 tisoč.

Sola j« jkrbela tudi za gozdo­

ve. Redno je z mladimi sadika­mi pogozdovala in nam tako ohranjala bogat v i r dohodkov na Dolenjskem.

Poslopja so bila vedno v redu vzd rževana . Leta 1929 so zgra­d i l i nove svinjake, lani pa ure­d i l i novo gnojišče- N a kmetijski šoli imajo tudi vzoren čebeljnjak z nad 100 ,p>anji in novo kurnico.

Grmska vrtnarija je začela s 50 ari vr ta , danes pa obdeluje okol i 2 hektara zemlje ln za la ­ga mesto in okolico s sadikami, cvetjem in z zelenjavo.

O p a z i l sem, da so v vseh se­demdesetih letih profesorji, us luž­benci in delavci skrbeli za zavod kot za svojo k rušno mater in si prizadevali na vse načine i zbo l j ­šati že dosežene uspehe, Čeprav je preteklo mnogo let, v kate­rih so bile razne spremembe v zavodu.

Danes je grmska šola obnov-iiena, povečana po površini in produktivnost.

So l i na G r m u že l im skupaj s vsemi n jen imi b ivš imi u č e n c i , n a m e š č e n c i in s vso Dolenjsko mnogo nov ih uspehov i n ic p l o d n e j š i h jub i le jev!

F r . Malasek

• • :

•

• ' - -

bo pr idobl jeno znanje p o l n i l v J L A .

še izpo-

Kaj mi je šola na

dala Grmu

Ivan Smreka r st. p rav i , da se mora za svoje uspehe zahva l i t i

predvsem šo lan ju na G r m u

n ih gnoj i l nI v e l i k i h p r ide lkov i n , k a r meni ta oba s s inom, da je še bolj v a ž n o — n» kakovost ­nih p r ide lkov Oba t rdi ta , da se je prav leitos to še posebno po­kazalo. Le kakovos tn i pr idelek je m o g o č e v n o v č i t i po p r imer ­n ih cenah, s lab ih pa skoraj ne. Vsako leto dela razne poskuse s posameznimi vrs tami umetnih gno j i l i n semeni m dosega da­leč n a d p o v p r e č n e uspehe. So ­sedje, z las t i pa z a d r u ž n i k i , n-so slepi za te uspehe in že ub i r a ­jo korake v kmetovanju za Smrekar jem, č e p r a v še kra tke . V p l i v znanja in i z k u š e n j , k i si j i h je p r idob i l v kme t i j sk i šoli na G r m u , se š i r i p rek njegove­ga d v o r i š č a .

»Ce se ne b i op r i j e l napred­nega kmetovanja , ne b i mogel vsega <tega v z d r ž a t i , posebno ne. ker bolehaim; tega pa se ne b i mogel opr i j e t i , če ne bi i m e l znan ja« , preprosto pove Smre ­kar. Vse t r i sinove je da l v s trokovne Šole. v N o v e m mestu pa grad; skupno s so rodn ikom d v o d r u ž i n s k o h i š o , da bosta s i ­nova, ko k o n č a t a šole i n š l a v s lužbo , imela kje s tanovati .

»Kmetovatl Je-treba s svinčnikom v roki!«

S m r e k a r rad ob vsak i prf t iki ob i šče grmsko šolo. P r a v i , da je letos v i d e l z last i p r i ž iv in i izredno lep napredek. P red leti tega ni b i lo . M e n i tud>, da pouk na šoli v le t ih po vo jn i n i b i l popolnoma zadovol j iv , zlas-tj ne v ž i v i n o r e j i i n v p r v i p o m o č : d o m a č i ž iv in i . V i d e l je, da se je to sedaj izbol jšalo, kar ga samo veseli . Sod i . da je G r m s k a šola izredno pomembna za napredek kmet i j s tva *n skoraj hudo m u je, da mnogi krnel ie tega še n i ­so spoznal i . Ce i m a š znanje in ga s p r i d o m u p o r a b l j a š , p rav» , te uspehi sami s i l i jo naprej , da si k r e p i š svoje gospodarstvo. Se­veda m o r a š r u d ' kmetovat i s s v i n č n i k o m v r o k i . b rez tega ne gre.

Smreka r redi s t a l n 0 8 do 8 glav sivorjave goveje ž iv ine , prav tako tud : lepo š tevi lo p ra ­š ičev k r š k o p o l l s k e , n e m š k e ž l ah tne in j o r k š i r s k e pasme. Goveda '"n p r a š i č e je pe l i a l na ž i v i n o r e j s k o razstavo v Skoc-j«n . T u d i š t i r i vrste p š e n i c e od s v o j i h l e tošn j ih uspelih posku­sov Ima pr ipravl jene za razsta­vo.

Seveda se bosta oba Smreka r -1a ude l ež i l a proslav ob sedem­desetletnici šole na G r m u . To ču t i t a kot obveznost. Sploh r a ­čuna , da by> šlo na to proslavo in p r i red i tve v e l i k o z a d r u ž n i ­kov iz* Skociana in okol ice . Ivan S m r e k a r mla j š j je b i l letos na taborjenju predvpjaSke vzgoje Tudb tu m u je kor i s t i l a izobraz­ba iz kmet i j ske šole *n je bM za d o s e ž e n e uspehe o d l i k o v a n . K e r je za o d s l u ž e n j e roka do-lofpn v veter inarsko enoto, s i

Brez izobrazbe nI in ne bo napredka!

Se nekaj p r i p o r o č a Smrekar vsem kmetovalcem: več bi mo­ra l i b ra t i s t rokovne knj ige in časopise ter se po navod i l i h s t rokovnjakov tudi ravnat i . Tarnanje nad v e l i k i m i d a v k i jn s l a b i m i dohodki je odveč . Treba se je opr i je t i naprednega n a ­č ina obdelovanja zemlje, pa bo­do dohodki več j i . Ž iv l jen je se razvi ja , z n j im pa rastejo po­trebe dn nove naloge. T e m u je treba s led i t i , treba je več zna­nja, to pa lahko da kmetu sa­mo kmet i j ska šol. a in uporab­ljanje pridobljenega znanja v praks i . V tem t i č i »oopranje« , izredna s r e č a a l i čudež , kot imenujejo sosedje uspehe Ivana Smrekar ja in njegovega s ina .

* To nam je povedal Ivan

Smrekar in take nasvete daje kmetovalcem. Ka jne : č is to pre­prosta skr ivnost , s katero (ta napredni gospodar žanje tako lepe uspehe. Preprosta , izredno kor is tna , vendar se je n a š i kmetovalc i ponekod še tako neradi oklepajo. Več strokovne izobrazbe, v e č napredne m i s e l ­nosti , v e č vol je , da pretrgamo 6 s tar im, nedonosnim kmetova­njem. Saj je to v kor i s t s leher­nemu kmetovalcu , i n vsej skup­nosti .

Zgodaj sem spoznal tpomen izo­brazbe in strokovnega znanja za napredek kmetijstva. Seveda, Če človek živj v bednih, ponižujo­čih razmerah in mu skopa, ko­maj pedenj globoka izčrpana zemlja med kraškim kamenjem ne donaša niti za skromno ž i v -lienje, začne razmišljati , kako bi dvigni l donos svoje kmetije in poskrbel za boljše življenje d r u ­žine.

Kmetijska io l a na G r m u je kdaj pa kdaj prirejala razne krajše in daljše tečaje pa sem jih začel obiskovati kar po vrsti. Udeleženci tečaija smo dobil i b rezplačno hrano in stanovanje ter lepo vzpodbudo za napredek v tej al i oni panogi kmetijstva. Hkra t i z željo po naprednem kmetovanju je raslo tudi naše znanje.

K o človek stopi nekolikanj z območja domaČe vasi in pogleda naprednejše kmetije ter spozna uspehe, k i jih napredni gospodar­ji dosežejo, se sam sebi zazdi

majhen, nebogijen in neveden, obenem pa se m u zbudi želja, da bi dosegel, kar so že dosegli dru­gi. Zahrepeni \DO znanju in stro­kovni usposobljenosti ter začne ceniti pomen kmetijskih šol za napredek naših vasi.

T a k a želja po napredku in znanju je tudi mene zvabila na

grmsko kmetijsko Salo. T u sem dobil prve osnove znanja in vzpodbudo, da grem še naprej. In sem Šel: na sadjarsko-vinarsko šolo v Maribor , naro v Šentjurij in še dalje na prakso v Švico me je vleklo.

smo sadjarske podružnice in z a -sajali mlade sadovnjake; drevje iz tistih dob je sedaj v svoji naj­večji rodnosti.

N a kmetijski šoli na Grmu mi je bilo v posebno vzpodbudo le­po urejeno vrtnarstvo in pa dre-

Z a d r u ž n i t eča j pred k a k i m i 30 le t i na G r m u

K a r sem si pridobil na šoli in na praksi nisem ohranil zase. S številnimi predavanji in prireja­njem raznih tečajev po Bel i k r a ­jini sem svoje znanje in izkušnje posredoval drugim in vzgojil več dobrih sadjarjev. Ustanavljali

Naši absolventi Razen ostalih uspehov, ki j ih Je

dosegla kmetijska šo la na G r m u pri p o s p e š e v a n j u kmetijstva, je do svojega jubile'nega leta i z šo la la tudi lepo š t e v i l o slovenskih k m e č k i h sinov za javne kmetijske strokovnjake in n e r e d n e gospo­darje. Cetprav je bila iz Slapa pri Vipavi (leta 1886) prestavljena na G r m z namenom, da bi i z o b r a ž e ­vala k m e č k e sinove predvsem ia Dolenjske, s« Je njen delokrog že prva leta po ustanovitvi raz­šir i l d a l e č preko meja Dolenjske in ostalih pokrajin Slovenije. Saj Je do danes iz zavoda že i z š l o 1399 absolventov iz vse Slovenije, o-d tega 500 Dolenjcev.

Iz š o l s k e g a arhiva le razvidno, da »e Je 6istem š o l a n j a v e č k r a t menjaval. Najprej Je bila dvolet­na š o l a , pozneje pa samo eno­letna, k i Je trajala 1« mesecev, in zimska, k i le trajala dve zimi.

Od njene ustanovitve do leta 1907—09 je dvoletna š o l a dala 279 absolventov:

Iz Dolenjske «0, tz Gorenjske 5«, iz Š t a j e r s k e 98, s K o r o š k e 4, s Primorske 39, lz Istre 12, iz Notranjske 30 in iz Ljubljane in okolice 10.

V tem obdobju j« bUa ena Četr­tina Dolenjcev.

Drugo obdobje dejavnosti š o l e je bilo oid leta 1909 do prve sve­tovne vojne, ko le bil pouk u k i ­njen zaradi poklica predavateljev v vojvko. V tem č a s u Je š o l o ab-solvlralo:

Dolenjcev 3t, Š t a j e r c e v 9, P r i ­morcev 17, Notranjcev 23, Gorenj­cev 24, Istranov 3, K o r o š c e v 4,

lz G o r i š k e 10 in iz Hrvatske 2. Tretje obdobje Je trajalo od

nrve do druge svetovne vojne. Za časa okupacije je bil tudi pouk ukinjen leta 1914. Iz zavoda je v tem č a s u š l o 7R3 absolventov:

Dolenjcev 308, Gorenjcev 153, Š t a j e r c e v 14«, K o r o š c e v 16, P r i ­morcev 73, Istranov 7, Notranjcev 12 in iz Ljubljane in okolice 38.

Ptr osvoboditvi, ko je izredno primanjkovalo kadrov v kmeti j ­stvu, je sola najprej Izšo la la v t e č a j i h 29 brigadirjev za ž i v i n o ­rejo in 68 brigadirjev za polje­delstvo. K o je bilo U s t r e ž e n o naj­n u j n e j š i m potrebam, Je zavod vpeljal spet redno enoletno š o l o . Od osvoboditve do danes je š o l o absoiviralo:

Dolenjcev 101, Š t a j e r c e v 81, Go­renjcev 18, Primorcev 12, Notranj .

cev 5, K o r o š c e v 12, Hrvatov 1 ta iz Ljubljane in okolice 14.

Od skupnega š t e v i l a absolventov torej kar 101 Dolenjcev.

Zadnja leta se je š t e v i l o gojen­cev zelo spreminjalo in .ie nekaj časa nazadovalo. V l e t o š n j e m ju­bilejnem letu pa se je š t e v i l o zelo z v i š a l o ; v letno š o l o je v tem š o l s k e m letu vpisanih 12 gojen­cev, od teh 36 Dolenjcev. Po pr ­vem novembru se p r i č n e pouk še v zimski šo l i , kjer bo tudi 20 gojencev.

Č e p r a v Je le 75% n a š i h absol­ventov ostalo v kmetijskem po­klicu, je kmetijska š o l a vendar zadostUa svoji nalogi in mnoge doprinesla k i z o b r a ž e v a n j u k m e č ­kega ž i v l j a na vasi.

Franc Kocuvan

Grmske anekdote K a p i t a l i s t . P o o s v o b o d i t v i je

b i l o t r eba n a šoli ugotoviti, v kakšnem socialnem stanju so starši učencev. Vsi učenci so napisali ustrezne podatke: mali kmet, srednji, v e l i k i , de-lavec, uslužbenec itd. Le naj­revnejši med njimi, v e l i k i na-vihanec, je rubriko o social­nem stanju staršev pustil

Poslopje novo z a d r u ž n e mlekarne ; k i bo odprta to nedeljo (pogled z d v o r i š č n e strani)

prazno. »Napiši n o , , a l i pa po­vej!« so mu rekli. — »Ja, se ne upam, lahko mi škodi?« — » Z a k a j ? « — »Ker so moj1 star­ši kapitalisti!« — »Kapitali­sti? Ne bodi smešen.« — »Res: oče imajo zlato žilo, mati pa pruh...«

M o d e r n i z i r a n z a k o l . Na Gr­mu so za novoleto klali 300 kg težkega prašiča. Krmač se je upiral in ga nikakor niso mo­gli premagati. Pa priteče zra-

Kven strokovnjak za živinorejo, zgrabi sekiro in trešči pujsa po glavi. Ker ga n i dobro z a ­d e l , se m u je prašič zapodil med noge in strokovnjak je na prašičevem h r b t u , seveda neprostovoljno, z d i r j a l narav­nost v prašičje kopališče. T u sta se oba lepo potunkala V vodo in okopala pri 20 stopi­njah mraza! »Lejte, tako se pa strokovno in moderno ko­lje!« je vese lo z a v p t l eden od učencev.

