Novi moški?

DNIXIV D R U Ž I N E

Š T I R I N A J S T

P R I L O G AŽ E N E • O T R O C I

Novi moški?

M A R E C 1 2

AIGNER / Moška jokavost, patri-arhalna hege-monija, novo očetovstvo

KUSTER/ Deset točk do sreče mo-škega

OKROGLA MIZA / RESSMANN/KOREN/OLIP/WIESER

ZABLATNIK/ Za božjo vo-ljo, moški se spreminjamo v ženske

ŽORŽ/ Otrok potre-buje očeta

BA

STO

GR

AFI

E |

PH

OTO

CA

SE.C

OM

DRUZ_priloga_12.indd 1 09.03.12 17:04

XIV ŠTIRINAJST DNI2

Micka Opetnik [email protected]

U V O D N I K

Od trenutka, ko sva z Moniko Novak-Sabotnik pred enim mesecem začeli načrtovati družinsko prilogo na temo »moški«, sem bolj pozorno opazovala in srečevala moške ok-rog sebe. Mož, sin, oče, brat, sorodniki, kolegi, prijatelji, znan-ci, uslužbenci v javnih službah, sotrudniki v društvu, proda-jalci. Tako kot so različne povezave med nami, tako različni so tudi medsebojni odnosi. In vendar ni tako pomembno, v kakih odnosih živimo, odločilno je, kako se srečavamo, kako pogovarjamo, cenimo in spoštujemo. In tu ne igra posebne vloge sorodstvo ali kratkotrajno srečanje - odločilno za dobro počutje, prijetne trenutke je odkritosrčnost in spoštovanje. Na teh dveh temeljih slonijo vsi pogovori. In vendar se ved-no znova dogaja, da tega ne zmoremo. Tako sem se pred ne-davnim zašla v nadvse ponižujoči situaciji. Ob razpravi, kjer sem kot posestnica zahtevala zase pravico in spoštovanje, sem v moški družbi doživela, kaj se pravi: moški se spoz-namo na gospodarstvo, vemo, kako tečejo fi nance in kaj je pomembno in potrebno v družbi. Nikjer ni bilo čutiti enako-pravnosti - šele nasprotno - brez občutkov in spoštovanja se je uradnik postavil nadme in mi dal občutek manjvrednosti in neznanja. Ob drugem dogodku pa sem opazovala kolega, ki se je z ve-likim spoštovanjem in premišljenimi besedami zastavljal za sodelavca, ga zagovarjal, izpostavljal njegove dobre lastnosti in ga tako rešil iz težavne situacije. Tako kot sta si nasprotna ta dva primera, tako različni so moški - tako jih vsaj jaz doživljam. Razpeti med - biti junak, delati »s komolci«, vse vedeti in obvladati svet, na drugi stra-ni pa so skrbni očetje, pozorni možje in spoštljivi v odnosih do soljudi - moških in žensk. In prav o tej razpetosti je stekel pogovor ob okrogli mizi, na katero sva s sourednico Moniko Novak-Sabotnik povabi-li štiri moške - gospodarstvenika, dva vzgojitelja in kmeta. In vsi so soglašali - naša družba se je tako bistveno spremeni-la, da se spreminja tudi vloga moškega v njej. Vsak jo išče po svojih močeh in zmogljivostih. Vsem pa je bilo skupno - le na spoštovanju med moškim in žensko je mogoče graditi med-sebojne odnose in po njih družbo. Vabim vas, preberite si to prilogo, v kateri spregovorijo moški o svojih vizijah, mislih in željah.

Slika na naslovnici: Moški roko v roki z lastno podobo ...

DNIXIVD R U Ž I N E



Novi moški?

M A R 1 2

AiGNER / Moška jokavost, patri-arhalna hege-monija, novo očetovstvo

KUSTER/ Deset točk do sreče mo-škega

OKROGLA MIZA / RESSMANN/KOREN/OLIP/WIESER/

ZABLATNIK/ Za božjo vo-ljo, moški se spreminjamo v ženske

ŽORŽ/ Otrok potre-buje očeta

P R I P O R O Č A M O

Kdaj je moški res moški?Zakaj dečki tako težko sedijo pri miru. Kaj se dogaja v možganih bodočega očeta? Do pred kratkim smo bili mnenja, da se razlike v izražanju občutkov pri moških in ženskah nanašajo na vzgojo. Z načinom vzgoje se lahko bistveni biološki aspekti utrdijo ali zatrejo. Danes vemo, da se občutki v možganih moških in žensk različno obdelujejo. Ljudje smo najprej socialna bit ja in naši možgani se hitro priučijo in postanejo socialno dejavni. Ko odrasejo, se moški in ženske obnašajo primerno svojemu spolu. Toda koliko tega spolnotipičnega obnašanja je prirojenega in kateri del je priučen? Imajo motnje v komunikaciji med moškim in žensko biološko osnovo? Na taka vprašanja odgovarja knjiga »Das männliche Gehirn«. Knjiga odstira pogled za zakulisje možganov dečkov, nemirnih najstnikov in odraslih moških, očetov in starih očetov. Če se posvetimo življenju moških možganov, bodo moški bolje razumeli svoje nagone in ženske spoznale, kakšen je pogled na svet skozi moška očala. O novih spoznanjih iz raziskav možganov piše Louann Brizendine, profesorica nevropsihiatrije v San Francisku, zakaj so moški taki, kot so.

Louann Brizendine: Das männliche Gehirn. Warum Männer anders sind als Frauen. Knjiga je izšla v založbi Hoffman und Campe.

Gradimo spoštovanje


3ŠTIRINAJST DNI XIV

JokejLogar

P O G O V O R

ČIRKOVČE

Jokej, o čem se pogovarjajo moški, ko so med seboj?

Si veroučitelj in razrednik na velikov-ški gimnaziji. Kakšno vlogo imate mo-ški v šolski skupnosti? Zakaj je po-trebno, da doživljajo otroci v razred ni skupnosti moškega vzgojitelja? Kaj otroku kot moški pedagog lahko posre-duješ?Jokej Logar: Skupaj s kolegicami moški opravljamo važno delo, in sicer ne samo v posredovanju znanja, temveč tudi vrednot. Vedno več je otrok, ki doraščajo samo z enim staršem, po navadi z mamo. Včasih imam občutek, da so nam zaupani otroci hvaležni tudi za zgled, ki ga dajemo moški s tem, kako se lotevamo raznih tem. Otroci si potem laže ustvarijo svojo sliko.

Že 30 let prepevaš s sopevci v glasbe-ni formaciji Oktet Suha. Kaj ti pomeni ta glasbena in moška skupnost? O žen-skah se pravi, da rade klepetajo. Kaj pa moški? O čem se pogovarjajo moški, ko so med seboj?Jokej Logar: Glasba in petje, sploh pa petje pri Oktetu Suha, je zelo pomemben del mojega življenja. Ne bi hotel pogrešati nobenega trenutka, ki sem ga doslej doživel v tej posebni skupnosti. Odkrito se pogovarjamo o vsem, kar se dotika našega skupnega življenja. Ne manjka političnih, zlasti narodnopolitičnih in družbenih tem.

Zelo važna so mi mnenja pevcevprijateljev. Veliko pa se seveda tudi šalimo in smejimo.

Dolga leta – ne vem natančno, kako dolgo – si že dejaven na političnem po-dročju: NSKS, občinski odbornik, ljud-ska iniciativa ... in še kaj. Prav v poli-tičnih krogih je velika večina moških. Zakaj je tako? Kateri so izzivi ali pra-vila, katera si moški hitreje ali laže osvojijo? So moški boljši politiki? Za-kaj manjkajo ženske?Jokej Logar: Priznam, da sem političen človek. Zanima me to in ono in postanem aktiven, kadar se mi zdi potrebno. To pa je vedno tedaj, ko gre za pravično in pošteno stvar. Zato se ta čas aktivno angažiram v ljudski iniciativi proti podvojenim kanalskim pristojbinam v Pliberku. V narodnostni politiki sem za pošteno pot brez ideoloških pregrad, in sem prepričan, da je pravica na naši strani. V Zboru narodnih predstavnikov predvsem cenim odprto izmenjavo mnenj rojakov z Zilje, iz Roža in Podjune. Skušam živeti neizpodbitne pravice kot koroški Slovenec, zlasti kadar gre za uporabo mojega prvega jezika na vseh področjih javnega življenja.

Doraščal si v veliki Logarjevi druži-ni. Kako so tebe vzgajali tvoji starši in

na kakšen način vzgajaš ti svoje (tri) otroke? Kakšen odnos imaš do svojih otrok? Kaj bi jim kot oče rad posredo-val? Kaj se je spremenilo pri vzgoji od takrat, ko so starši vzgajali tebe in se-daj ti svoje otroke?Jokej Logar: Mislim, da so nas starši predvsem skušali vzgajati v odprte, poštene in marljive osebnosti. Požrtvovalno so skrbeli za to, da smo se vsi dobro izobrazili in našli pot v samostojnost in samoodgovornost. Družina je bila vedno gnezdo, v katerem smo se počutili varne in ljubljene in tudi po zgodnji smrti mame smo pri očetu v Gradičah vedno imeli svoj dom. Najbolj srečna bi bila z ženo Vido, če bi se kaj podobnega posrečilo tudi nama.

Srečno si poročen z ženo Vido. Dol-ga leta skupnega življenja oblikujejo part nerja in vendar si ohrani tudi vsak svoje hobije in navade. V čem pa se do-polnjujeta?Jokej Logar: Od vsega začetka najinega, medtem že skoraj 25letnega zakona imam občutek, da sploh nikdar ni bilo kaj drugega in si tudi ne morem predstavljati kaj drugega. Dopolnjujeva se v vsem, kjer je potrebno, vsak pa ima tudi svoj prostor, v katerem se lahko giblje in je.



V Ž A R I Š C U

Razprava o vlogi moških in njihovih nalogah v družini in v vzgoji otrok, o spolu ustrezni delitvi dela in o tako imenovanem »novem« moškem se danes vodi deloma prek glav moških samih in z mnogimi negativnimi pripisovanji.

Kakšni morajo biti moški? Na »7. avstrijskem dnevu mož« recimo novembra 2011 v Gradcu sem pogosto imel vtis, kot da je šlo tudi za to, da moškim publika, ki je bila za okrog 50 % sestavljena tudi iz ženskih udeleženk, priporoče, kakšni morajo biti v prihodnje. Če se ozremo nazaj na pomembno fazo ženskega najdenja samega sebe v okviru ponovno okrepljenega ženskega gibanja 1970ih let, dobimo vendar nenavadno sliko: nihče, sploh ne moški, si ne bi bil upal takrat ženskam reči, kako naj gre naprej. Bilo je samoumevno, da morajo ženske najprej med seboj razčistiti o sebi – in da se mora to zgoditi najprej brez moških (kar je bilo v širokih delih žal do danes prolongirano). Nasprotno pa se zdi, da moškim ta prostor ne pripada in v kritiki transportirana podoba moškega je po mojem mnenju vse preveč deficitarno usmerjena na dvomljive, pavšalirane lastnosti.

Novejše »moško gibanje« – docela v nasprotju z njegovim predhodnikom, ženskim gibanjem – večinoma negativno komentirajo in pavšalno sumničijo, da pripada konservativnemu, restavrativnemu, da, »desnemu« taboru. Sploh so nasprotki (Gegenstücke) k ženskemu emancipacijskemu gibanju danes večinoma negativno konotirani: »männerrechtler« je takšen sumljiv pojem ali še bolj »maskulist«, pojma, ki sta povezana z nezaupanjem in nemajhnim razvrednotenjem – in to ne le od bojevitih žensk, temveč povsem tudi od moških samih in posebej od tako imenovanih profeminističnih raziskovalcev moških. Proti temu se je treba močneje kot doslej uveljavljati.Prominentni nemški žurnalist in raziskovalec moških Thomas Gesterkamp recimo je šel celo tako daleč, da je označil govorje

Univ. prof. dr. Josef Christian Aigner je vodja instituta za psihosocialno intervencijo in komunikacijo na innsbruški univerzi.

Moški

M A T T L O G / P H O T O C A S E . C O M


XIV 5ŠTIRINAJST DNI

nje o »mladostnikih kot izobraževalnih poražencih« kot osrednjo miselno figuro »boja med spoloma z desne« (2010, str. 5). Ta absurdna trditev je dober zgled za to, kako (ideološki) boj med spoloma (čeravno se Gesterkamp ne priševa k »hardlinerjem«) moške zadeve vnaprej diskreditira: seveda imajo mladostniki v izobraževalnem sistemu dokazano probleme (ne vsi, toda velik del), seveda niso »ženske«, kakor se pogosto podtikava, krive za to, in seveda mora pedagogika skrbeti za to, da izdela ustrezne pospeševalne programe in reforme šolstva. Kaj ima to opraviti z »desno«?

Moška »jokavost«? Tudi na zdravstvenem področju (samomor, ogrožanje samega sebe, rizično vedenje, ADHS itd.) so fantje žal daleč pred dekleti (prim. Schnack u. Neutzling 2011) – prav tako kakor odrasli moški pred ženskami v večini zdravstvenih vprašanj. Toda tudi to se – čeravno večkrat empirično dokazano – pogosto uvršča ali pod »jokavost« moške samopredstavitve ali pod sum restavrativnih namenov, ki hočejo razveljaviti dosežke pospeševanja deklet – kar je seveda nesmisel. Seveda obstajajo politično desničarske moške skupine, ki tako agirajo – brez dvoma: jaz imam sam vedno znova opraviti z zelo težavnimi ločenimi očeti, ki jih je včasih v njihovi zagrenjenosti in agresivnosti, ki vsebuje tudi ženomrzne vsebine, res težko prenašati. Toda mi se moramo tudi vprašati, zakaj je to tako? Kaj je te moške napravilo takšne? Zato imam za znanstveno in tudi (socialno)politično dolžnost, da gremo vzrokom za to do dna. Ne more biti namen spolnoegalitarnega in emancipacijskega gibanja, da določene moške skupine tako rekoč z ignoranco njihovih zadev in stisk dejansko spravlja v roke desnih strank, ki jim – kakor v Avstriji – tudi že odpirajo vrata.

Patriarhalna hegemonija Nasproti temu je treba reči, da so tudi moški »produkti« njihovih socialnih razmer in njihovega oblikovanja v vzgoji in izobraževanju. Njihovi

načini vedenja so z »doing gender« socializirani in družbeno celo deloma zaželeni: še vedno prevladuje recimo v gospodarstvu pričakovanje nekega uveljavljanja zmožnega, brezobzirnega, na optimiranje profita naravnanega maskulinega habitusa (ki ga ženske včasih tudi na grozljiv način posnemajo). Zaradi te patriarhalne »hegemonije« trpijo ne nazadnje tudi moški sami – predvsem odraščajoči mladostniki (prim. Winter 2011). Hkrati pa se ta vedenjska nagnjenja vedno bolj in upravičeno postavljajo pod vprašaj, kar lahko posebej moške mlajše polnoletnike močno vznemiri.