N e m š č i n a . Za časa Avstrije so se na Grmu učili tudi nem­ščine. Pa vpraša učitelj učen­ca: »No, kako se po nemško reče konj?« — » D a s Pferd!x — » K n k o p a Ž r e b e ? « — » P / e r -daček!«

„Dol«nj$f<e nouiee O G R M U

družnice. Pouk, ki se vrši po načrtu, objavljenem v pred­zadnjih »Dol. Novicah«, imel je prvo nedeljo p o p o t n i u č i ­tel j gosp. G o m b a č iz Ljublja­ne. Drugo nedeljo IS. februva-rija podučeval je gosp. R o h r -

V pretečenem letu so btlt spodarje in kmetovalce sploh vspehi mlekarstva na Grmu z vsemi tistimi izkušnjami, ki sledeči: Namolzlo se je sku­paj 14.047 l mleka. Ako prište­jemo tej vsoti še mleko, ki so ga p o r a b i l a teleta, v skupni množini 31501, potem so dale

N E D E L J S K I K M E T I J S K I T E Č A J N A G R M U

»...V nedeljo 22. marca se priredi na kmetijski šoli na Grmu pouk o prašičji rudeči-ei in o cepljenju prašičev pro­ti rudečici. Pouk se prične ob 9. dopoludne. Vabimo gospo­darje, da se važnega pouka udeleže v o b i l n e m številu. — Zadnji kmetijski tečaj od 8. do 10. t. m. je bil na Grmu dobro obiskan. V nedeljo do­poludne se je zb r a lo do 120 gospodarjev v prostorni učil­nici, kjer so z vsem zanima­njem s l e d i l i p o u č n e m u govoru o pridelovanju krme na nji" tab. in na travnikih...*

(15. m a r c a 1908)

S T R E L J A N J E P R O T I T O C l

( Z a s t r e l j ; n je p r o t i toč i ) po­s t a v i l o je v o d s t v o kmetiške šole grmske že tretjo štacijo. Prva je na Trški gori tjfc cer­kve; postavljena je b>la že v p r o š l e m le tu . Druga je na ta-k'zvanem Cavzarjevem vrhu iuid vinogradom gosp.dr.Sup-

pana, tudi v Trški gori. Tretja pa v Cerovcih pri Smoleni vasi. Najpripravnejša in naj­cenejše napravljena je neki ona na Cavzar jevem vrhu. Kdor si misli tako Štacijo omi­sliti, naj si torej to ogleda. Streljanje je, kakor se sploh, ir. to od priprostih kmetov sli­ši, prav dobrega vspeha . Za to je le želeti, da bi se še več strelnih itacij postavilo, ne pa ljudi še odgovarjalo za iste kaj potrošili.

(1. a v g u s t a 1899)

Č E S T I T K E K V I N S K I

L E T I N I

»...Tinsko leto poročali smo našim čitateljem, da je i'odstvn naše kmetijske šole na Grmu, v vinogradu ,Cero-v e c \ v katerem je leta 18H6, ko je ta vinograd prevzelo, le jedno vedro (56 litrov) nič vrednega cvička pridelalo; lan­sko leto že 77 hektolitrov prav dobrega vina pridelalo. No,

letos pa gre od ust do ust, za stvar se brijajočih ljudi, go­vorica, da jn l e t o š n j i , še boljši pridelek memo lanskega tega vinograda, že množino 100 hek-tol. presegel, do 120 hektol. da so p r i d e l a l i . . . «

(15. oktobra 1898)

M E D 38 U Č E N C I — 17 Š T I P E N D I S T O V

» ( V i n a r s k a , sadjarska in po­ljedelska š o l a na Grmu) pri Novem mestu ima letos 36 učencev in sicer 20 prvoletni-kov in 16 d r u p o l e f n i k o v . D e ­ž e l n e ustanove uživa 14 učen­cev, državne pa, trije.«

(1. januarja 1897)

T E Č A J Z A C E P L J E N J E T R T V N O V E M M E S T U

je nepričakovano dobro obi­skan. Udeležujejo se ga celo gospodarji in kmetski m l a d e ­nič i 12 Žužemberka. Suhorja na Belokranjskem, St. Jerne­ja, Bele cerkve itd. Tečaj se je pričel r- nedeljo 21. frbru-v a r i j a s primernim nagovorom ge živinorejske kraje največ po načelniku kunetljek« po- jega gospodarskega pomena.

man, tretjo nedeljo 7 t. m. pa krave skupaj 17.197 litrov mle-tehnični voditelj za državne ka. Ker ima šola sedaj 9 krav, vinarske zadeve gosp. Skalic- je znašala poprečna mlečnost ky. Pred in po poduku so bile vsake k r a v e okroglo, 1900 U-praktične vaje o c e p l j e n j i trt. trov . . .

oo se p r i d o b i l e v novejšem ča­su glede setve trav in detelj na njivah ali pa pri napravi n o v i h t r a v n i k o v .

(1. maja 1907)

U d e l e ž n t k e vadijo v cepljenji trije gojenci iz kmetijske š o l e na Grmu, ktere je v na na­men prepustilo s l a v n o vodstvo kmetijske podružnice za vseh pet nedelj...«

(15. marca 1897)

Z A D V I G M L E K A R S T V A N A D O L E N J S K E M

»... Kmetijska Sola na Grmu se peča od vsega pričetka z mlekarstvom. Skraja je proda­jala sveže mleko v mesto. L. 1899 je d o b i l a stroj p o s n e m a l -n i k i n od tega časa se je za­čela pečati tudi z i z d e l o v a ­n j e m surovega m a s l a , na jbo l j zaraditega. da ima jp učenci p r i l i k o p r i u č i t i se popolnoma prav'lm napravi surovega ma­sla, ki je dandanes tako ce­njeno tržno blago in čegar iz­delovanje je dandanes* za mno-

V S P E H I S T O M A S O V O Ž L I N D R O I N K O S T N O

M O K O P R I P Š E N I C I

»Kmetijska šola na Grmu ...lz predstojećih številk je je gnojila letos s Tomasovo

povzeti, da se peča šola za ž l i n d r o t u d i p š e n i c i . Z a 1 hek njene sedanje razmere te v precejšnji meri z izdelova­njem surovega masla. To iz­delovanje bi se dalo pa izdat­no razširiti, ako bi se gospo­darji iz sosednih vasi p o p r i ­j e l ! z a d r u ž n e p a m l e k a r s t v a , k a r b i b i l o t o l i k o lažje, ker ima šola vse pot rebne pripo­močke za izdelovanje naiji-nejšega surovega mas lo . S o l a i m a po t r ebno m l e č n o k le t , i m a tri stroje posnemalnike, stroj za pinjenje in vse druge pri­prave za maslarstvo ...«

(15. aprila 19*7)

T E Č A J Z A P R I D E L O V A N J E

K R M E N A G R M U

V zadnjem listu smo raz-glavli. da se p r i r e d i na Grmu dne 27. in 28. maja tečaj za pridelovanje krme. Ta poučni tečaj ima namen, seznani t i go-

t a r (1 314 orala) se je vzelo 600 kg Tomasove žlindre, ki $e je raztrosila in z a v l e k l a s p o m l a d i . Pripomniti pa mo­ram, da se je pšenica sejala po pesi. ki je oila leto prej prav močno pognojena s hlev­skim gnojem. Vspeh je bil ne­pričakovano lep >'n bi b i l go­tovo še boljši, a k o bt se bila Tomasova žlindra jeseni raz­trosila.

Brez gnojenja se je pridela­lo na 1 h ek t a r J7 metr. cen­tov p š e n i c e i n 37. me t r . cen­tov s lame. S T o m a s o v o žlin­dro se je p a doseplo 20 1/2 metr, centov pšenice ln 43 metr . cen tov slame. Ta vspeh kaže, da je Tomasova ž l i n d r a v r l o dobro učinkovala in da se je to gnojenje dobro i z p l a ­č a l o . . . «

(15. septembra 1M7)

vesnica. Profesorja ing. Jeglič in ing. Kotiovšak sta nam tais.0 top­lo piha.a na dušo in vzbuoi -ia ljubezen do tega, kar nas sprem i ja še v pozno starost. K m a l u sem si uredil majhno, pa donosno drevesnico, zacei gojiti tudi okrasno cvetje in grmičevje. Imel sem nad 150 sort vrtnic i s vseh krajev, iz Nemčije, Češko­slovaške, Holandije.

Kajpak sem si pridobljeno zna ­nje venomer izpopolnjeval s stro­kovnimi knjigami i n časopisi, koi ikor so mi pač dopuščale raz* mere.

V hudi zmoti je vsak, k i trdi* da za kmeta ni potrebna stro­kovna izobrazba in da ga šola le poleni. Vemo, da se je vsakega posla treba naučiti , da je treba biti tudi za najpreprostejšo cbrt strokovno usposooljen. Čemu to­rej naj bi, se prav kmet zadovo­ljil le s tistim, kar se pr i delu samem nauči ! Kmetijstvo napre­duje, zakai bi capljali nekje za ­daj, če pa nam napredno kmeto­vanje m gospodarjenje prinese mnogo več koristi in dobička!

Marsikateri absolvent kmetijske šole, ko se vrne domov z vel ikimi načrti in idejami, si le stežka u -tira pot v svojem gospodarstvu, mora zaradi naprednega kmeto­vanja požreti tudi katero od so­sedov, toda uspeh ne izostane, Čeprav raste po malem, obenem se pa tudi drugi začno zao.:mati za napredek, videč umno kmeto­vanje strokovno usposobljenega gospodarja.

K o bo želja po strokovnem znanju in napredku prodrla v sleherno kmečko domačijo, ko bo sleherni mladi gospodar začel kmetovati podkovan s strokovnim znanjem, se bo dvigalo tudi na ­še kmetijstvo; pridelki se bodo višali, donos bo večji in življenje kmeta ugodnejše in .lepše. K o bo­mo pcorijeli vsi, bo uspeh očiten, kajti delo posameznika je komaij opazno. •

IzkoriŠčaimo i7kusnje uvidev­nih naprednih kmetovalcev in strokovnjakov. Oprimo se na n a ­šo domačo kmetijsko šolo, letoš­njo jubilantko, k i ima za dolenj­sko in slovensko kmetijstvo že doslej toliko zaslug.

Jakob Sprlnger

Zadružna mlekarna v Novem mestu — komunalno podjetje

N a 9. redni seji je občinski ljudski odbor N o v o mesto sprejel sklep, da spada odslej Z a d r u ž n a m.ckarna v Novem mestu med komunalna podjetja. -Pomen mlc-k.ime je z o žirom na posrpeševan j« živinoreje in zadostne preskrbe potrošnikov z mlekom in mlečni ­mi proizvodi drugačen kot značaj ostalih proizvajalnih podjetij. Mlekarna bo s tem oproščena družbenih dajatev. Podoben polo­žaj imajo mlekarne tudi v drugih mestih. H k r . i t i je občinski ljudski odbor potrdil združi tev proda a l -ne mleka na Glavnem trgu z Z a ­d r u ž n o mlekarno.

K O N G R E S K M E T I J S K I H D E L A V C E V

Kongres kmet i j sk ih delavcev in u s l u ž b e n c e v bo 12. in 13. no ­vembra v Osi jeku , Tako Je sk l e ­n i lo p r e d s e d n i š t v o Centralnega odbora s indikata kmet i j sk ih de­lavcev l n n a m e š č e n c e v .

U V O Z K M E T I J S K I H S T R O J E V I Z S Z

Nafta podjetja se bodo zače la ' kma lu pogajati s sovjetskimi i z ­vozn ik i o u r e s n i č i t v i dela i nve ­sticijskega posojila, k i p r e d v i ­deva med d rug im nabavo k m e ­ti J sk Jih strojev v letu 1957 v p r ib l i žn i vrednosti 5 m i l i j onov dolarjev. V pet ih le t ih bomo k u p i l i v S Z za 22 mi l i jonov d o ­larjev kmet i j sk ih strojev.

Obiščite Belokranjski 1 muzej v Metliki I

Stev. 42 (345) • D O L E N J S K I L I S T « Stran 5

p ° a d * u f z obračunskimi Knjižicami V zadnjem č a s u uvajajo ne­

katere kmeti jske zadruge poslo­vanje s kmet i - z a d r u ž n i k i na o b r a č u n s k e , kn j iž ice . V s i odkupi naj b i se be lež i l i v o b r a č u n s k o kn j i ž i co , odnosno ves promet, k | ga ima lastnik kn j i ž i ce pre­ko zadruge.

S tem poslovanjem bi zadru­ga k r e p i l a f i n a n č n a f.redsstva z a d r u ž n e g a sektorja, ka r b i predstavljalo znaten v i r s red­stev z dajanjem posoji l kmetom — z a d r u ž n i k o m , z a d r u ž n i k u pa b i se njegova sredstva obresto­va la . Po drugi s t rani b i Imeli t o č n o evidenco o i z v r š e n e m prometu posameznega č lana , kar b i "koristi lo p r i razdel i tv i dela d o b i č k a med č l ane .

Takoj v z a č e t k u uvajanja teh kn j i ž i c so se pokazale ovire , zaradi 'nerazumevanja v o d i l n i h u s l u ž b e n c e v in up ravn ih odbo­rov nekaterih zadrug, č e i da to

n i potrebno, ker se s

t e m pove­čuje d e l o , da imajo dovolj last­n i h o b r a i t n i h sredstev in po­d o b n o . Taik pr imer j e b i l v K Z D o b r n i č . Po drugi s trani m e n i ­j o , da b i a temi K n j i ž i c a m i l a h ­k o dajali podatke, KI o\ v p l i v a l i n a do ločan je v i š i n e davkov. Tak p r i m e r j e v H £ Mokronog, k a ­t e r e up ravn ik je obenem pred­

sednik O b L O , k i l ahko brez o b r a č u n s k i h knj iž ic dobi podat­ke, kater; b i b i l i z abe l ežen i v teh kn j i ž i cah .