Novo očetovstvo So pa tudi znamenja za to, da strukturalno omogočenje naklonjene moškosti in očetovstva vsekakor lahko uspe, kakor na primer kažejo prizadevanja za karenco očetov v Zvezni republiki: tam je delež očetov, ki se najmanj dva meseca soudeležujejo oskrbe svojih otrok, od uvedbe sprejemljivega starševskega denarja stalno naraščal in je medtem pri povprečno 25 %. Očetje uveljavljajo pravico do starševskega denarja v povprečju tri mesece in pol, četrtina jih vzame celo daljši dopust (prim. Nemški institut za gospodarsko raziskovanje 2011). Očetje uporabljajo ta starševski čas tudi dejansko, da oskrbujejo svojega otroka (v povprečju na delavnik sedem ur). To kaže tudi, da je mogoče s pomočjo strukturalnih ukrepov moške pripraviti do močnejše naravnanosti na otroka. In tu je treba tudi začeti – na dvojen način: dečkom od mladih nog s pomočjo priznanja, pa tudi kritične presoje njihovih potreb (prav tako kakor pri deklicah) dati možnost, da v samem sebi zaznajo tudi druge lastnosti, ne le tiste, ki jih predstavljamo kot cool, pri čemer igra oče važno vlogo (prim. Aigner 2002) – in za moške ustvariti strukturalne pogoje, kjer je mogoče to drugo stran tudi živeti. Potem – in tu so potrebni moški in ženske skupno – tudi vprašanja po možeh ne bomo več obravnavali z nezaupanjem in pavšalnimi sumničenji.

Moški med najdenjem samega sebe, samouveljavljanjem in bojem med spoloma P i š e p r o f . J o s e f C h r i s t i a n A i g n e r

Literatura:Aigner, Josef Christian (2002). Der ferne Va-ter. Gießen (Psycho-sozial Verlag).Deutsches Institut für Wirtschaftsforschung (DIW Berlin) (2011): Vaterschaft und Elter-nzeit. Berlin.Gesterkamp, Thomas (2010): Geschlechterkampf von rechts. WISO Di-skurs, Friedrich Ebert Stiftung, März 2010.Schnack, Dieter; Neutz ling, Rainer (2011): Kleine Helden in Not. Jungen auf der Suche nach Männlich-keit. Reinbek (Rowo-hlt).Winter, Reinhard (2011): Jungen. Eine Gebrauchsanweisung. Weinheim und Basel (Beltz)



V Ž A R I Š C U

Srečen je, kdor hoče, kar ima,« je dobro povedal nemški mistik Meister Eckhart (+ 1305). To bi bilo lahko za nas mo

ške kažipot skozi postni čas. Dejansko se lahko cilj v življenju moškega glasi: »Jaz sem zadovoljen s seboj in s tem, kakor je.« Ni realnost sama po sebi, ki deluje name, temveč način, kako doživeti dogodek čisto osebno in namerno interpretiram. Na ta način aktivno oblikujem svoje življenje in preprečim pasivno plavanje na površju. In tako je mogoče, da nekaterim možem očitni tako imenovani neuspehi in udarci postanejo vrata v nadaljnje in zavestnejše življenje. Kako pa postanemo mi možje srečni, zadovoljni, bistveni?Rad bi na tem mestu naštel deset točk tako rekoč skozi postni čas, ki nam možem dajejo slutiti, kaj nas lahko osreči:

01 Goji hvaležnost!

Ni samoumevno, da smo, da živimo, dihamo, da vidimo, slišimo, okušamo, duhamo, da obstajamo. Prav moški se radi definirajo prek tega, kar imajo in naredijo. Toda to je omejen način gledanja. Kaj imamo, česar ne bi bili prejeli? Življenje je dar. Načelno je zunaj naših možnosti! Smemo ga hvaležno sprejeti in potrditi – tudi in prav zato, ker nam je težko. Misliti in zahvaliti se sta dobra prijatelja. Če npr. stavek »Dobro je, da obstajam« ponovno zavestno premislimo, se bo tudi naše občutje preoblikovalo v doslej neznano tiho veselje in hvaležnost.

02 Išči stik z »zunaj stoječimi«!

Sv. Avguštin je rekel, da so mnogi, ki mislijo, da so v Cerkvi, zunaj in nasprotno. Mora nam biti pomembna zadeva, da se s posebneži, oddaljenimi, iščočimi, brezdomci in ljudmi brez orientacije ... srečujemo v viši

ni oči in se hočemo od njih učiti. V skladu z »intersubjektivnostjo dialoga« to pomeni, da se ne bližamo ljudem kot »misijonarji«, kot »pametnjakoviči« in »učitelji«. Ne zlorabljamo jih za objekte naših namenov, temveč se identificiramo posebej s tistimi, ki so zunaj; zanje imamo odprta ušesa, za njihove potrebe in želje. Z roba prejema široka sredina svoje obrise.

03 Bodi skromen v vsem, kar delaš!

V jedi, govorjenju, v delu ... Povsod je potrebna odločna skromnost, ki preprečuje preobilje, naveličanost in dolgčas. Pomaga nam hoteti to, kar imamo, in preprečuje, da hranimo in kopičimo nepotrebne reči. Neki kolega mi je nekoč dejal: »Najvažnejši stavek, ki ga dajem naprej svojim učencem, se glasi: »Tega ne potrebujem!« V tem smislu bomo v duši in v naših kleteh, pisarnah in omarah oproščeni vse mogoče navlake. To osvobaja in deluje osrečujoče na nas.

04 Izpusti!

Večina duhovnih učiteljev vseh časov neomajno govori o izpustitvi naših zastalih in ljubih prepričanj, navad, aspiracij na oblast in pogledov. Spreobrnjenje nas postavi na glavo in naredi prostor za novo. Naredi nas odprte za naše lastne potrebe in potrebe naših soljudi. Izpustim lahko samo, če ljubim, potem se ne oklepam več koščka življenja, ki mi je podarjeno na zemlji, potem zaupam v to, da se bo svet vrtel naprej tudi brez mene ...

05 Pridi na čisto s svojimi najdražjimi!

Išči bližino do svojega očeta, svoje žene, svojih otrok ter bratov in sester in se jim izpostavi. Primarno ne gre za to, da naredimo ali prispevamo nekaj velikega, zadošča, če preprosto preživimo z njimi nekaj nenamernih ur. To zveni tako samoumevno, pa nikakor ni samoumevno. Splača se ravno najbližjim ljudem zavestno podariti čas, npr. v obliki sprehoda, obiska, telefonskega klica, izleta itd.

ˇ

Kaj može (in kristjane) osrečuje?

Christian Kuster,teolog, veroučitelj in življenjski svetovalec


XIV 7ŠTIRINAJST DNIŠTIRINAJST DNI 7XIV

06 Z »golimi« nogami!

Dokler enega samega človeka na tem svetu manj cenimo kot sami sebe, smo zelo oddaljeni od prave sreče. Če pa hodimo z »golimi« nogami po zemlji in se tako rekoč dobro ozemljeni z lego na tleh stegujemo navzgor, bomo življenju in ljudem zelo blizu. Zemlja je potem sveto dno in lahko se učimo od sv. Adalberta. On

je po Tomášu Halíku (Geduld mit Gott, Herder 2011) kot znamenje ponižnosti v 10. stoletju škofovski sedež v Pragi zasedel z golimi nogami.

07 Daj se najti skritemu Bogu!

Išči, prodiraj skozi oblak neizrekljivega. Kdor res veruje, pravzaprav nima in ne poseduje ničesar. Popolnoma nemočen in nezaščiten gre po svetu. Gnan od zaupanja, ki je naravnano na neverjetno prihodnost, mu je že zdaj mogoče nemogoče. V prenesenem pomenu bi lahko rekli: Daj se najti kakor matica pri čebelah, ki jo odkrije deklica v čebelnjaku, ki nato vriska: matica, matica (Maja Haderlap, Angel pozabe, Wallstein 2011)!

06 Posveti se stvari, ki je večja kot ti!

Mi možje najdemo Skritega morda, če se zapišemo kaki stvari ali nalogi, ki presega naše malo življenje. Vse, kar storimo radi in iz strasti za druge, za okolje, za nogometni klub ..., pride k nam nazaj. Prav tedaj, ko nam možem gre slabo, ima smisel, da svojemu življenju damo smisel s tem, da pomagamo. Ta zavestni angažma nam v mnogih primerih pomaga, da smo kos bojaznim in krizam.

09 Živi skrbno in v sedanjem trenutku!

Danes je zaželen multitasking. Pri tem je za moškega dobro, da to, kar ravno dela, dela koncentrirano, povsem, skrbno in veselo. Ta naravnanost preprečuje stres in turobnost. Neki budistični učitelj je dejal: »Če sedim, potem sedim, če jem, potem jem, če hodim, potem hodim.« Naj

brž smo že pogosto brali in slišali, in vendarle je v pozorni in pazljivi predanosti trenutku skrita naša rešitev.

10 Nikoli ne pozabi, kdo si!

Reformator Martin Luther se je v težkih dneh tolažil s tem, da je krščen. In papež Leon Véliki je v petem stoletju formuliral takole: »Kristjan, spoznaj svoje dostojanstvo! Postal si deležen božje narave, ne vračaj se v staro bednost in ne živi pod svojim dostojanstvom ...« Ni še povsem evidentno, toda mi možje smo dejansko Božje podobe, mi smo Božji sinovi in se smemo temu ustrezno vesti. To je hkrati naloga in dar. Mi možje prav storimo, če se pridružimo enako mislečim, ki so z nami na poti, kajti nemogoče je, da si sam najboljši.

Jasno je, da smo z desetimi točkami odprli le redka od mnogih oken do sreče moškega. Ali imamo mi moški

sploh pravico do tega, da smo srečni? O tem nisem tako prepričan. Toda mi se smemo za svojo srečo – tudi zveličanje ali blaženost, kakor pravi Sveto pismo – boriti. Jezus obljublja srečo v blagrih govora na gori predvsem malim, ubogim, trpečim, bolnim, preganjanim in iščočim. Tam (Mt 5,4) na primer beremo: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« Pot do sreče potemtakem ni na voljo za nizko ceno, tako rekoč za posebno ugodno ceno. Tudi ne žubori ob praznem govorjenju površnega življenja, temveč vodi skozi prepade in globine človeške eksistence. Kdor jih prenese in prestane, kdor paradoksnosti življenja potrpežljivo zdrži, ta hodi pot modrega moža. On je bil tam in on ve, da je vse, kakor je, nazadnje dobro ...

Kaj može (in kristjane) osrečuje?

Deset točkdo sreče moškega



Kaj je tipična vrlina moške-ga? Kdo je moški?Feliks Wieser: Če govorimo danes o moških, ne moremo mimo teme ženska, ker se je odnos moški – ženska skozi zadnjih 100 let spremenil, a je intenzivno povezan. Za moške je mnoga stoletja veljalo: vojna, borba in se boriti. V fi lmih vidimo npr. viteze v Angliji, ki so se borili in so bili junaki. Deloma je ta tisočletni pečat še danes prisoten. Vprašati se moramo, ali ta profi l moškemu ne bolj škoduje, kot koristi, in to v svetu kooperacije, sodelovanja, pogovarjanja, dialoga, miru. Še vedno je v ospredju, da mora biti moški močan, vztrajen, ne sme jokati, ne sme biti popustljiv. Pa naj še dodam: Susan Pinker je napisala, da je na svetu po eni strani veliko več asocialnih, motenih moških kot žensk, na drugi strani pa tudi veliko več moških, ki stremijo k ekstremu, kot npr. ekstremni športniki. Ampak vsi ti so le majhen odstotkovni delež, ki pa na zunaj dela vtis, kot

da bi bili vsi moški taki.

Toni Olip: Zame je lik moškega malo drugačen. V tradiciji naše družine smo se izmikali boju kot moški vrlini. Gradili smo ustvarjalni tip moškega in ne destruktivnega, kar vojna avtomatsko prinese s seboj. Ustvarjalen, močan moški z vizijo ima pred seboj cilj, ki ga hoče uresničiti, hoče kaj ustvariti in posredovati naprej.

Christian Koren: Tipičen je moški, ki se bori in skrbi za družino. Mora biti junak, pokazati čustva pa ni ta pravo. S tem da je nastalo žensko gibanje, se je to malo spremenilo. Ta razvoj je vplival na vlogo moškega. Eni so to razumeli tako, da se mora moški v čim večji meri prilagoditi liku ženske, kar pa v današnjem času ni pravilna pot. Vloga očeta se razlikuje od vloge matere in prepričan sem, da vsaka družina, vsak otrok potrebuje moškega, potrebuje očeta. To je lok današnjega časa: biti moški, ki je tudi sposoben izražati čustva, je občutljiv, pazljiv, na drugi strani ju

nak, ki skrbi za družino, pa tudi tisti, ki včasih s komolcem zamahne levo in desno, da si utre pot. To je danes velik in pomemben problem. Potrebno je vlogo moškega v družini na novo interpretirati.

Marko Ressmann: V medijih spremljamo tematiko: koliko moških si lahko predstavlja iti na porodniški dopust? Delež teh moških je zelo majhen. O družbi pravimo, da je odprta, da je v njej dana enakopravnost. Na tem področju pa vidimo, da to ni tako. Še vedno sta družba in gospodarstvo tista, ki usmerjata odločit ve. Moški ima prej ko slej večji zaslužek in je to glavni argument, da se ne odloči za korak, da bi bil več doma pri majhnih otrocih. Izkušnje iz poklicnega življenja mi kažejo, da prevladujejo v ljudskih šolah ženske – nad 90 % je učiteljic. Tu manjka vloga moškega. Kako to spremeniti, je drugo vprašanje. V Skandinaviji gre družbeni razvoj v smer, da se vloga moškega v družini drugače usmerja in vrednoti.

M O Š K I S P E C I A L

Interpretirajmo vlogo moškega na novoChristian Koren, 46, vzgojitelj v Slomškovem domu v Celovcu, doma v Globasnici, živi v partnerstvu, 1 otrok

Tone Olip, 60, kmet, doma v Selah, poročen, 5 otrok»

OKROGLA MIZAin M i c k a O p e t n i k

Pripravili M o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

Biti junak, skrbeti za družino, obenem biti moški, ki je sposoben izražati čustva, je občutljiv in pazljiv. Med temi dejavniki iščejo danes moški svojo pot v družbi. Na okrogli mizi so o tem spregovorili:



Nadaljevanje na strani 10

Christian Koren: Vzrok za majhno število učiteljev in vzgojiteljev v otroških vrtcih je tudi v tem, da ti poklici v javnosti niso priznani, ne veljajo toliko, kot če sem zaposlen v gospodarstvu ali sem na vodilni poziciji kakega podjetja. To je naloga države in politikov, da to bolj upoštevajo in da je vzgoja mladine in otrok nekaj pomembnega.