Nekatere zadruge so razumele pomen poslovanja preko obra­č u n s k i h knj iž ic ter že poslujejo z n j imi . To so K Z Smarjeta, Skocjan, Ž u ž e m b e r k in Kos t a ­njevica. J o ž e Ando l j š ck

V Petrovi vasi so igrali Nedavno so v Petrovi vasi

uprizoril i dramo »Ljubezni cvet je zamorjen«, dramatizacijo Ja­kličeve povesti (dramatiziral P a ­vel Bobnar), Vsebina je vzeta iz kmečkega življenja (preteklega časa, ko so starši tolikrat po svo­ji voiji in iz pohlepa po zemlji in denarju ženili in možili svoje sinove in hčere. Močan poudarek v drami je tudi na obrekovanju

Potreben je »VODIČ po Novem mestu N o v o mesto z okolišem ima le­

po bero zgodovinskih, kulturnih i n krajevnih zanimivosti in po­sebnosti. Številni tujci, domači in inozemski, k i potujejo skozi, mar­sikaj povprašajo o tem zanimi­vem 'mestu, k i jim pritegne (po­gled že s svojo svojstveno lego, pa smo včasih kaj v zadregi za i-dgovor, ka^ti gradivo, s Kate­r im bi o zgodovinskem, pa tudi o sedanjem žitju in bitju Novega mesta informativno postregli tuj­cu , jc raztreseno v raznih knj i ­gah in člankih. Zato je potrebno, da dobimo tiskan vodič po me­stu, kjer naj bo zgoščeno zbrano vse, kar zadeva dolenjsko me­tropolo nekoč in danes. O tem je na svoji zadnji s e j i . ' razprav-Cjal rudi odbor Dolenjskega mu­zejskega društva v Novem me­stu in sklenil, da bo organiziral, oziroma pripravi l izdajo tega vodiča. Pobuda, ;ki jo moramo rej pozdraviti in podpreti.

Ra/.en izdaje tega vodka , ima d ruš tvo še drug program v tem poslovnem letu. l a k o bo organi­ziralo vrsto predavanj v raznih krajih (Žužemberk, Stiraia, Treb­nje, Mirna , Mokronog, Sentru-pert, Kostanjevica, Šentjernej in še kje) iz zgodovine naše Dolenj­ske, pa tudi v Novem mestu bo nekaj predavanj. Nadaljnja na­loga druš tva je nabiranje novih članov. Kot čiani naj bi pristo­pila k Dolenjskemu muzejskemu druš tvu podjetja, za katera bo po sklepu odbora, letna č l a n a r i ­na 1.000 dinarjev (Članarina za člane je 60 dinarjev letno). Le močno druš tvo , v katerem bo zbranih čimveč članov, bo lahko uspešno opravljalo svojo nalogo in budilo ljudem zanimanje za na'šo davno in nedavno zgodovi­no.

Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«!

in čenčah, k i so tolikrat vzrok nesloge in razprtij med našimi kmečkimi ljudmi.

Prizadevni igralci so delo na-Študirali v ene.m mesecu; hitro, zlasti za kmečke igralce, vendar so lepo uspeli. Režiral je š tudent Franc Grahek, k i se že nekaj let, ziasti med počitnicami tako rad i n z veseljem ukvarja s kmečko mladino. Pa tudi igralci zasluži­jo lepo pohvalo, saj so po težkem delu na polju vedno še imeli do­volj volje za vaj«, k i so se mar­sikdaj zavlekle pozno v noč. Ljt»d je so igralce nagradili s številnim obiskom, škoda , da ni ,primerne-

prostora in je bilo treba igra­ti v osnovni šoli.

P.

V stopiško šolo bo pritekla voda

Občinski ljudski odbor N o v o mesto je dodelil letos za napelja­vo vodovoda od izv i ra ( č r m l k e ) do šole potrebne kredite, k i jih bodo Stopičani izkoristili v celo­ti. V nekaj dneh bo izkopan ja­rek za cevi, dolg 570 metrov. •

P r i izkopavanju so pridno po­magali domačini in celo starši tistih otrok iz Podgrada, katerih otroci hodijo v stopiško gimnazi­jo. Iz Podgrada jih je bilo 9, iz Stop i č pa 20.

Upajo, da bo otvoritev vodo­voda 29. oktobra, ko je občinski praznik.

»Braiovska ljubezen« 4. oktobra je pripeljal kmet

Fabjan iz Gradišča pri Šent­jerneju v Novo mesto svoje­ga brata Toneta na rentgen­ski pregled, kajti fluorografi-ranje je z a b e l e ž i l o žalostno resnico: tuberkuloza. Gospo­dar Fabjan je zapeljal voz na dvorišče hotela »Kandije«, da bi si po naporni vožnji pri­vezal dušo. Tako sta brata vstopila v hotel: gospodar Fabjan vzravnan, lepo rejen. mogočen, zdrav; Tone Fabjan globoko sključen, bled, suh. Gospodar Fabjan n a r o č i b r a ­tu T o n e t u č i s t e juhe in mu odlomi iz cekarja kos kruha. Ko Tone poje svojo juho in stisne košček kruha skrivaj v žep, mu zapove brat, naj gre iz gostilne na voz in tam ča­ka. Tone se res ves upognjen odplazi iz gostilne. Takrat pa si kmet Fabjan naroči golaž z žemeljcami in dobrega vina. Ljudje iz šentjernejskega konca so kasneje povedali, da je bolnemu Tonetu pri bratu mnogo 'slabše kot vsakemu predvojnemu hlapcu pri trdo-srćnem gruntarju. Hranio ga z ostanki jedi, spi pa kar v hlevu.

še ena Grobar iz Smihela pri No­

vem mestu S. je z nožem na­padel svojega brata, ga moč­no ranil in zbil na tla, nakar ga je njegova žena še s kram-p a č i c o po p l a v i . Vsa reč se je zgodila kar na pokopališču!

R E K O R D E N I Z V O Z V T U J I N O

P o podatkih smo v septem­bru 1956 i zvoz i l i [ z Jugoslavi je za več kakor 8 mi l i j a rd d inar­jev raznega blaga. L a n i smo v septembru i zvoz i l i le za 3.4 m i ­l i jarde din . Skupna vrednost i z ­voženega blaga v tujino pa zna­ša letos do konca septembra p r ib l i žno 67 m i l i j a r d dinarjev, l an i v istem čavu pa je znaša l a le 51,7 mi l i ja rde din .

D O H N M ! OBVEŠČEVALEC KINO

Dom J L A - N o v o m e s t o : od 19. do 22. o k t . : Š v e d s k i f i l m » Z a r a d i mo je l j u b e z n i « . O d 23. do 25. o k t . ; r u s k i b a r v a s t i f i l m » O t h e l -lo«.

K o č e v j e : O d 19. do 81. o k t . : f r a n ­c o s k i f i l m » O b s c e s i j a « .

Č r n o m e l j ; O d 18. do 21. o k t . : ame­r i š k i b a r v a s t i f i l m » P e k e l i n p r i ­č a k o v a n j a « . 21. o k t . : a m e r i š k a r . s a n k a » D u m b o « . M l a d i n s k a p r e d s t a v a ob 10. u r i . 23. i n 34. ok t . : i t a l i j a n s k i f i l m » K r u h , l j u ­bezen (n l j u b o s u m n o s t « .

M e t l i k a : -20. i n 21. o k t . : » N e s m r t ­ne m e l o d i j e « . 24. o k t . : » I z g u b l j e ­n i s in« .

K o s t a n j e v i c a ; 21. o k t . : a n g l e š k i f i l m » S k a r a m u š « .

Š e n t j e r n e j ; 20. jn 21. o k t . : š v e d ­s k i f i i m » T a t l j u b e z n i « .

T r e b n j e : 20. jn 21. o k t . : f r a n c o s k i f i l m » T a r a s B u l j b a « . P r e d s t a v a v nede l j o ob 13. i n 19. u r i .

D o l . T o p l i c e : ,20. i n 21. o k t . : a m e ­r i š k i f i l m » G r e h neke noč i« . 20. in 21. o k t . : Š v i c a r s k i f i l m » O t r o ­c i E v r o p e « .

M o k r o n o g : 20. ;n 21. o k t . : a m e r i ­š k i f i l m » 2 e n s k e p r i h a j a j o « .

G r a d a c : 20. i n 21. o k t . : š v e d s k i f : l m » Z a r a d i m o j e l j u b e z n i « .

Potujoči kino Novo mesto predva j a a m e r i š k i f i l m »Pe t p r ­s t o v « : v petek. 19. o k t . ob 19. u r i na O t o č c u ; v soboto, 20. ok t . ob 19. u r i v P r e č n i ; v nede l j o ob 15. u r i v S k o c j a n u i n ob 18. u r i v S m a r j e t i .

ZAHVALA I s k r e n o se z a h v a l j u j e v a p r i m a n ­

j u dr . O t o n u B a j c u i n o s t a l i m z d r a v n i k o m na k i r u r š k e m o d d e l ­k u n o v o m e š k e b o l n i š n i c e za u s p e š ­no o p r a v l j e n o o p e r a c i j o . — Š t e f a n ln Ela J u g , L j u t o m e r .

MALI OGLASI P R O D A M H l S O z g o s p o d a r s k i m

p o s l o p j e m i n v s e m i n v e n t a r j e m , 80 a v i n o g r a d a , 1.04 h a sadov­n j a k a i n o rne z e m l j e , b u k o v i n kos t an j ev gozd za d r v a i n k o ­l je . Poses tvo leži v G l o b o č d o l u š t . 9, n e d a l e č od nove avtoces te Z a g r e b — L j u b l j a n a . P o d a t k i v Z a g r e b u , M e d v e a g r a d s K a 47-b p r i M a r t i n u P i r k o v i č u p i s m e n o a l i osebno .

P R O D A M N O V O M L A T 1 L N I C O na t r e s i l a z n a m k e »Vesna« a l i j o z a m e n j a m za v o l a aLi k r a v o . P o ­

i z v e d b e v Kmetij siti zadrugi V e -

P R O D A M V I N O G R A D z z i d a n i c o i n s t a n o v a n j s k i m i p r o s t o r i na T r š k i g o r i . L e p r a z g l e d n a N o v o mes to . N a s l o v p r i u p r a v i D o l e n j ­skega l i s t a . (447-56)

P O C E N I P R O D A M d o b r o o h r a n j e ­no s p a l n i c o , v i o l i n o Iti r o č n i v o ­z i č e k , po d o g o v o r u t u d i na o b r o ­k e . N a s l o v p r i u p r a v i l i s t a .

(446-56) K D O R M l D A 80.000 d i n za d o g r a ­

d i t e v h i š e , m u d a m d o s m r t n o s t anovan je . N a s l o v p r i u p r a v i l i s t a . (445-56)

IZ MATIČNIH URADOV: NOVO MESTO

Z A H V A L A D i j a š k a k u h i n j a v N o v e m m e ­

s tu se z a h v a l j u j e S i n d i k a t u z d r a v ­s t v e n i h d e l e v c e v v N o v e m m e s t u za d a r o v a n i h 2000 d i n , names to v e n c a na g rob pok . F r a n c a H r o -v a t i n a i z N o v e g a mes ta .

V č a s u o d 6. do 13. o k t o b r a j e b i l o r o j e n i h 1€ d e č k o v i n 13 de­k l i c .

P o r o č i l a s ta se: J o ž e U r b a n č i Č , de l avec i z N o v e g a mes ta , i n M a ­r i j a K a v š e k , d e l a v k a i z G o t n e vas!.

Umrli so; M a r i j a K o v a č i č , ž e n a p o s e s t n i k a . 68 let, iz S k i i j e v e g a . A n a Z a b k a r , d i j a k i n j a , 17 let, z R a v n i p r i K r š k e m . A n i c a O b r a n o -v i č , t r g o v s k a v a j e n k a , 2i let, i z B a n j e L o k e p r i K o č e v j u . M a r i j a M o t e g , s o c i a l n a podp^ ranka , 70 let, i z G a b r j a .

Iz novomeške porodnišnice P r e t e k l i teden so v n o v o m e š k i

p o r o d n i š n i c i r o d i l e : M a r o l t J o ž i c a iz S t r a n s k e vas i

— d e k l i c o , V a j s A l o j z i j a s K o t a — d e k l i c o , K n e z F a n i iz S a l k e vasj — d e k l i c o . K o v a č Š t e f k a iz B r e ž a n e — d e č k a , K u m e l j M a r i j a l z N o v e g a mes ta — d e č k a , G a č -n : k T o n č k a l z B r u n e vas i — d e č ­k a . K r a n j c A m a l i j a iz N o v e g a mesta — d e č k a . R a d k o v i č Š t e f a ­n i j a ;z D o l . B r e z o v i c e — d e č k a . G o m b a š a M a r i j a iz L j u b l j a n e — d e č k a , A n ž i č e k V a l e n t i n a jz B o d -g?nje vas ; — d e č k a , Z o r a n M a j ­da i z H a r i n j e v a s i — d e č k a , J u r -š č N e ž a z I g l e n i k a — d e č k a , P e č j a k K a t a r i n a iz B o d g a n j e v a s i — d e k l i c o . S o l n J o ž e f a iz Š k o f j e L o k e , d e k l i c o . D o b r i n D a n i c a iz Maribora — d e k l i c o , M i č e v i č F a n ; iz N o v e g a mes ta — d e č k a , Je ra j M a r i j a ;z N o v e g a mes ta — d e č k a , R a r i o v i č C v e t k a i z M a r i r . č e v — d e k l i c o . F u r m a n M a r i j a \z D o l . K a r t e l j evega — d e č k a , G o v e d n i k J o ž e f a i z B u š i n j e v a s i — d e č k a ,

P e t r i c I v a n k a s K r v a v č j e g a v r h a — d e k l i c o , Z i b e r t D r a g i c a jz P o d ­z e m l j a — d e č k a . P e č a v a r M a r i j a ;z R o d i n — d e č k a . J a k š a R o z a l i j a ; Z P r i b i š j a — d e k l i c o . M e d l e T o n č ­ka iz J u g o r j a — d e č k a . S t r u n a A n t o n i j a iz B r š l i n a — d e k l i c o , B a r t e l j E l i z a b e t a iz N o v e g a m e ­sta — d e č k a . T e r o p š i č A n š e l a i z H a r i n j e vas i — d e č k a , V u & k o J o ­ž e f a i z K o č a r i j e — d e č k a . Meso«-j e d n i k A n i c a iz D o l . L a k e n c a — d e č k a . M a c e l e M a r i j a iz R o s a l n i c — d e k l i c o , J e r e l e I v a n k a iz N o v e ­ga mesta — d e č k a . R a v n i c A n i c a iz N o v e g a mesta — d e č k a . D u l C E r n a i z H r u š e v c a — d e k l i c o .