Feliks Wieser: Strokovnjaki pravijo, da velike razlike med moškim in žensko ni. Šele kulturno okolje ustvarja razliko. Kulturno okolje v Skandinaviji je tako, da omogoča ženskam enakopravno vključevanje na delovna mesta, ogromne investicije usmerjajo v vrtce, v predšolsko izobrazbo in to tako, da ženska lahko ob delu skrbi za svojo družino. Kulturno okolje dominira, določa, kakšna je vloga moškega in kakšna je vloga ženske. Ne smemo izhajati iz tega, da je tako velika razlika med moškim in žensko, ali da so ženske nesposobne opravljati moška dela, in moški naj ne opravljajo gotovih del, ker so

manjvredna. Ker imajo ženske za eno tret jino manjše plače, zato avtomatsko ostaja ženska pri otrocih. Svetovna banka piše, da se bodo v svetovnem merilu ženske plače v naslednjih letih povečale za eno tretjino, moške pa samo za par odstotkov.

Toni Olip: Moški naj bi pri vzgoji otrok odigrali svojo vlogo. Brez te moške vloge hodijo ljudje skozi svet z enostransko »klofuto«, ki jo dobijo v otroštvu, in se je nikoli ne znebijo. V šolah in v vrtcih bi morali znatno zvišati število učiteljev in vzgojiteljev. Danes varstvo otrok po vrtcih dobro funkcionira, pa vseeno so otroške vzgojiteljice izčrpane, ker ni človeka, ki bi prevzel ekstremno mobilnost otrok. Otrokom, predvsem dečkom manjkajo moški vzorniki.

Christian Koren: Mlad človek postane samo tedaj samostojen, če je tudi moški doma. To omogoča otroku, da se loči od mame. Tako si ustvarja sliko moškega in ženske. Imamo 50 % ločenih parov, torej 50 % otrok dorašča brez tega zna

nja, potem prideta zraven še vrtec in šola. Lahko rečemo, da postane mlad človek star 20 let in nikoli ni doživel, kako naj živi partnerstvo, družinsko življenje.

Feliks Wieser: Če partnerji tega ne morejo med seboj korigirati, družba lahko pomaga samo malenkostno. Država je dolžna, da ljudem, ki padejo skozi socialno mrežo, pomaga s strokovnjaki. Družba lahko več denarja kanalizira v šolstvo in izobraževanje, ali pa se odloči in da več v oborožitev. Če politiki delijo naše denarje, imamo mi pravico, da se vmešavamo.

Christian Koren: Ni vse kriva politika. Odločiti se moram sam. Če imam otroke, ne prevzamem dodatnih terminov (šport, izobraževanje, ...), potrebuje me hčerka ali sin. Hočem biti doma. Nočem, da mi to odločitev vzame iz rok politika. To mora biti pomembno zame. To je pa stvar vzgoje, ki sem je bil deležen. Če to hočem, tudi naredim, čeprav s težavami.

Interpretirajmo vlogo moškega na novoMarko Ressmann, 41, učitelj Višje peda-goške šole v Celovcu, doma na Pečnici, poročen, 2 otroka

Feliks Wieser, 61, gospodarstvenik, doma v Slovenjem Plajberku, živi v partnerstvu, 3 otroci »

OKROGLA MIZAin M i c k a O p e t n i k

Pripravili M o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

Biti junak, skrbeti za družino, obenem biti moški, ki je sposoben izražati čustva, je občutljiv in pazljiv. Med temi dejavniki iščejo danes moški svojo pot v družbi. Na okrogli mizi so o tem spregovorili:



O S R E D K I

Pripravila M i c k a O p e t n i k

Feliks Wieser: Odgovornost staršev je ogromna, velik del se tega ne zaveda. Naša potrošniška družba ljudi pripravlja do tega, da se posvečajo vsem mogočim zadevam, ne znajo pa se odreči ničemur.

Koroški Slovenci – moški – imajo ti posebno moč?Feliks Wieser: Da smo lahko vse naredili, ustvarili in da še obstajamo, ne bi bilo mogoče, če ob nas in okoli nas ne bi bile ženske, v nekaterih okoljih bolj dejavne, vidne, pogosto pa deležne premalo priznanja. Če ne bi bilo žensk, tudi moški ne bi mogli sedeti cele ure na sestankih. Nekdo je moral doma vse narediti. Na živce mi gredo moški, ki pravijo: »Ne vem, kaj bom pojedel, kje so nogavice, moja žena je v bolnišnici.« To je absolutna ignoranca partnerice. Takim moškim bo to prej ko slej padlo na glavo.

Christian Koren: Takega moškega je mama tako učila. Družba je to dopuščala in je s tem to legitimno. Vzgajamo pa tudi hčerke, ki pomivajo, kuhajo, čistijo. In že smo v tipičnih vlogah.

Toni Olip: Načelno ne gledam televizijiskih serij in nadaljevank. V tem času pomivam posodo, to raje delam in mi je v razvedrilo. Najhuje pa je zame, ko moram izpolnjevati kake formularje za kmetijo. To me spravi v najkrajšem času na palmo.

Feliks Wieser: Ne samo, da neka

tere matere tako vzgajajo fante. Nekateri mladi ostanejo za večno v »hotelu mama«. Tu je odgovornost žensk, da svoja piščeta odpustijo od doma, da postanejo samostojni.

Toni Olip: Samostojnost je bistvena. Otroci naj se naučijo prijeti za delo in izpeljati svoje naloge do konca brez zanašanja na druge!

Marko Ressmann: Tradicionalne vloge se spreminjajo zaradi družbenih sprememb. Po večini sta danes oba starša zaposlena. Zato tudi moški vidi potrebo, da doma kaj naredi. Spremenjen je časovni okvir.

Christian Koren: Pred kratkim sem bral statistiko, ki pravi, da 2 % moških doma likata in da bi likali, če bi bila nuja. Ker pa to samoumevno delajo ženske, pa se raje usedejo pred televizor. Sam pa zelo uživam, ko gledam, da dostikrat moški vozijo dojenčke in otroke v vozičkih in skrbijo zanje. Ko je bil moj oče še mlad, je bilo to še zelo težko in bi bili to »eksoti«. Zelo lepo je videti, da se, čeprav počasi, nekaj spreminja.

Toni Olip: Ta posel imam sedaj mnogokrat sam, ker imam še majhno hčerko.

Kako je s koroškimi Sloven-ci? Na družinskih, gospodinj-skih področjih so bile domi-nantne ženske, medtem ko

sta bila gospodarstvo in za-družništvo zelo močno v ro-kah moških. A je to sedaj iz-ziv za koroškega Slovenca, da bi tudi poskrbeli za meša-no zasedene odbore?

Feliks Wieser: Ravno o tem se pogovarjamo v zadružništvu z Marjanom Wakounigom, ki vodi na Dunaju finančni urad z okoli 2000 ljudmi. Od osmih finančnih uprav štiri uprave vodijo ženske. Pravi, da teče v gremijih in odborih, kjer so zastopane ženske, bolj konstruktivna diskusija, so odbori bolj stabilni in sta socialna struktura in ozračje boljša, je manj konfliktov in manj agresij. Moški se malo lepše obnašajo, ženske bolj potrudijo. Ni vse od Boga dano, mi smo tisti, ki dobre božje zapovedi ne upoštevamo, ljudje delamo to, kar delamo, in delamo narobe. Stres v podjetjih delajo moški, ker večinoma mislijo, da tako in tako že vse znajo in so deloma bolj površni. Ženske pa vedo, če hočejo uspeti v določenih pozicijah, da se morajo potruditi in morajo biti dosti boljše od moških. Drug aspekt je, da moramo mladim dopovedati, da je Alpskojadranska regija zelo zanimiva. Mladi ljudje lahko blizu doma delajo v zelo dobrih podjetjih in si dobijo dobre pozicije. Tu so potrebni ljudje. Med mladimi je treba krepiti zavest, da je prav tu doma velik potencial, ki ga je treba odkriti in zajeti.Matthias Horx, raziskovalec prihodnosti, pravi, da smo moški druga

Nadaljevanje s strani 9



Z A V E S T N O Ž I V E T IPripravil P A V E L Z A B L A T N I K

če povezani. Imamo mrežo poznanstev in težko je prodreti v te mreže. Nove sodelavce iščemo v krogu znancev. Obratno pa je za žensko težko priti v moško družbo, če ve, da jo leta podcenjuje. Vemo, da smo imeli v zadnjih 20ih letih v naših odborih ljudi, ki niso imeli nobene kvalifikacije in so odločali o stvareh, ki so šle popolnoma mimo. Zveza podpira letno s 700 do 800 tisoč evri kulturne in športne ustanove koroških Slovencev in tako aktivno pomaga narodni skupnosti. Pa pravi Ostermayer, da podpor za koroške Slovence s strani Avstrije ne bodo krajšali. To zatrjujejo že 15 let in nihče se ne razburja in nihče ne vztraja na tem, da jih je treba na vsak način povišati. Tu naša moška družba odpoveduje.

Christian Koren: Bral sem, da so bili moški, ki so bili na porodniškem dopustu in so se vrnili na delovno mesto, potem dosti boljši sodelavci, ker so v času porodniškega dopusta postali bolj senzibilni. Izkušnja varovati in skrbeti za majhnega otroka, veča energijo ljubezni in spreminja vsakega.

Zakaj se pa ravno gospodar-stvo tako brani proti temu in ima tak odpor?Feliks Wieser: Mislim, da gospodarstveniki tega ne dojamejo. Kajti, če delaš z ljudmi, vseeno v kateri poziciji, je nujno potrebno, da imaš občutek za sočloveka, da znaš reševati konflikte, še preden izbruhnejo. Ko

zadeva eskalirala, je ne moraš več dobro rešiti. To je tako na delovnem mestu in tudi v odnosih med moškimi in ženskami. Rahločutnost predvsem v moških domenah povsem manjka. Prepričan sem, če bi si ogledali sisteme po vsej Evropi, bi spoznali, da je moški z večjim socialnim občutkom veliko boljši sodelavec in partner. Osebno mislim, da je potenciala med nami mnogo, le konflikti so osebni in ti nas ovirajo.

Kaj je za vsakega od vas vizi-ja ali so želje za prihodnost, za prihodnost moških, za razmerje med moškimi in ženskami? Toni Olip: Vidim, da se moškim pri ločitvah godi mnogokrat velika krivica. Ne morejo več videti otrok ali pa se morajo komplicirano najavljati, da jih lahko vidijo. Poznam slučaje, ko so žene same z otroki popolnoma preobremenjene. Tu je zakonodaja udarila preveč od prej ženskamsovražnega stališča do sedaj neznosnih razmer za moške. Tu bi si želel pametne pomoči.

Christian Koren: Moti me, da imamo vedno znova opraviti s pojmi kot npr.: »Frauenquote« ali »Männerberatungsstelle« in se ustvarjajo tabori. To mi ni všeč, ker s tem asociirajo prav te lastnosti, ki jih vlačimo za seboj zadnjih sto let – da smo na primer agresivni in se borimo. Za prihodnost

se mi zdi pomembno, da bi drug drugega bolj poslušali. Pomembno bi bilo, da bi moški bolj komunicirali v družini, na delovnem mestu, v partnerstvu in se posluževali te dobre last nosti ženske in tako našli pot, da našim otrokom damo dobro in lepo prihodnost.

Toni Olip: Nazadnje pa bi jaz še pozval ženske: odkrijte naše od Boga dane sposobnosti, da vas razveseljujemo in dopustite nam moškim, da bomo mogli pokazati naše kvalitete. Nehajte nas kritizirati, nas degradirati, nas teptati. Dopustite naš potencial in življenje z nami se bo svetilo.

Marko Ressmann: S pogledom na mojo družino, ki se bo v teh dneh povečala za enega člana, imam vizijo. Najti hočem pot, da bom kot oče in partner čim več doma. Ob tem je zame izziv, da se vsaj začasno izvzamem z drugih področij. Mala celica družina je prvi prostor, kjer lahko kaj prispevaš, doprinašaš in tako sooblikuješ našo družbo. Feliks Wieser: Živimo v svetu, ki je na žalost vse bolj orientiran po denarju in premoženju. Menim pa, da se moramo zavestno odločati za čas, ki ga posvečamo družini in svojim dragim, svojim prijateljem. Trend je, nakopičiti si čim več premoženja. Zato sem za to, da si veliko več časa vzamemo za družino in prijatelje, za dejavnosti v družbi, kot so to kultura, šport ali Cerkev. Naša vizija mora biti manj stremenja po materialnih dobrinah in več stremenja po duhovnih dobrinah in vrednotah.

in M i c k a O p e t n i kPripravili M o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

OKROGLA MIZA



Z A V E S T N O Ž I V E T IV SODELOVANJU Z REFERATOM ZA DRUŽINE PRI KATOLIŠKI AKCIJI

PIŠE PAVEL ZABLATNIKZa božjo voljo,

Časi, zlati časi, bi še posebej moški lahko trdili, se spreminjajo. Z njimi pa tudi vrednote, ki določajo izoblikovanje vloge moškega in ženske.

Dejstvo, ki je bilo doslej skozi vso zgodovino človeštva določeno, utečeno, neoporečno, postmoderni čas načelno postavlja pod vprašaj, preureja, obrača na glavo in z vso silo skuša preseči. Izzivajo novi pogledi, preverjanje temeljev, zaznavanje nesoglasij, osvetljevanje skritih in prikritih stvari ter omogočanje nepričakovanih zasukov. To je pravo obdobje krize, nenehno spreminjanje, ki je najkasneje sedaj doletelo tudi našo vitalno, mišičasto, hladnokrvno, obvladljivo in skrajno potentno podobo moškega. O, Bog! Kaj pa zdaj? Če je božje nihalo dejansko doseglo skrajno točko moškosti, se od tega trenutka naprej spet ali pa, kar bi bilo zares dramatično, sploh prvič v zgodovini od vsemogočnega Stvarnika iz nebivajočih stvari ustvarjenega neba in zemlje premika v nasprotno smer, zdaj proti skrajni točki ženskosti?