KRONIKA NESREČ P r e t e k i ) teden so se p o n & s r e č i l l

in i s k a l i p o m o č i v n o v o m c i k . bol«, n i š n i c i : J a n e z a M e đ l e t a , p r e d d e -l a v c a iz V e l . B r u s n i c , je a v t » s t i s n i l i n m u p o š k o d o v a l obe r a ­m i i n p r s n i k o š . J o ž e t u K u ' . o v c u . p rogovne rnu d e l a v c u iz V r s n i h se l , j e prj de lu od le t e ! v k o l e n o k o s ž e l e z a . G o d e c V H u o r . k o v a č i z M a č k o v e , se ie p r i d e l u u d a r i l z ž e l e z o m n a l evo s t ran o b r a z a . — J a n e « F r a n k o v i č , p r o g o v n i de lavee |Z V a p č e vas i , je p r i o r a n j u p a d e l in si p o š k o d o v a l desno nogo. P e -č a r i č a A l c ' z i j a , m i z a r s k e g a v a ­j e n c a iz Svrž . - .kov . je p o v o z i l v o * čez desno nogo Ivan B r e g a r , s i n poses tn ice iz M i h o v e g a , je d o m a na d v o r i š č u pade! i n si p o š k o d o ­v a l desno n o š o , L u k a M r g c ' e , pe­k o v s k i p c m c č n . k iz Č r n o m l j a . j » pade l s k o l e s o m in si p o š k o d o v a l l evo nogo. Vojfoo B a j n i č , s i n r e ­ferenta za p r e d - v o j a š k o v z g o i o i t M a l e B u č n e v a s i , se j e z v r o č i m m l e k o m o p e k e l po desn , n o g i i n desn i r o k i .

Ne le medvedje in volkovi, celo srake %

SPORT IN TtUSNAVZGODA DRŽIVNI ATLETSKI REKORD

V NOVEM MESTU nTBjfij mladinec Marjan P o t r č ,

t'an T V D Paricama lz Novega mesti , le pevtevti zadnjo soboto na a>tlet=ken tekmovanju v No­vem me- u nev d r ž a v n i rekord v at leskem dvoibc'u. Z marljivo in vztrajno vadi&o se je uvrstil v listo d r ž a v n i h rekorde v. kar š e ni uspelo nobenemu N o v o r n e s č a . nu.

Skupno je v atlet troboju zbral za mladince 2.241 t o č k , kar je za 216 t o č k v e č cd starega rekorda. V višino je ponovno tfkoUHI 173 cm, kroj io Je vrgel 14,95 m d a l e č In 100 m le pretekel v ča<u 12.0 sek, T u d i osti ' i trije mladinci so do­segli dobre rezultate v troboju: Zurc (1.648 t.), Gabrijc'.či'č (1.413) ln Bele (1.175).

Obenem Je bilo tudj tekmovanje za mcShveno prvenstvo Slr \eni ie . Moffltl so zbrali v drugem krtu 11.477 t o č k , ž e n s k e pa nekaj nad 61G0. tofik. Vdel?*ha tekmovalcev ni bUa zadovoljiva, zlasti ž e n s k Je bilo premaflp. saj *o že v pr­vem kclu dosegle z 8 588 t o č k a m i prvo meata v Sloveniji.

Ob le.ncrn vremenu Iti dobrih napravah so bili d o s e ž e n i dobri

rercuttati:

100 m: 1. Ž a g a r 11,8, 2. Zurc 11,9, 3. Potrč 12,0.

1500 m l . Doki 4:32,4, 2. Tratar 4:38.4, 3. Koce 4:38,1.

V i š i n a : 1. P o t r č 175 cm, 2. Zurc 160 cim, 3. Bavdek 135 cm.

K r o g l a 7,25 kg - m o š k i : 1. Do­lenc 11,30 cm, ». Potrt - li.os, 3. S l a p č e v i c 10,13.

K r o g i 3 r- \iz . moAki: 1. P o t r č 14.".-7, 2. MIkec 10,98, 3. Gabrijel -člč 10.68.

6fi m - ž e n s k e : 1. Kotnik 8,8, 2. Mikec 9,0, 3. Ahaičlc 9.2.

HO m . ž e n s k e : 1. G o r š i n 1:533, 2. P o d p r č a n i:34,5, 3. Repovi 2:00.7.

V i š i n a - ienske: 1. Ko lar 135 cm, 2. Kotnik 130 cm, 3. Mikec 115 cm.

K r o g l a - ž e n s k e : 1. K o ž a r 9,63, 2. Kotniik 8.27, 3. Podipečan 7.42* m.

Z a k l j u č n i atletski miting v le­to šn j i najbolj bogati In u s p e š n i atletski sezoni po osvoboditvi bo v soboto 27. oktebra ob 15. uri . To tekmovanje bo v p o č a s t i t e v o b č i n s k e m pravnika v Novem mestu. N a j z a n i m i v e j š a t o č k a spo­r e d a bo gotovo teik na 5000 m. Na naši atletiki stezi še ni n i h č e te­kel na tej progi in še nimamo dolenjskega rekorda za 5000 m.

NOVOMEŠKI GĐ30JKARJI DOKONČNO DRUGI Z a n a m i je t u d i zadnje k o l o r e ­

p u b l i š k e m o š k e o d b o j k a r s k e l ige . V t e m k o l u so b i l i N o v o m e š č a n i p r o s t i , k a j t i o d i g r a l i so že vse t e k m e i n so t a k o o n j i h o v e m do­k o n č n e m p l a s m a n u o d l o č a l i d r u g i .

Medrepubliški strelski dvoboj v Kočevju

P r e d z a d n j o nede l jo Je b i l v K o č e v j u m e d r e p u b l i š k i dvobo j o b v e z n i k o v p r e d v o j a š k e vzgo je S r b i j e in S l o v e n i j e . Z m a g a l , s o . s r b s k i m l a d i n c i z r a z l i k o š e s t i h t o č k . N a v s a k i s t r an i je naa top . lo p o 10 s t r e l c e v . N a j b o l j š a od v s e h Je b i l a o d l i č n a s t r e l k a M i l e n a D l -m i c . k i 1e p r e m a g a l a v w « v c j « tovar iS tce . Strele-, so s t i e l j a h na r a z d a l j o lOO m iz v s e h t r e h po lo ­ž a j e v , t a k o da b ' p r i 100?,. l a h k o doseg l i 300 k r o g o v . D v o b o j se J« po t o č k a h k o n č n i /. 2268:2282 za S r b i j o Z m a g o v a l c i so p r e j e l i p r e ­h o d n i p o k a l S v e t a za š o l s t v o , n a j ­b o l j * ! p o s a m e z n i k i pa d . p l o m e i n p r a k t i č n e nagrade ,

V r a t n i r e d n a j b o l j š i h posamez ­n i k o v ;

l . M i l e n a D l m l c (Slov) 253 t o č k o d 300 m o ž n i h . 2. J a g o r A n t o n (Slov) 248 t o č k . 3. U r o l e v i č M i h a j ­l o (Srb) 247 t o č k .

T e k m o v a n j « Je o d l i č n o o r g a n i ­z i r a l S t r e l s k i o d b o r K o č e v j e .

Novomeški strelci za občinski praznik

Za l e t o š n j i o b č i n s k i p ra / .n ik b o ­d o n o v o m e š k i s t r e l c i o r g a n i z i r a l i v e l »ko s t r e l s k o t e k m o v a n j e V n e ­de l jo 2«. o k t . bo p o d S o d n i j o e k i p ­no p o k a l n o p r v e n s t v o v P o č a s t i ­tev praznika l l d e l c ž . l l *e ga bodo n a j b o l j š i s t r e l c i d r ž a v e : Resne, Verbinc, J e « in J l m l 6 e v a . N a tem t e k m o v a n j u "»od« n a s t o ­p i l e e k i p e V i n k a P a d e r š l č a . P . o -n l r l a . N o v o t e k . m . M ' m e P«'«"l W r e p r e z e n t a n c e L j u b l j a n e . T e k m o ­van je se b o p r i č e l o ob 8. u n z j u ­t r a j . l l r .

V p o n e d e l j e k , na dan p r a z n i k a , bo n * i s t em m e s t u o b 10. u i i p o -a a m e / n o s t r e l s k o t e k m o v a n j e za p r e h o d n i p o k a l mes tne o b č i n e . N a t em t e k m o v a n j u bodo l a h k o na ­s t o p i l i v a l t ud i n e r e g i s t r i r a n i B t r e l c i ,

Te t>o s labo v r e m e , bo v v e l i k i d v o r a n i o k r o ž n e g a B o d l t č a p o k a l ­no t e k m o v a n j * z z r a č n o p u š k o ; r a č e t e k ob 9. u r l

P r v o p l a a i r f l n i s t re lec bo p re j e l p r e h o d n i p o k a l m f s t n c o b č i n e , o»1*li n a j b o l l e p l a n i r a n i pa p r a k ­t i č n e nagrade .

T a k o bodo m a r l j i v i n o v o m e š k i • t r e l c o r g a n i z i r a l i dve t e k m o v a ­n j i In s t e m p r o a l a v l U p r a z n i k N o v e g a mes ta . S. D.

O d l o č i l n a t e k m a zanje je b i l a na R a v n a h m e d d o m a č i m f u ž i n a r j e m i n Z O K U u b l j a n o . K e r je Imel Z O K L J u b l j a n a p r e d to t e k m o e n a k o š t e v i l o t o č k ko t N o v o m e -Iftani, b i s l e d n j i v p r i m e r u z m a g e p o t i s n i l i N o v o m e š č a n e na 3. m e ­sto. T o d a F u ž i n s r j i se n iso d a l i . H o t e l i so os ta t i n e p o r a ž e n i , da b i t a k o š e bo l j p o t r d i l i , da so z a s l u ­ž e n o zased l i p res to l p r v a k a . L j u b ­l j a n s k i o d b o i k o r l ' ir'~«. •• i n t a k o so n a š i o d b o j k a r j i d o k o n č ­no d r u g i v l e t o š n j e m pi - ' L R S . F u ž ' n a r se bo sedaj potego­v a l za vs top v r.vezno Ugo. N o v o ­m e š č a n i pa bodo k l j u ^ o s v o j e n e ­m u d r u g e m u m e s t u o s t e l i v r e p u ­b l i š k i l i g i , r azen č e ne bo v p r i ­h o d n j e m le tu s p r e m e n j e n s i s t e m t e k m o v a n j za d r ž a v n o p r v e n s t v o .

X X X

T u d i t e k m o v a n j e ž e n s k i h e k i p za p r v e n s t v o L R S gre h k o n c u . V e č i n a t e k e m Je že o d i g r a n i h , le N o v o m e š č a n k e i m a j o p r e d seboj še p r e l o ž e n o s r e č a n j e s k a m n i š k o v r s to . S to t e k m o bodo v nede l jo v K a m n i k u t u d i N o v o m e f t č a n k e z a k l j u č i l e z l e t o š n j i m p r v e n s t v o m .

T a k o b o m o t u d i l e t o « Imel i v N o v e m * m e s t u p r v a k a S l o v e n i j e , č e p r a v p o l o v i č n e g a , k e r bo o p r a ­v e m p r v a k u o d l o č i l a t e k m a z z m a g o v a l c e m v z h o d n e g a d e l a s l o ­v e n s k e l ige — z » M a r i b o r o m « . Z m a g o v a l e c bo p r i d o b i l p r a v i c o s o d e l o v a n l a na k v a l i f i k a c i j s k i h l e k m a h za vs top v z v e z n o l i g o ( tu­d i t u Je še nego tovo , č e bo bo­d o č e t e k m o v a n j e v d v e h conah) .

1 S I T A R Z M A G O V A L E C r ' N A B R Z O T U R N I R . I U

P r e d k r a t k i m Je- SJ3 N o v o m e ­sto p r i r e d i l o b r z o t u r n i r za p r v e n ­s tvo d r u š t v a , k a t e r e g a se j e u d e ­l e ž i l o 10 š a h i s t o v .

V r s t n i r e d b r z o t u r n i r j a : S i t a r 7 i n poj. t o č k , D O K I 7 t o č k ,

G a j s k i 6 i n p o l , S a r a n o v i č 6 l n p o l , - F i n k , M e d i c i n P i c e k po 5 t o č k , J o v l č 2 i n p^i, V o d o p i v e c i n A v s e c ! p o l t o č k e . -V P E T E K S P E T B R Z O T U R N I R

V pe tek 19. t. m . bo Š a h o v s k o d r u š t v o N o v o mes to » p e t p r i r e d i l o p r v e n s t v e n i b r z o t u r n i r , t o k r a t z a p r v e n s t v o za mesec o k t o b e r . B r ­z o t u r n i r bo t u d i p r i p r a v a za b l i ž ­nje o k r a j n o p r v e n s t v o i n t u r n i r s l o v e n s k i h mest , k i bo n o v e m b r a v L j u b l j a n i . F . M .

Otvoritev športnega parka SVOBODE Ljubljana-Vič

V nede l jo Je b i l a v L j u b l j a n i na V i č u s v e č a n a o t v o r i t e v š p o r t n e g a p a r k a » S v o b o d e - , na k a t e r i so so­d e l o v a l i n a j b o l j š i a t l e t i S l o v e n i j e .

Č e p r a v je b i l t e r en i z r e d n o m e ­h a k , so b i l i d o s e ž e n i ze lo d o b r i r e z u l t a t i . O m e n i m naj , da je b i l t r i k r a t z r u š e n d r ž a v . n i r e k o r d v m e t u k r o g l e za ž e n s k e . K o t l u š k o -v a j e d v a k r a t v r g l a k r o g l o d l j e o d dosedan jega d r ž a v n e g a r e k o r ­da , p r a v t a k o U s e m k o v a , k i Je z m e t o m 14,81 m zased la d r u g o m e ­sto za K o t l u š k o v o — 15.04 m , k a r j e l e t o š n j i pet i r e z u l t a t na s v e t u .

N o v o m e š k i P a r t i z a n s ta zas topa­l a K o l n i k o v a l n Ž a g a r , k i sta se ze lo d o b r o p l a s i r a l a . K o t n i k o v a j e v s k o k u v v i š i n o zased la t re t j e mes to . Ž a g a r p a j e b i l p e t i v t e k u na 100 m . - r

Črnomelj - tretji v LRS 14. o k t o b r a je v T r b o v l j a h go­

s t o v a l č r n o m a l j s k i P a r t i z a n . V v e ­l i k e m r o k o m e t u so t e k m o v a l i z d o m a č o e k i p o za p r v e n s t v o L R S .

P r e d t e k m o so C r n o m a l j c a n k e Izgub i l e z r e z u l t a t o m 5:u, v g l a v n i t e k m i p a Je b i l a p o r a ž e n a m o š k a v r s t a P a r t i z a n a jz Č r n o m l j a z te-7 ,ultatom 12:9. S to t e k m o sta ž e n ­s k a i n m o š k a v r s t a č r n o m a l j s k e g a P a r t i z a n a o s v o j i l i I I I . mes to v Je­s e n s k e m d e l u l i g t .

U p o š t e v a j o č n j i h o v o s l abo o p r e ­m o , j e ta u speh z a d o v o l j i v .

NOGOMET M - K

Š A H

SO » E L A N « : » P A R T I Z A N « — Š K O F L J I C A 2:0 (1:0)

V nede l jo 14.. o k t . je m o š t v o » E l a n a « o d i g r a l o z a d n j o n o g o m e t ­no t e k m o j e s e n s k e g a d e l a p r v e n ­s tva . V p o v p r e č n i i g r i ao p r i s e p -n e j š i i g r a l c i - d o m a Č e g a m o š t v a d v a k r a t p o t r e s l i m r e ž o s i m p a t i č ­n i m gos tom iz Š k o f l j i c e , ne da b i se n j i m to p o s r e č i l o vsa j e n k r a t , ka r b; v s e k a k o r bo l j u s t i e z a l o po­t e k u Igre.

S to t e k m o Je »E lan« , k l je s to­p i l po t r e h l e t i h » p o č i t k a « d i r e k t ­no v p r v e n s t v e n i boj b rez p o t r e b ­n i h p r i p r a v , z a k l j u č i l Jesensk i d e l t e k m o v a n j a r a a m e r o m a u s p e š n o , saj Je dosege l v š e s t i h t e k m a h 7 t o č k ali 64%.

Z a r a d i l epega v r e m e n a , i n da b i os ta lo s p o m l a d i v e č č a s a za k v a l i f i k a c i j s k o t e k m o v a n j e . j e L j u b l j a n s k a n o g o m e t n a p o d z v e z a o d l o č i l a , da se Je v p r i h o d n j i h n e d e l j a h o d i g r a 2 k o l a s p o m l a ­d a n s k e g a de la t e k m o v a n j a . T a k o b o m o l a h k o že v nede l jo 2 i . o k t . v i d e l i p o v r a t n o t e k m o s » P a r t i ­z a n o m « iz G r o s u p i j a . R a z e n t ega bodo n a š i n o g o m e t a š i š e to j e sen šl i v K o č e v j e na p r v e n s t v e n o po ­v r a t n o t e k m o s » P a r t i z a n o m « iz K o č e v j a . - 23. o k i . pa bodo- o d b r a l i p r i j a t e l j s k o t e k m o z n o g o m e t n i m m o š t v o m d o m a č e g a r n i z i j e v č a s t p r a z n i k a N o v e g a mes ta . T a k o bo v s e m l j u b i t e l j e m n o g o m e t a o m o ­g o č e n o v teh p o z n i h l e p i h Jesen­s k i h d n e h g leda t i še dve t e k m i , p r e d n o o d i d e j o n o g o m e t a š i na z i m s k i p o č i t e k . V . M .

K E G L J A N J E K e g l j a š k a P o d z v e z a za D o l e n j ­

s k o je r a z p i s a l a t e k m o v a n j e ' v m e d n a r o d n e m slogu po in kcrglja-č e v b o r b e n e pa r t i j e m o š k i h l n ž e n s k i h e k i p za P r e h o d n i po<al P o d z v e z e za le to 1C56. Z a p r e h o ­d n i p o k a l Igrajo vsa d r u š t v a ž e d r u g o le to . V l e tu 1955 si je p o k a l v m o š k i h e k i p a h p r i b o r i l K K V s e h devet . P r i ž e n s k i h e k i p a h p a K K M a j o l k a , o b a k r o ž k a o d d r u š t v a G o r j a n c i .

V l e t o š n j e t e k m o v a n j e b o d o poseg l i t u d i k e g l j a č i i z D o l . T o ­p l i c , t a k o da bo b o r b a še v e č j a ko t l a n i . P o s a m e z n a d r u š t v a v P o d z v e z i bodo Igra la na s v o j i h s tezah, t a k o P i o n i r l n Ž e l e z n i č a r V B r s l j i n u , G o r j a n c i p r i V r h o v n i ­k u , St . J e r n e j pa v St . J e r n e j u .

T e k m o v a n j e se je z a č e l o 16. t. m . k o n č a pa ae 25. t. m . V n a p r e j je t e ž k o r e č i , kdo bo z m a g o v a l e c v ž e n s k i i n m o š k i e k i p i . K D G o r ­j a n c i Je po s v o j i h k r o ž k i h resno z a č e l o t r e n i r a t i , pa t u d i d r u g a d r u š t v a ne zaostajajo. M . B .

U S P E H K E G L . T A C E V N O V O T E K S A

V p r v e m s r e č a n j u k e g l j a č e v iz N O V O T E K S A 7. e k i p a m a k e g l j a ­č e v z a g r e b š k e g a » N a p r i j e d a « v Z a ­g rebu , so N o v o m e š č a n i d o s e g l i le p o l o v i č e n uspeh . V p o v r a t n e m s r e č a n j u v N o v e m m e s t u p r e t e k l o n e d e l j o pa . so zmaga le obe e k i p i N O V O T E K S A . D o m a č e k e g l j a č i c e so p o n o v n o p remaga lo ž e n s k o e k i ­po » N a p r i j e d a « z r e z u l t a t o m 232 : 206, m o š k a e k i p a je pa p r e m a g a l a m o š k o e k i p o lz Z a g r e b a 1 t e s n i m r e z u l t a t o m 272:270.

N o v o m e š č a n k e so b i l e z l a s t i d o b r e S k e d l j e v a . S p r i n g e r j c v a , B e l e t o v a , Z e v n l k o v a l n V i č i č e v a , o d m o š k i h pa B a r a n t i n , Pa te , V i -č i č , Z e v n i k l n U d o v i č . N a k o n c u Je b i l š e d v o b o j m e d p o s a m e z n i ­m i p a r i n a j b o l j š i h k e g l j a č e v o b e h m o š k i h e k i p v m e d n a r o d n e m s l o ­gu 100 l u č a j e v . Č l a n e k i p e N O V O ­T E K S A B a r a n t i n j e p r i t e m p r e ­m a g a l n a s p r o t n i k a . P a t e Je pa i z ­g u b i l . K o n č n i r ezu l t a t t e k m o v a ­nja j e 3:1 v ko r i s t N o v o m e š č a n o v . S t e m a m e d s e b o j n i m a s r e č a n j i m a sta e k i p i N O V O T E K S O V I H k e g ­l j a č e v n a v e z a l i s t i ke s h r v a t s k i m i k e g l j a č i .

Kje drugje, ko na Kočev­skem? V ostrih 2tmskt 'h veče­rih, ko medvedje pospe po br ­l og ih , so edini kralji opusto-ženih kočevskih planjav in vasi volkovi. Jeseni je dru­gače; kosmaVnec v teh dneh kaj rad stresa sladke hruške in se debeli, da mu bo v zimi topleje. Toda tega donosnega o p r a v i l a se vse bolj lotevajo tudi ljudje. Seveda ne tisti, ki bi se ga morali.

Ta zgodba ima globoke ko­renine. Ko so Kočevarji odšli, da bi si okrog Krškega ustva­ril »rajih«, so se v opuščene kočevske vasi napoUle proce­sije podjetnih pri dobitnikov.

N O V O M K S K I Š A H I S T I N A M O S T V E N E M P R V E N S T V U

L R S P r e d k r a t k i m Je Š a h o v s k a z v e ­

za S l o v e n i j e r a z p i s a l a z a k l j u č n o t e k m o v a n j e za m n s i v e t i o prven­s tvo L R S . v k a t e r e m bo s o d e l o v a ­lo 16 n a j b o l j š i h s l o v e n s k i h e k i p , v e č i n o m a o k r a j n i p r v a k i . Iz D o ­l e n j s k e bos te s o d e l o v a l a p r v a k S i ) N o v o mes to i n d r u g o p l a s i r a n i na letotnitm p r v e n s t v u D o l e n j s k e — S D K o č e v j e .

N o v o m e š k a e k i p a bo t e k m o v a l a v t r e t j i H k u p i n t . V n e d e l j o ae bo p o m e r i l a z e k i p o l j u b l j a n s k e g a Ž e l e z n i č a r j a v N o v e m m e s t u (ob 8. u r l v D o m u .11,A).

K o č e v s k a e k i p a Ima m a n j u p a ­nja, da se p l a s i r a vsa j v d r u g o k o l o , k e r bo ž e v p r v e m k o l u Igra la s S K » M a r i b o r o m « ' , k j e r so za rad i znane k v a l i t e t e M a r i b o r č a ­ni g l a v n i Tavor i t i .

P r v i n a s p r o t n i k N o v o m e š č a n o v tO H u b l j a n s k l 7 , e l e - . n i ča r j i . TI r az ­po laga jo s ao l l dno e k i p o (dva p r -v o k a t e g o r n i k a i n neka j drugoka-t e g o r n i k o v ) .

V T E L O V A D N I C E ! O potrebi telesnih vaj Je danes

že vsak p r e p r i č a n . Razna š p o r t n a Igr išča , t e l a v a d l š č a jn telovadni­ce se dnevno polnijo s telovad­nim član»tvo>in, odMotek prrbtva<l. stva, ki se ukv%«\ja • telovadbo, so stalno v e č a . V vsakem v e č j e m kraju Je vsaj eno, č e ne ve* te. lesnovzgojnlh d r u š t e v , l/.urjeni vodniki v t i s o č In t i s o č vadbenih urah posredujejo » v o j e telesno. v/.gojme I z k u š n j e pripadnikom teb d r u š t e v , v katere Je v k l j u č e n že znaten del mladine. Želeti pa Je, da bi se dotok mladine Se po­v e č a l . Po*ebtio velja to za delav­sko |n k m e č k o mladino. D o l ž n o s t vsakogar, k| ima pr) rednem delu opravka z mladino In k i mu je mar zdravje in dober telesni raz. voj m.adih ljudi, Je, da Jih napoti v telovadnico. Tam bo mladinu d e l e ž n a prave telesne vzgojo In prijetnega razvedrila.

Vsi tplesnovzgoina dejavnost se bo v n a j k r a j š e m čaau preselila lz letnih prostorov v telovadnice.

Uprave telesnov7.go.Jnlh d r u š t e v naj zato vkuipno I svojimi vodni­ki posami/nil i oddelkov 1 z ti rt a 1 o t o č e n program ln urnik redne vadbe, ga primerno objavijo in se obvezno po njem ravnijo. T o č ­nost, rt'd In disciplina so osnovni pogoji sa k a k r š e n koli uspeh, pri telesni vzgoji pa še toliko noljl

U R N I K R E D N E V A D B E T V D P A R T I Z A N A N O V O M E S T O

Redna vadba Je v telovadnici osnovne šole. Od 15. oktobra na­prej velja tale urnik:

Mošk i oddelki: č l a n i : ponede­ljek in č e t r t e k od 20. do 21, ure, mladine!- ponedeljek m č e t r t e k od I K : M do 11)30 ure, pionirj i : so­bota od 12.30 d ° 1 3 3 0 l , r e ; m o š k a deea: sreda od W. do i«, ure.

Z.nsk i oddelki: č lanice . ; tor<-k m petek od 20 do 21. ure. mla­dinke: torek in petek od 18.3o do »JO ure. pionirke: sreda od 12.30 do 13.30 ure. ž e n s k a deca; torek od 17. do 18, ure.

Beležki N A B R A L A

S O S E L E T A . . .

Najteže je staremu člo­veku, ki ga leta stisnejo k tlom, ima pa grabeže, ne domačih. Namesto, da bi starca božalo toplo sonce vsa mirna jesenska leta, sorodniki le radostno vzne­mirjeni pričakujejo, kdaj nnu bo ugasnila življenjska luč.

Tako se godi tudi Mihi Podgorniku iz Smihela. Edina njegova napaka je, da je star. Smihelčani so ga prejšnja leta poznali kot dobrega harmonikaša, ki je na nastopu n e z n a n i h ta­lentov na R a d i j s k i postaj i v Ljubljani prejel celo dru­go nagrado, zdaj p a pripo­vedujejo, da je zelo nesre­čen. Hišo ima, pa mu do­mači zaklepajo vrata, ne perejo mu, ne kuhajo, po­zimi mu ne kurijo, iz že­pov mu prvega kradejo med spanjem pokojnino in vnukinja ga celo kdaj pa kdaj u d a r i . Hrano in za­vetje v težkih urah mu da­je gostilničar K a l č i č , k i se je zanj že večkrat zavzel. Zdaj tipk harmonike nič več ne prebira. Tiho čaka. kdaj se mu bo u t r n i l a iskra življenja.