V tem primeru lahko sočustvujem ob prizadetosti svojih nekoliko mačoidnejših sozemljanov, ki se tu in tam hrabro borijo, da bi se le še iztrgali iz krempljev napadov panike. Saj se zares podira svet, primerljivo s sliko ruskega kegljanja, ko nihaj središčno nameščene viseče krogle utegne podreti vse keglje. Doslej zanesljivo in univerzalno sredstvo za potrjevanje trajne določitve razmerja med moškim in ženskim spolom, oz. med moško in žensko kakovostjo, vse bolj izgublja svojo moč, ker od tega trenutka naprej ni več upodobitev narave, ni več naravni zakon. Čemu naj bi se torej čudili, ko nam spletni iskalnik pod pojmom »moški« že na samem vrhu prispevkov postreže s kritičnimi prispevki zaskrbljenih zemljanov. Kakor pravljični Aladin ob svoji čudežni svetilki strmimo v mistično dogajanje, ko se iz priročne svetilke vali in napolnjuje širni prostor gromozanska postava, da bi v svoja lovila zajela urejenost in preračunljivost sveta. Nujnostni ukrepi znanstvene analize skrivnostnega pojava sklepajo z dia gnozo demaskulinizacije možganov in globalne pandemije patološkega narcizma med moško populacijo. Za božjo voljo, moški se spreminjamo v ženske. Brijemo si dlake po telesu, namesto v o... – ni čudno, ko pa tam ne najdemo več zadosti posla, mažemo se, dišimo, ... in vrhu tega še izgubljamo na masi mišičevja.

Neustavljivi postopek spreminjanja moške podobe je torej hitrejši, kakor nam je morda všeč. Toda, ali ni prav v tem čar oz. skrivnost

božjega stvarstva? Presenetljiva in nepredvidljiva večna skrivnost, polna presenečenj, ki nam je podarjena kakor nepogrešljiva zdravilna začimba v vsaki dobri

jedi? Zato ostanimo mirni in si ob neustavljivem drsenju božjega nihala dovolimo čim več trenutkov začudenja, presenetljivih preobratov in neobičajnih izkušenj. Pa naj bo to estetizacija videza s prevzemanjem lastnosti, ki so historično veljale predvsem za ženske in sedaj spreminjajo moško telo v novi idealizirani kulturni imaginarij lepot. Ali ni to čudovita postmoderna formulacija in še čudovitejši program za moške sodobnega časa? Pravim, da ja! Zato se pa vsaj ni treba več napihovati in uriti jeklenih mišic za vaške pretepe, pa zamrzovati svojih solznih vrečic na manevrskih vajah za hladno vojno v medčloveških odnosih.

Svet ima za slehernega med nami polno vrečo možnosti za zamenjavo starega z novim v medsebojnem prepletanju moških in ženskih ideal

ov. Bodimo le pripravljeni prisluhniti recimo tudi drobnemu glasu Malega princa, ki nas prav letos vabi na slovenske mednarodne počitnice za družine v slovensko Prekmurje, v dom duhovnosti Benedikt v Kančevcih, od 22. do 28. julija. Ali pa bibličnemu klicu iz peteroknižja Stare zaveze na oddihu z dodano vrednostjo v frančiškanskem samostanu na otoku Pašman v Dalmaciji, od 5. do 18. avgusta.

moški se spreminjamo v ženske!



I M P R E S U M : Š t i r i n a j s t d n i j e m e s e č n a d r u ž i n s k a p r i l o g a c e r k v e n e g a č a s o p i s a N e d e l j a . L a s t n i k i n i z d a j a t e l j : O r d i n a r i a t k r š k e š k o f i j e . S l o v e n s k i d u š n o p a s t i r s k i u r a d . U r e d i l a M i c k a O p e t n i k , l e k t o r i r a l L o j z e P u š e n j a k . Te l . ( 0 4 6 3 ) 5 4 5 8 7 3 5 2 0 , o p e t n i k @ n e d e l j a . a t . T i s k : M o h o r j e v a C e l o v e c , K r a j i z h a j a n j a : C e l o v e c 2

Družina doživlja v moderni evropski miselnosti velike pretrese. Neoliberalni krogi, ki se na vse pretege trudijo izenačevati z družino vse oblike sobivanja, si v resnici prizadevajo za razvrednotenje družine kot vrednote. Podprti z nekakimi raziskavami sumljive kakovosti tudi strokovnjaki čedalje glasneje izjavljajo, da je za zdrav otrokov razvoj pravzaprav vseeno, kdo ga vzgaja – pomembno je le, da je deležen primerne skrbi, pozornosti, da se mu zagotavlja varnost in sprejetost, da mu nič ne manjka … Ob razpravah okrog novega družinskega zakonika v Sloveniji, ki prav tako vnaša v to občutljivo področje veliko liberalizacijo, so celo nekatera pomembna strokovna združenja objavila uradno izjavo,

s katero zatrjujejo, da je za zdrav otrokov razvoj ne

pomembno, da ima oba starša …

In vendar imamo poleg tradicionalnih vrednot (ki jih ti neoliberalni strokovnjaki pač ne priznavajo) tudi dovolj strokovnih spoznanj o tem, zakaj otrok potrebuje za zdrav razvoj tudi očeta.

Medtem ko je odnos ma

tere do otroka danost, ki se

oblikuje v času

nosečnosti (mati ne vstopa v otrokov svet doživljanja, ampak otrok iz matere vstopa v svet), je oče prvi resnični predstavnik tega zunanjega sveta, v katerega vstopa otrok. Oče torej mora svoj odnos do otroka izoblikovati – in oblikovanje odnosa očeotrok je pravzaprav oblikovanje prvega odnosa otroka z nekom iz zunanjega sveta. Oče s svojo vlogo v oblikovanju tega odnosa torej v veliki meri določa, zaznamuje otroka in njegov način vzpostavljanja odnosov z drugimi ljudmi, njegovo komunikacijo z okoljem.

Druga pomembna vloga očeta je v zagotavljanju varnosti, trdnosti. Mati tudi zagotavlja otroku varnost, v prvih mesecih življenja je ta materina vloga celo odločno prevladujoča. Vendar pa je, kot sem že zapisal, odnos matiotrok poseben odnos, je simbiotičen odnos, materino in otrokovo doživljanje se prepleta. Občutek varnosti ob materi je zato prav tako simbiotičen, pomeni torej neko posebno vrsto odvisnosti. Oče, ki vstopa v otrokovo življenje »od zunaj«, zagotavlja to varnost na drugačen način. Prav varnost, ki jo otroku zagotavlja oče, pomeni osnovo, podlago za kasnejše osamosvajanje – in s tem varnost kot otrokov notranji občutek, občutek varnosti, trdnosti kot prvi pogoj svobode.

Posebnega pomena za zdrav osebnostni razvoj je spolna identiteta. Spolna usmerjenost, o kateri danes tako veliko govorimo, je v določeni meri od

visna od genov, torej prirojena, vendar v določeni meri pa tudi od vzgojnih vplivov. Gre za proces spolne identifikacije, ki je zelo pomemben tako za deklice, kot za fantke. Pri tem je zelo pomembno, da odrašča ob obeh starših, ob starših različnega spola, ki imata med seboj tudi neki intimen odnos. Otrok ta odnos vsrkava vase, prevzema – in oblikuje svojo spolno identiteto.