»ZA O T R O K A , K I P R I D E , P A S E 1 0 0 0 d i n . . . «

N e bomo p i s n l i . k a k o hi­tro gre posestvo rakovo pot; da Tomič Marjan že vnaprej prodaja vinograd­niške in poljske l e t ine , da hod t na hrano v hotel »Kandija«. Saj so si sosed­je o njegovih gospodarskih sposobnostih že čisto n a jasnem. Toda . . .

I n v a l i d Klevišar si je m<jral zaradi stanovanjske stiske v Novem mestu ' rav pri Tomiču poiskati stano­vanje; 12 kvadratnih me­trov za 4000 din mesečno! En sam prostor za 4000 din. Toda to še ni vse. Ko je Tomič opazil, da bo dr>iži-na i n v a l i d a K t e v i S a r j a r a s l a za enega č l a n a , d a hodo na d v a n a j s t i h m e t r i h poslej živeli trije ljudje, je zahteval 1000 dinarjev več za stanarino na r a č u n Še nerojenega otroka. No, otrok je u m r l , i n v a l i d K l e -ri.šrir se je I r s e l i l . ostala je le še radovednost, kdo bo zaradi stanovanjske stiske V Novem mestu žrtev To-

] m i č e u e potrebe po denarju.

Ta je snel vrata in jih kdaj kasneje s Š t e d i l n i k i i n pečmi potegnil na vozu domov, oni je strgal p l o č e v i n o s strehe. Na obrobju Kočevskega so ta­ko rasli novi kozolci, svinjaki; domačije so b i l e z vsakim dnem bolj prikupne.

Tako je bilo medvojna in prva povojna leta. Toda tudi danes ni mnogo drugače. Vse, kar še dajejo prostorne nena-. seljene planjave na K o č e v ­skem, je seno i n sadje na ne-oskrbovanih vrtovih v samot­nih vaseh, ln tako so kočev­ske ceste poleti polne visoko n a l o ž e n i h ' voz sena, ki ga se­vernem obrobju Kočevskega prodajajo Gozdno gospodar­stvo, črmošnjiško državno po­sestvo in k m e t i j s k a zad ruga v Poljanah, medtem ko se v je­seni skrivoma tihotapijo po zaraščenih poteh na kočevske vrtove cele procesije ljudi po sadje. »Saj gremo v zadruž­no,« pojasnjujejo naseJiencom na kočevski 2emtjt. A l i rja; »V državno bomo pa ja smeli.« Sadje na kočevskih u r t o r i h n i k o l i ne d o 2 o r i . JVa Travnem dolu, na Plešu, na Blaževcu in Novi gori se zastonj o2traš

v krošnje dreves. Prav bi bilo, da bi lastniki zemlje z>nali skrbeti za nekoč bogate ko­čevske vrtove, hkrati pa jih tudi obvarovati pred vsako­letnimi jesenskimi večernimi ali nočnimi obiski.

Saj je navsezadnje nel:£z-nja kočevska z eml j a in vse, kar na njej raste, d r u ž b e n a l a s tn ina . V .

šola v šmarjeških Toplicah dobi vodovod

Te dni kopljejo jarek o i i z v i r ­ka do sc!e v vasi šmarješke T o ­plice. So.a sicer se ni popolnoma dograjena, vendar bo vodovodna napeljava in teitoča voda že ćez ndiaj mesecev v šoli.

Občina je dobila v ta namen 250 tisoč dinarjev.

Vasčani tudi želijo imeti vodovod v vasi in v hišah, zato so se prostovoljno javil i na delo, da bedo z razpoložljivimi sred­stvi napravili čim več. Nekateri se tem prostovoljcem smejijo; a l i se bodo tudi še potem, ko bo v drugih hišah vodovod?

. M .

UPRAVITELJI OSNOVNIH ŠOL IN NIŽJIH GIMNAZIJ SO ZBOROVALI

Občinski svet za Šolstvo je sklical (prejšnji teden konferenco šolskih upraviteljev šol v novo­meški občini.

N a tej konferenci' so razprav­ljali o problemih na šolah. Pred­vsem so govorili o vzgojnih in materialnih zadevah, o šolskih odborih in o predlogu proračuna za . leto 1957.

O vlogi in nalogah naših pro­svetnih delavcev je govorila piedsednica sveta za šolstvo prof. Palma Kasesnik.

Navzoč i so omenili težave, k i jih imajo ponekod zaradi po­man .'kanja stanovanj in zato, ker ni mogoče dobiti hrane, kot na

primer v M i r n i peči. T u d i r de­lom šolskih odoorov niso iposeb-no zadovoljni, kajti nekateri o d ­borniki ne prihajajo niti k sejam kaj šele, da bi pomagali de.ati; upraviteljica osnovne šo>le T r i k a gora se je pritožila zaradi nepra­vilnega odnosa, k i ga imajo ne« kateri ljudje do njenega' dela v šoli in izven nje.

Dobi l i so potrebna navodila za sestavo proračuna za ureditev do­kumentov, za ureditev šolskih v r ­tov in sploh za delo v šoli in izven nje, posebno pa jim je bi lo pripocočeno, naj širijo naš mla­dinski tisk, k i jim >e velik po ­močnik ipri delu.

Pojasnilo bivših zadružnikov KDZ Trška gora Č l a n e k pod naslovom »Kaj so

nam povedali na Kmetijskem po­sestvu pod Tr.>k« g o r o « nas Je vse b i v š e z a d r u ž n i k e precej pre­senetil.

Da Pa p r i k a ž e m o r e s n i č n o delo ln gospodarjenje b i v š e K D Z Tršfka gora, navajamo k omenje­nemu č l a n k u še nekaj podatkov,

K D Z T r š k a tfom je bila usta­novljena leta 1949 na bajnof&kem posestvu Ob ustanovitvi ni tjilo nobenih gospodarskih, niti uprav­nih poslopij, kakor tudi ne de­lovne, še manj pa plemenske ži­vine. Bin smo brez orodja. Imeli smo samo en plug, nobenih se­men in nobenega denarja. Edina s r e č a za K D Z je bila, da so se v zadrugo v k l j u č i l i ljudje ki so b'11 i z u č e n i raznih obrti Imeli sme

t zidarje, k o v a č e , tesarje, sedlarje, vrtnarje, vinogradnike in polje­delce. Z delom njihovih rok so /.rasla gospodarska ln upravna podjetja i/, z a p u š č e n i h r u š e v i n , katere so zadruinam najprej oč i ­stili, nato pa zaceli z gradnjo.

Oh p i č l o odmerjeni hrani so s* z a d r u ž n i k i tovarisko pornairali Oblasti in .11>A so jim p r i s k o č i l i na p o m o č in Jim podarili prve p!upe in brane, drugo pa smo

i kupili sami — vse pa te ostalo na posestvu.

Pisec navaja, da mert posestvo n k r o « ?no ha zemlle in da je ve-Matd z e m l j i š č a upravi |ala K D Z T r š k a gora. Res pa Je, da Je da je Imela K D Z T r š k a gora le 53 a obdelovalne zemlje, gozdov Pa sploh ne Ves stavbni les. ka­kor tud; drva so morali z a d r u ž -n : ki kupiti Pisec tudi navaja, da so č lan i v«akr, leto vino sproti pop :M TMvši ft'Ani K D Z T r i k a go­ra pa ž e l i j o , da bi pisec p o v p r a š a j

v knjigovodstvu, ki Je tudj ob­stojalo v b iv š i K D Z , koliko vina so pridelali, koliko so ga prodali Pf> kontrahaii , koliko po prostih cenah in koliko so ga ob t e ž k e m de u spili Vsak liter je bil vpi­san *o o b r a č u n a n po d o l o č e n i ceni.

Naj pripomnimo še to, da «0 Marij č lan i te zadruge imeli v v e č kleteh vse sode polne res dobrih kvalitetnih vin, za katere nj b i o tret»4 iskati kupcev, še manj v:no ponujati. Kupci so prihajali sami. Pisec navaja, da so z a d r u ž n i k i sejali v nepogno.jeno zemljo. Res je. da ni bilo zadosti hlevskega gnoja, kupili pa so ga od .JLA v Novem meslu in zemljo umetno pognojili, tako da so bili pridelki zadovoljivi.

TUvši z a d r u ž n i k i v p r a š u j e j o pi­sca, kdaj in knko so » b r e z v e s t n o izrabljali z e m l j o « Tudi n e v e d « rnič o »po ldrug i milijonski Izgu« bi«, p a č pa vedo, da je posestvo p l a č a l o le to, kar te prevzelo, kakor pridelke, ž i v i n o in drugo. B i v š i z a d r u ž n i k i v T r š k i gori ni­so dajali kmetom nobenih ugod­nosti »pod r o k o « , p a « p a so si pomagali, kadar ie bilo potrebno.

Pisec blati b i v š e z a d r u ž n i k e s tem, da v slabi luč i prikazuje njihovn delo i « gospodarjenje, z a d r u ž n i k i pa se s p r a š u j e j o , od koga in zakaj so dobiu tri p r i ­znanja za svoje delo, k i so visela v pisarni K D Z T r š k a gora.

T r i leta dobrega gospodarjenja — tri priznanja.

Birvši z a d r u ž n i k i pa ž e l i j o ko­lektivu sedanjega posestva, da sJ tudj on pridobi s pridnim delom pohvale m priznanja ter mnogq uspehov.

» D O t E J S KI 171S T « Stev. 42 (345)

„DESETI BRAT" zoper med nami Obrazi iz kostanjeviškega gledališča 1 Spet nas Je obiskal ta stari ipri-ijateij vseh, k i ljubijo lepo sloven­sko knjigo pa naj boao to pre­prosti ljudje a,i izobraženci z za ­lite vneji.m litetarnim okusom, i n z njim so seveda prišli vsi ljubi znanci : Krjavelj , Kvas , Pehar ček, Dolef , Manica in drugi, k i so Jurčiču zrasli, nesmrtni, & njego­vega poznavanja vaške »s tvarno­sti« in Ljubezni do domačega čk> veka, izpod njegovega, v tem ro­manu genialno stvaritei jskega pe­resa. Prešernove Poezije, Levsti­kov Mar t in Krpan . Trdinove Baj­ke, Tavčar jeva Visoška k r o n k a , Jurčičev Deseti brat - to so naj­večje in najlepše stvaritve sloven­ske književnosti v minulem stolet­ju, velikem stoletju naše kulturne rasti. Pet naslovov, k i se pno nad ostalo, ludi bogato letino sloven­ske književne tvornosti med 1800 in 1900. A l i ni teh pet knjig ve­liko za tako ma ;hen narod, čep rav v razponu cne^a stoletja! Saj je b i l to šele začetek naše kulturne poti , j n kakšen začetek!

Med petimi naštetimi deli je Jurčičev Desti brat najbolj ljud­ski, bralcem najbližji, kar ne pome­ni , da bi se kakor Koii zmanjša­la njegova umetniška vrednota ah potemnei pripovedni blesk, sijoč • teh, nam vsem tako znanih in

Teden muzejev v Metliki

V Tednu muzejev so v Be.o-kran>kem muzeju v Met l ik i od-iprii razstavo »Janez Trd ina in Bela krajina.« O D otvoritvi v ne-de.jo 7. oktobra dopoldne, na k a ­teri so bi l i navzoči mnogi pred­stavniki javnega, političnega in kulturnega življeaja v mestu, jeo pomenu Tedna muzejev sprego­vor i l upravn:k Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular , nakar je predsednik metliške mes:ne ob­čine Franc Jakljevič, k i ;e prevzel nad razstave, pokroviteljstvo, to razstavo tudi odprl .

2e prvi in vse naslednje dni so t i razstavo, k i prikazuje, kako je Janez T r d i n a cenil in spoštoval Belo krajino in njene prebivalce, ogledali števuni odrasii in mnoge šole. Zaradi splošnega zanimanja bo razstava odprta do nedelje 21. oktobra.

ljubih strani, k i jih je Jurč ič pisal res v svoji »srečni uri«, izvrstno uorana zgodba, upodabljanje zna­čajev, zapleti m razpleti , »t^pi«, s Krjavijem na čelu, čudovito k le­na govorica in besedišče, vzeto iz ust »našemu največjemu slovni-čarju - kmečkemu človeku««, upo­dobitev kraja in takratnega časa in stanja na našemu podeželju -vse to je neusihajoči mik tudi za sodob. bralca, l n romantika, k i je pnelita skozi zgodbo o desetem bratu, nam ni o d v e č : je kakor mehak sij, k i opozarja to davno zgodbo in davni čas-

ln tako nas ie Deseti brat vno­vič obiska!, že drugič po osvobo­di tv i . Tokrat v novi obl iki (za lož­ba » K m e č k a kn j iga« in v no­vem odevalu: s podobami G v i d a B i r o l l e . Lepo iskana č e d n o opremljena izdaja. N o v a zanimi­vost so kajpak Birollove ilustra­cije. M i k a v n o je primerjati, kako so trije naši umetn.rii upodobili Dosetega orata, s kakšnimi slikar­skimi »priiemi« so se lotiili nema­lo težke ilustratorske naloge. P r i ­znati moramo, da jim n i šlo le za neko ilustriranje teksta, temveč za pravo umemiško prizadevanje: njihove upodobitve naj bodo č im­bolj samostojne umetnine, sl ikar­ski prispevek Jurčičevi pripovedi. P r v i je Jurč iča ilustriral Vavpo-

tič (v Mohorjevi izdaji 1 9 M ) ; škoda le, da so njegove slike eno­barvne in medle na siabem papir­ju, in se večja asc-da, da niso ohranjeni originali ali vsaj klišeji. Drugi ilustrator je Gaspari (v iz ­daji 1955; in sedaj, tretji, B i ro l ia . Vsa čast obema, toda kako rad bi človek videl Vavpot ičeve slike v takem tisku in na takem papir­ju. Dosegla ga nista, čeprav je tu ­di njuna upodobitev visoko k v a l i ­tetna, resna in nadvse zanimiva. Gaspari je ooremil toman s svojo znano in priznano folklorno - s l i ­karsko tehniko in veščino; Biroi la je kajpak tudi ostal v folklornem motivu (saj v tem romanu nj mo­goče mimo folklore: noša!), je grotesken, zlasti v upodobitvi sa­mega desetega brata. Zato so nje­gove podobe bolj hladne, bolj kričeče k o tople, domači jske i lu ­stracije Gasparija (seveda se v tem izraža razl ično s-likarsko ob­likovanje, posebni umetniški tem­perament in tehnika obeh umetni­kov) .

Za ložba » K m e č k a kn j iga« , k i je poslala med nas »novega« D e ­setega brata, zas luži pr'znan.je, zlasti, ker je pridobila novega ilustratorja. Saj je ravno v tem za to izdajo posebna mikavnost bra l ­cev in prijateljev Desetega brata.

S.

P r o s v e t n e g a d r u š t v a » L o j z e K o š a k « l n n jegovega gle­d a l i š č a v K o s t a n j e v i c i n a K r k i n a š i m b r a l c e m n i t r eba posebej p r e d s t a v l j a t i . O n j e g o v e m v s e s t r a n s k e m d e l u za k u l t u r n o - p r o s v e t n i d v i g d o m a č e g a mes ta i n n jegove o k o ­l i c e s m o v z a d n j e m l e t u p r e c e j k r a t p o r o č a l i . T o l i k o b i r a d i — k a r o d k r i t o p o v e m o — p i s a l i t u d i i z n e k a t e r i h d r u g i h n a š i h o b č i n s k i h s r e d i š č , pa n a m ž a l n i b i l o m o ­g o č e . K j e r n i p r a v e g a de la , t u d i ne m o r e b i t i dos t i poro­č a n j a o u s p e h i h . P r e d o b č i n s k i m p r a z n i k o m K o s t a n j e v i ­ce, ob k a t e r e m p r i r e j a jo d e l a v n i č l a n i P D » L o j z e K o š a k « bogat k u l t u r n i teden s p e s t r i m spo redom, danes n e k a j besed o n e k a t e r i h i z m e d p o ž r t v o v a l n i h fgra lcev , k i daje­jo n a v z l i c t e ž k i m pogo jem z ve se l j em vse svoje m o č i z a u s p e š n o rast d o m a č e g l e d a l i š k e d r u ž i n e .

Ladko Kukec, pos lovod ja K Z v Kostanjevici na Krki, je prvak kostanjeviške igralske družine. Po vojni je na kosta-njeviškem odru poustvaril okoli dvajset usod, med ka­terimi je vsaj nekaj takih, ki jih občinstvo ne bo pozabilo. Koliko ur požrtvovalnega pro­stovoljnega dela je bilo za to potrebnih! Koliko je bilo tre­ba p r e b i t i mraza v dvorani, ki nima peči, kolikokrat se je bilo treba odreči osebnemu ugodju in se žrtvovati za skupnost! Toda Ladko Kukec je bil vesten na prostovoljnem delu prav tako, kot je vesten in priden v s l u ž b i . O b kosta-njeviškem kulturnem festiva­lu, ki bo od 20. do 28. oktobra,

Bogata žetev MLADINSKE KNJIGE Pred kratKim je bilo v Ll>ublla­

ni posvetovanje zastopnikov za­l o ž b Mladinske knjige | M K | , ka­terega so se u d e i e ž i l i tudi tri j s zastopniki iz ncvome.skega okraja. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o programu M K za leto 1957 in 1958, o č e m e r Je podrobno porr.ral ipisatelj Ivan P o t r č , k; je napovedaj, da bo z a l o ž b a izdala lepa in p r i v l a č n a dela, ki so mla­dini nuino potrebna. Koristi la pa bodo tudi kp* u č n i p r i p o m o č e k prosvetnim delavcem.

Zastopniki se izrazili svoja mne­nja o sprejetem programu in predlagali, da bf bilo treba izdali primerno knjigo trot p r i p o m o č e k za pouk domoznanska in snovi iz tate* N O B . nadalje .za pouk mo­ralne vzgoje, poterrr Odisejo in Iiijado v protzi, p r i p o m o č e k za pouk p o l i t e h n i č n e vzgoje in po­dobno. Teim ž e l j a m z a t o ž n a M K ne bo mogla u s t r e č i V celoti, v e n . dar sO zastopniki opozoiili na potrebe, katere so se in se Je po­javljajo na terenu. Danib je v bilo

dosti zdravih pobud in napotkov, za katere so odgovorni ohl.mbill, da j ih bodo u p o š t e v a l i kolikor bo n a j v e č m o g o č e .

Sef prodajnega oddelka J o ž e Vagner Je n a v z o č i m dal nadvse zanimivo p o r o č i l o , ki bo zanimalo tudi nase bralce, saj nam p r i č a , kje je n a š mladinski tisk r a z š i r ­jen in k'le ni. Iz p o r o č i l a le raz­vidno, k a k š n o in k o l i k š n o poslan, stvo opravlja z a l o ž b a M K v n a š i republik}.

Z a l o ž b a M K Je lani r a z p e č a l a za 88 milijonov dinarjev svojih publikacij. Vseh prodanih Izvodov je bilo 6« milijonov. To so: C i c i ­ban. Pionir, Pionirski list in knjige vseh k n j i ž n i h zbirk. Zani ­mivo je, da » o proda'.« knjigarne v L R S za 15 miliionov din, k n j i ­garna z a l o ž b e M K za 17 milijonov din, poverjenik; po š o l a h pa za 5fi milijonom donarjev izida | M K .

Iz tega Je raizvidno, da so imeli poverjeniki glavno m zelo odgo­vorno nalogo pri r a z š i r j a n j u mla­dinskega tiska. Vseh poverjenikov V L R S je 1400. Prodali so 573.000 izvodov Cicibana, 260.WM izvodov Pionirja in 2,19«.08O izvodov Pio­nirskega lista. 109.337 >odov knjig zbirke Č e b e l i c a , 121.037 izvodov kn<Jig zfbirke Sinji Galeb in 21.108 izvodov knjig ostalih zbirk.

Vsekakor zadostna ugotovitev pa je naslednja: v L R S Je 12*0 šol , od katerih je 720 n a r o č e n i h na vsaj po l izvod zbirk Sinjega ga. leba ta Č e b e l i c e , ostalih 4*0 šol pa nI n a r o č e n i h na te knj i ine zbirke. Ostale zbirke knj ig ima (W0 šol n a r o č e n i h po en izvod. 540 šol pa je takih, k; nimajo naro­čene nobene knjige, vendar bi b i . lo potrebno, da bi tudi te šole

prejemale vsaj po en tevo<d od vsake k n j i ž n e zbirke.

Kol iko šol je po okrajih naro­č e n i h na publikacije M K , je raz­vidno iz naslednjega: v okraju Koper je n a r o č e n i h 70% šol na k n j i ž n i c o Sinjega galeba in 6i% šol na zibirko Č e b e l i c a , v okraju Maribor 69% šo l na k n j i ž n i c o Š i ­rnega galeba in 30% šo l na zbir­ko Č e b e l i c a , v okraju Celje 65% šol na k n j i ž n i c o Sinjega gai'eba in 55% šol na zbirko Č e b e l i c a . Za temi se vrstijo okraj; Ljubljana. Ptuj, Trbovlje. K r a n j , K o č e v j e , Novo mesto, Murska Sobota m Gorica.

Razumljivo je, da Je v e č vzro­kom in rarlogov zakaj je v neka . terlh okrajih v e č šo l n a r o č e n i h na k n j i ž n e zbirke kot v nekate-nih. res pa je, da igra glavno vlogo denar, s katerim razpolaga­jo vodstva šol za k n j i ž n i c e . V e ­mo, da se ravnatelji in upravitelji borijo * t e ž a v a m i . za>to bo treba k tej borbi pritegniti š e ostale, da bo uspeh zagotovljen. N a š e š o l . ske k n j i ž n i c e ne smejo hiti brez irdaj n a š e nalboijSe mladinske za­l o ž b e . Pa ne samo to, tudi n a š i m n a j m l a j š i m imoramo vzbuditi l j u ­bezen do Vrtifige, pa bo uspeh pri i z o b r a ž e v a n j u in vzgajanju nepri­merno v e č i i kot deslei.

»KTdar pridejo k r : i ? e in -listi M K v š o l o , je praznik pri nas« , pravijo mnogi. Tako naj bi bilo povsod, po v*eh n a š i h š o l a h .

Ob k « n c u so zatt^Dtiki sklenili, da bodo š ir i l ; m ' a đ i n r k i tisk z vsemi razipcložljLvtmj sredstvi in v z d r ž e v a ' i č i m temnejše stike s poverjeniki po *olih ter jjm po­magali pr i njihovem plemenitem delu. B . L .

Pozdrav iz Kragujevca

E n a zadnjih topl ih jesenskih nedelj je i n mala M a r i j a v Kos ta­n jev ic i res ne ve, kam bi z av i l a na kra tek popoldanski I z l e t . .

Skoraj vsak teden be remo v našem priljubljenem listu, kako Dolenjci, ki služijo vo­jaški rok, pozdravljajo z n a n ­c e

T u d i mi. kar nas je Dolenj­cev pri vojakih v Kragujevcu, pozdravljamo, vse bralce »Do­lenjskega lista«, posebno ti­ste, ki nas poznajo (predvsem dekleta).

Mnogo bi vam lahko napi­sali o našem novem življenju pa se bojimo, da bi vns morda ne zanimalo. Najlepše je ob večerih, ko se zberemo slo­venski fantje in nam ob s p r e m l j a i n domače p e s m i kmalu mine čas. Ponosni smo na častno službo v v r s t a h JLA, saj občutimo zaupanje, da smo sposobni b r a n i t i svo­jo tako lepo, socialistično do­movino.

Vsem, ki nas bodo k m a l u zamenjali, priporočamo, naj se skrbno pripravijo na čast­no službo v JLA.

Našim pozdravom se pri­družuje tudi dolenjski rojak kapetan Alojz Berlan.

J o ž e F r i c , J o ž e G r m , S l a v ­k o K o v a č i č , Š t e f a n K a v a š , F r a n c e G a č n i k « I v a n H o č e ­v a r , J a n e z G a l , J o ž e P e r š e , Š t e f a n G J u r i c a . M a t i j a V r b -n j a k . F r a n c e B u l d i n .

Nad 90.000 študentov Imamo

N a univerzah v Jugos lavi j i š t u d i r a zdaj nekaj nad 90.000 redn 'h in izrednih š t u d a n t o v , ka r je p r ib l i žno petkrat več k a ­kor leta 1939. V zadnjih 10 hrtih je bilo d ip lomi r an ih nad 30.000 š t u d e n t o v a l i več kakor v biv.ši Jugos lav i j i v 24 let in . N a u n i ­verzah je nad 500 raznih klubov in d r u š t e v , k i se ukvarjajo s kul turno, t e h n i č n o i n š p o r t n o vzgojo š t u d e n t o v .

Naročajte In berite »DOLENJSKI LIST«!

bo nastopil kar petkrat: kot Manfred v Ljubezni treh kra­ljev, kot Piccolomini v Celj­skih grofih, kot Piet van Do-oren v Mladosti pred sodi­ščem, kot detektiv v Ameriški tatirini in slednjič kot nosilec naslovne vloge v Kloštrskem žolnirju. Mlademu igralcu, ki je že prerastel okvir povpreč-

Ladko K u k e c , poslovodja v K Z Kostanjevica i n prvak d o m a č e ­

ga g l eda l i š ča

nega amaterskega gledališča, pa je kljub temu ostal skro­men in vh. iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspeš­nega dela!

I v a n M l a k a r , krojač, se Se dve desetletji uspešno uve-

l v a n M l a k a r , k r o j a č i n igralec

Ijavlja na gledaliških deskah. Ustvaril je nekaj pretresljivo človeških podob, ki ne bodo nikoli zbledele. Mlakar sode­luje pri sleherni uprizoritvi in je pri občinstvu nepogreš­ljiv. V svoji vnemi za gleda­lišče in ljudsko-prosvetno de­lo pozablja nase, dostikrat tu­di na svoj poklic! Nobena žrtev za gledališče ni zanj prevelika, saj prav njemu po­sveča svoj najboljši čas. Ivan Mlakar je prvi karakterm igralec, igralec, ki zadnja le­ta raste od predstave do pred­stave. Tudi on bo nastopil na festivalu v petih gledaliških predstavah, podal bo pet naj­različnejših likov, med kate­rimi predstavlja Vide v Klo­štrskem žolnirju nesporni vi­šek njegovega umetniškega iz­raza.

K a r l a K u n t a r i č e v a je prvič nastopila v Kostanjevici šele predlanskim. Ze s svojim prvim nastopom pa je doka­zala, da gre pri njej za nepo­grešljiv talent, ki bo odru sa­mo koristil. Res. doslej so bi­le njene vloge takšne, da so delale iast njej in igralski družini: Nekaj podobnega je

KOSTANJEViŠKI KULTURNI TEDEN pod pokroviteljstvom Ivana Regenta, predsednika

Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v počas t i t ev o b č i n s k e g a p razn ika obč ine

K o s t a n j e v i c a - P o d b o č j e bo v dneh od 20. do 28. oktobra .

S P O R E D Sobota, 20. oktobra: Ob 19. u r i z v e č e r bo p r i ž g a n fes t ivalski

ogenj pred Domom kul ture v Kos tan jev ic i , v ka terem bodo vse pr i redi tve . Ob 20. u r i : Sem B e n e l l i : »L jubezen treh k r a l j e v . «

Nedelja , 21. oktobra, ob 8. u r i zjutraj otvori tev Razstave slo­venske grafike v š o l s k e m pav i l jonu . Ob 9. u r i : Komemorac i j a pred spomenikom. Ob 9.30 u r i : Formiran je odreda p r e d v o j a š k e vzgoje. Ob 10. u r i : Lepo je v naš i domov in i b i t i mlad . (Akademija.) Ob 14. u r i : Strelsko tekmovanje i n Izbor strelcev za okrajne tekme. Ob 20. u r i : dr. B r a l k o K r e f t : »Cel jski grofje«.

Torek, 23. oktobra: ob 20. u r i : T. Cufa r : » A m e r i š k a t a t v i n a « . Č e t r t e k . 25. oktobra: ob 20. u r i : H . T iemever : »Mlados t pred

sod i ščem«. Sobota. 27. oktobra : ob 20. u r i : Lado Smreka r : »Kloš t r sk i

žo ln i r« . (Krs tna predstava.) Nedel ja , 28. oktobra: ob 9. u r i : Te lovadn i nastop č l anov T V D

Par t i zan , nato pr i ja te l jska s r e č a n j a v odbojki . Vab imo vse obč ins tvo , da se ka r v n a j v e č j e m š tev i lu

ude lež i fes t ivalskih pr i redi tev . D a bi b i l obisk res m n o ž i ­čen, so cene vstopnicam po 20 dinarjev. To vel ja le za gle­d a l i š k e predstave, razen za »Kloš t e r skega žolni r ja« , medtem ko je na ostale pr i red i tve vstop prost. P r i j ave za obisk pr i redi tev sprejema pisarna šo l skega vodstva v Kostanje­v i c i pismeno med 8. i n 12. uro, pa tudi t e l e fon lčno na telefon št. 19. Obi šč i t e Kostanjevico, v jesenskih barvah so dolenj -ke Benetke n a j l e p š e ! Tu r i s t i si poleg ku l tu rn ih znamenitosti

mesta lahko ogledajo tudi n a j n o v e j š o postojanko na G o r j a n ­c ih — P l a n i n s k i dom na Po lomu , k i je le dve u r i oddaljen od Kostanjevice i n je dostopen tudi z motorn imi v o z i l i .

P r i p r a v l j a l n i odbor

izjavil o njej tud' H i n k o N u -č ič , ki se je te dni mudil v kostanjeuiškem gledališču na kontrolnih vajah. In še nekaj odlikuje njeno podobo: resnost in točnost, saj še ni bilo vaje, da se je Karla ne bi udeležila natanko ob napovedani uri.

T i l k a K r a p e ž e v a , Šivilja, je med občinstvom zelo priljub­ljena. Zadnja leta je obliko­vala nekaj zelo uspešnih ti­pov, med katerimi je gospo­dična Hogendorst v Mladosti pred sodiščem ostala nepozab­na. Po dolgi in zelo težki bo­lezni bo v festivalskih prire­ditvah spet nastopila. Tudi to pot jo bo občinstvo, kakor vse­lej, toplo pozdravilo. Ne bi bi-

K a r l a K u n t a r i č e v a ne zamudi nobene vaje

lo prav, če se ne bi ob tej priložnosti lepo z a h v a l i l i po­žrtvovalnemu primariju no­vomeške bolnišnice d r . F . K o s ­cu , ki ji je vrnil zdravje, saj se je za Tilko prav očetovsko zavzel, kakor tudi zdravnici dr. E r n i P r i m o ž i č e v i .

Vrsta je dolga, še marsiko* ga bi m o r a l i predstaviti, saj bo na kostanjeviškem festiva­lu sodelovalo blizu tri sto lju­di, povečini delavcev, kmetov, obrtnikov, dijakov itd. M o r a l i

v ' i •

T i l k a K r a p e ž e v a , Šivilja i n p r i l jub l jena i g r a l k a

bi povedati tudi to, da so si nekateri vzeli za to priložnost svoje letne dopuste. Toda a tem še kdaj drugič.

Kratko, pa jedrnato Lojze Ihan iz Ti lograda v Č r ­

ni gori nam pise na kartici tole: » . . . Sporočam vam, da slu­

žim J L A v Crn i gori. Će bi tudi meni pošiljali vas list, ker sem ga vedno rad pogledal doma. Zdaj sem tu, daleč od d r m a in mi bo 'domaći list najbo^c raz­vedrilo. Prosim, sfe b i mi ga ta­koj poslali, priložite pa tudi po­ložnico, da bom takoj nakazal denar . . . «

S T A R ^ r , n a r o č i t e zato tudi v i sinu, k i je šel pred k r a t k i m k vojakom, na š dulenjski pokra­j i n sk i č a s n i k ! Vsak teden mu bo p r i n a š a l pisane novice iz vseh n a š i h krajev, od doma pa m u vsak teden verjetno ne bo­ste u tegni l i pisat i !

Jože Hartman:

Holandija danes Za ruriste imajo Amsterdamci

posebno ugodnost — vodni taksi. T o so n izk i motorni čolni s ste­kleno streho, nekakšne moderne gondole za 50 ljudi. Vodic nas ie v treh j e ž k i h opozarjal po m i ­krofonu na amstera.*niirt.e z n a m e ­nitosti. Vedeli vmo Rembrandtovo hišo, četrt i bankirjev, draguljar­jev, pris tanišče na koncu velike­ga psekopa, k i veže Amsterdam t Severnim ledenim morjem in vrsto drugih znamenitosti. P r i koncu vožnje smo se brez večje JSfcode zaleteli v drugi taksi. H o -landci vedo, kaj je turizem; ta jih rešuje iz pasivne trgovinske b i ­lance, čemur se bo mogoče kdo začudi l . Ho .andc i imajo v zad­njih desetih letih po vrednosti manjši izvoz kot uvoz, čep rav je standard precej visok.

Ker smo že prj vprašanju stan­darda, naj omenim Še nekaj dej-« < v , k i Kodo mogoče pripomog­la k bolršemu ra/timev .miu eko­nomskega stanja na coevanem zahodu. V sološnem lahko reče­mo, da standard ni pretirano v i -e:>k. Holandi ia je dežeia, kjer so­cialne razliki ' ne bodejo v oči. Pikscbnc ele^anre nismo ooazil i . Ljudie so crcpro&to in okusno oblečeni. I.etos p rev ladu j rrVI barva. M r ^ « i obleka stane pri -feliiao 1C0 krou, kar predstavlja

malo manj kot polovico p o v p r e č ­ne plate. Univerzitetni u>_telj ima »dobro« plačo — 450 do 500 kron al i guidnov mesečno, ven­dar je raznih davkov in taks to­l iko, da mu od Mga na koncu ostane kak«h 370 guidnov. N a ­jemnina pa doseže tudi 150 guid­nov na mesec. Holandc i so silno ekonomični in nekoliko skopi. Res je tudi, da je Holandcev v Holandi j i preveč, saj je to naj-gosteje naseljena d r ž a v a na sve­tu, zato je tudi pronora premalo. Holandc i ga »kradejo« morju. Zagradi jo namreč z velikimi je­zovi pl i tvo vodo in ozemlje izsu­šijo. T o ozemlje se imenuje »pol-der« in mlini na veter služijo predvsem za črpanje vode in po l -derjev.

V hladnih večerih Amsterdama «mo odkrival i »Čare« svobodne konkurence v obilnih neonskih razsvetljavah. N e rek lamirao samo blaga, tudi bog ima »voje mesto v neonskih reklamah. M a ­lo pred vhodom v nekoliko raz­vpito »Kitajsko četrt« te jasno opozarjajo svetleče črke »bog te kHČe«! T a k o ti »Kris tusova voj­ska« pomaga do repuitclle. Č u d ­no »e prekleta ponoči me!odi ;,t i/orkvenih zvonov, k i vsako uro odzv.inj.iio isti napev, s šumno mtrzrko barskih avtoma t« v in p i ­

janim k l i c i obiskovalcev ter prepi­r i v Kitajski četrti .

Sodobna »znamenitost« so I n -donezijci k i jih je sedaj v H o ­landiji precej. T o |p v glavnem emigranti, k i so se kakor ko l i pregrešili proti miadi indonezij­ski republiki in se odločili za življenje v senci kolonizatorskih zaščitnikov. Sedaj ti ljudje igrajo žr tve po Holandi j i i n skušajo i z ­vleči profite iz svojega položaja. V lada jim sicer nudi delo, ven­dar je prenekateremu e x - b u r ž u -ju pod čast prijeti za pošteno de­lo. Zvečer srečuješ zlastj mnogo indonezijskih deklet na ulicah in po restavracijah, kjer obujajo spomine na odl ičnisko iivljenje v nekdanji domovini , skoro ved­no v d ružb i Holandcev, čeprav prav ti gledajo I U n « kot na ne­potreben element. Ostanki kolo-nializma <o sedaj Holandcem sa­mo v breme.

N a trgu pred kraljevo palačo stoji spomenik Holandcem, ž r t ­vam druge svetovne voinc, pred­vsem nacizma. Holandc i so iz­gubili po nemških koncentracij­skih t abo r šč ih okrog ?00 tisoč svojih ljudi. Kral jeva pa lača j. velikim globusom na strehi (v notranjosti globusa je prava prav­cata soba) in spomenik na tp;n ne dajeta slutiti, da »o vse te lepe stvari zgrajene nad potopljenimi Lidijami, kajti nekdaj j e do tu <ev.tlo morje-

Mjed manj 7:1.1 ne znamenitosti sp.ida ruski institut, katerega pa obišče le malo inozemoev^ kex n i

pravega zanimanja zanj. H o ­landci zatrjujejo, <i a i e poleg am­sterdamskega tak inštitut samo še v Leningradu, kar bi po zanimi­vostih in redkih dragocenostih, k i jih poseduje institutska knj ižni ­ca, biio mogoa-. inštitut je bil namreč osnovan po letu 1935, ko so nemški socialdemokrati spra­v i l i svoj bogati arhiv pred H i t ­lerjevo grabežlj ivo pestjo v A m ­sterdam. Pokara l i so nam v<x* Marksovih in Plchanovih rokopi­sov, k i so še sedaj ,predmct Štu­dija profesorjev na inštitutu; na osnovi bogatega arhiva inštitut i7-daia elaborate o razvoju socialne mi-sii in tiho predstavlja proriar-gument leningrajskim znanstve­nim dognan jem.

Na j še omenim, da so trgovine polne k:»t povsod drugje z naj­različnejšim blagom, da od tek­stila v glavnem prevladuje kon ­fekcija, da je ženska konfekcija najcenejša, o t roška pa n a j d r a ž ­ja, da stane ženski klobuk uvo­žen iz Anglije 30 guidnov, ena-" ke kvalitete in oblike domače proizvodnje pa le 5 guidnov — (hočem samo poudariti, da vsa­ka d r ž a v a Ščiti svojo proizvod­njo in torej naša ni izjema). -—

Amsterd.tm je trgovsko sredi­šče, Dcn Haag ali Graven Hat*;, kot ga imenujejo Holandci , pa poli t ično a!i bolj j.-uno — glav­no mesto Holandijc, č e p r a v je po številu prebivalcev šele na tretjem mestu. N a poti iz A m -

I

r * ' ' " * .

iU tu.pM.i 1»KJ w i».lB,j

J —

P a l a č a m i r u — Mednarodno sodišče v Haagu

sterdama iproti Den Haagu smo prvič videli tipično holandsko po­krajino, polno prekopov, mlinov na veter, sistematično parcelira-nih travnikov in polj, kjer so se mirno pasle lepo rejene, č rno-be -le holandske krave in kjer je naj­bolj čudovi to , zdi se, da med travniki plavajo jadrnice, ker so prekopi nižji od suhe pokrajine. Cela polja tulipanov in 'drugih cvetlic smo lahko videli južno od Haar lcma, znamenitega središča za gojitev cvetja. T a pokrajina res pueti v č loveku nepozaben vtis, zlasti, če jo obseva sicer sra­mežljivo sonce n a d HoJandijo. Se vofelja skozi univerzitetno me­sto Leiden in že nas vodič opo­zori , da se bl ižamo Haagu.

Haag je menda najbolj znan zaradi mednarodnega sodišča. K o smo si TO pa l ačo — »Vredes paJais« ogledali, smo mimogrede ugotovili, da so stari jugoslovan­ski grb na stolu v glavni razprav-ni dvorani Šele pred nekai leti zamenjali r novim. Pa lača ie res Etntmivt, kot ri7,pr.ivc, k i se • i-Štjo v niei. Amerikanci so po­kloni l i sodišču k ip »Tusritiae« brez zaveranih oči in to naj bi bil simbol novega pojmovanja Pravice.

P.tr'ament je sameval. Sicer so Holandci že tri mesece bre7 v l a ­de, vendar si z i r . id i : : i tam nihče ne Soli elave. Znka i ni vlade? Kler ika lc i in socialisti se ne moreio snomzumeii. kdo bo predsednik vlade. Kler ika lc i t rdi­

jo, da se je njihov v (pliv pove­čal za dva stola v parlamentu, socialisti, k i imajo večje število poslancev kot kler ikalci , pa tr­dijo ista — pridobil i $0 Si enega poslairfa več. Tretja » t ranka — liberalci — pomaga »ocialistcm, vendar je pre.ii.bka, da bi se do ­končno sporazumeli.

Socialisti, če jih' lahko taka imenuicmo, so precej svojevrstno g'banjc v Ho!andij.i. Sami p r av i ­jo, da se od klerikalcev ra<ziiku-J e io po tem, ker sprejemajo v stranko tudi katol ičane, k l e r ika l ­ci pa zahtevajo, da je član stranke lahko samo katolik. N a dru^i strani pa socialisti ne o r i« zna vajo razredne borbe in so po vojni odkloni l i v glavnem vsa socialistična načela ter tako uga­jajo liberalcem, k i je stranka ka ­pitalistov. T o absolutno paktira­nje na vse strani je zvodenilb njihov ideološki in socialni pro­gram, k i ni sedaj ničemur podo­ben. Vsestranski mir tudi *a ce­no lastnih osnovnih interesov n« bo dolgo vzdrževal strankine mo-Či, saj s tem izgublja osnovno orientacijo — tO je borbo za bol j ­ši položaj delavstva, k i ga stran­ka formalno zastopa. Včasih človek res ne ve več, kdo je od klerikalcev in socialttfov bolj progresiven, edini so si le v tem, da so najbolj procresivni v i \ " -ropi. N e k d o ir drufbe H o l a n d ­cev je duhovito skrajšal p ro-•• "n socin '^r lčnc stranke v na­slednjo definicijo: »Mamj kJorr-k.iicev in več hi.Š!«