Veliko vprašanje je, ali in koliko je očetova vloga nadomestljiva. Življenje je vedno poznalo izjeme. Vedno so bili otroci, ki so odrasli brez očetov – nekateri sploh brez očetov, drugi ob nekih nadomestnih očetih, spet nekateri ob zelo slabih očetih, in spet nekateri ob očetih, ki so jih zapustili (smrti, vojne, nezakonski otroci …). In vedno so se izmed takih otrok našli tudi otroci, ki so odrasli v zelo trdne, zdrave osebnosti. Vzgoja pač ni preprosta matematična enačba, človek je zelo zapleteno bitje, o katerem je še vedno veliko več neznanega kot pa znanega. Zato je potrebno te izjeme sprejemati, in pravzaprav z nekim olajšanjem sprejemati spoznanja, da je v določenih primerih mogoče odsotnost očeta zelo učinkovito nadomestiti. A to spoznanje ne sme voditi v napačno sklepanje, ki smo mu danes priča, da otrok očeta ne potrebuje. Ne glede na vse modne muhe in trende, na vse ideološke domislice in zablode ostaja večna modrost v veljavi: otrok potrebuje za zdravo odraščanje oba starša, mamo in očeta.

Otrok potrebuje očeta

Bogdan Žorž, sloven-ski psiholog, Dornberk na Vipavskem



mohorjeve družbe celovecP R I L O G A

U r e d n i c a : G a b i F r a n k

N o v e k n j i g e M o h o r j e v e z a l o ž b e

Knjižna vigredMartin Eichtinger /

Helmut Wohnout Alois MockPolitik piše zgodovinoAlois Mock spada med politične ikone druge avstrijske republike. Njegovo ime se uvršča ob imena Leopolda Figla, Juliusa Raaba in Bruna Kreiskega. S svojim vztrajnim zavzemanjem za pristop Avstrije k EU je pisal zgodovino. Ko je marca 1994 uspešno sklenil pristopna pogajanja z Brusljem, je v očeh javnosti dokončno postal »Mister Europe«. Alois Mock je svojo dolgo politično kariero začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot sekretar in vodja kabineta zveznega kanclerja Josefa Klausa. Nato je bil minister za šolstvo, podkancler in zunanji minister, od leta 1979 do leta 1989 pa tudi zvezni predsednik ÖVP. Pristop Avstrije k EU ter njegova angažiranost v jugoslovanski krizi in pri širitvi EU sta utemeljila legendarni sloves, ki ga je imel kot državnik in zunanji minister. Mednarodni ugled uživa tudi zaradi svojega zavzemanja za demokracijo in človekove pravice. Ta prvi obširni življenjepis Aloisa Mocka, ki zaokroža življenje izjemnega politika, temelji na številnih pogovorih s sodobniki in sopotniki, pa tudi na doslej neobjavljenem arhivskem gradivu s področja avstrijske in mednarodne politike od sedemdesetih pa tja do konca devetdesetih let minulega stoletja. Ne nazadnje ga zaznamuje tudi to, kako sta Aloisa Mocka osebno doživljala oba avtorja: Martin Eichtinger je bil od leta 1988 do leta 1992 osebni sekretar zunanjega ministra Mocka, Helmut Wohnout pa je del politične poti Mocka sodoživljal kot sekretar poslanskega kluba ÖVP v letih 1992–1995. 316 strani, trda vezava, 2012, ISBN: 978-3-7086-0647-7, 27 evrov

»Povem ti nekaj, moj sin, ko bo nekoč tako daleč, nočem, da prideš na moj pogreb.« Veliki avstrijski pisatelj Josef Winkler, mojster jezikovne akrobatike, v knjigi opisuje in hkrati obračunava s svetom, v katerega je bil rojen in v njem doraščal kot velik tujek. S samoironičnim opisovanjem realnih slik iz podeželske vasi opisuje ciničen in grotesken svet, poln nečloveškosti in licemerstva. V ta svet se trmasto vrača, da bi našel razumevanje predvsem pri patriarhalnem očetu – in da bi se z njim spravil. Na drugi ravni pisatelj opisuje s potovanja v indijskem Varanasiju obrede upepelitve mrličev, ki ga nekomentirano postavlja kot verski akt naproti razumevanju vere v svoji rojstni vasi. V slovenskem prevodu je izšla tudi Winklerjeva knjiga »Ko bo nekoč tako daleč«.

134 strani, prevod: Lučka Jenčič, ISBN: 978-3-7086-0596-8, 17 evrov

Odmevi na knjigo: »Kadar avstrijski pisatelj s svojimi natančnimi stavki obkroža veliko praz no mesto smrt, postane jasno, kaj jezik premore. Rešuje, kar bi bilo brez njega izgubljeno: lastno življenje.« (Neue Zürcher Zeitung) »Da je Winkler naredil velik korak na poti literarnega ustvarjanja, ni v tem, da je dokončno premagal svojo koroškost, ampak v lahkotnosti in za-vedanju, s katerima zbližuje in zopet oddaljuje različne pripovedne rav-ni. Ta tehnika da prostor ironiji in humorju, ki se združujeta z do pike natančnimi (in kljub temu ne redko fantastičnimi) opisi, ki jih že dolgo po-znamo od Winklerja.« (Leopold Federmair, Der Standard, Dunaj) »Winklerjev jezik ostaja neobklesan, direkten, čuten. Z njim se olajša, saj mu je življenjsko potrebno orodje, kjer je drugim pisateljem formalna igračka.« (Der Bund) »Vse, kar cenimo v prejšnjih Winklerjevih delih, doživi v tej knjigi svo-jo zrelost: stiska opisovanja, samoironija, edinstvena in radikalna natanč-nost v aranžmaju, formulacijah in motivih.« (Frankfurter Rundschau)

Josef Winkler: Roppongi – Rekviem za očeta



mohorjeve družbe celovecP R I L O G A

N o v e k n j i g e M o h o r j e v e z a l o ž b e

Knjižna vigred

Christine Nöstlinger in njen junak Franc

Do danes je svetovno znana avstrijska pisateljica, ki je pred kratkim praznovala 75. rojstni dan, napisala 18 knjig o Francu, zadnja knjiga so prav Detektivske zgodbe. Po zaslugi Mohorjeve založbe imamo vse v slovenščini, prevedene skoraj brez časovnega zamika, da so tudi pri naših mladih bralcih nadvse priljubljene. Prva zgodba je izšla leta 1992. Torej mineva natanko 20 let, odkar je Christine Nöstlinger ustvarila prisrčnega, nenavadnega fantka Franca. In to veleva, da si ga podrobneje ogledamo.

Takrat je imel šest let in začuda jih tudi danes nima kdove več morda kakšno več; sicer pa živi in doživlja normalen vsakdan z vsemi veselimi in žalostnimi in za otroke tipičnimi trenutki. Njegova najboljša prijateljica je Gabi in ta ga hitro zna oviti okoli prsta. Popustljivost do nje je morda ena večja Franceva hiba poleg številnih bolj ali manj rešljivih problemčkov. Skratka Franc in Gabi sta idealen par. Zgodbe so tesno povezane z realnostjo, se dotikajo problematike otroškega vsakdana, ki je otrokom v predšolski in osnovnošolski dobi dobro znan. Gre za odnos do bratov in sester, staršev, do prija

teljev ali med fanti in puncami. Christine Nöstlinger razpoznavno pripoveduje o majhnih slabostih, o slabi vesti, o želji, da si v družbi sprejet. Zgodbe so vedre z velikim občutkom za situacijski humor, a tudi z namenom, da otroci o zadevah razmišljajo. Vsekakor so v pozitivnem smislu, saj naj otrok spozna, da imajo probleme in sitnosti, slabosti in napake tudi drugi otroci in da je vse to rešljivo. Tako je navsezadnje intencija avtorice, da v Francevih zgodbah krepi zdravo samozavest mladih bralcev in jim nudi pomoč za uspešno opravljanje vsakdana.

Christine Nöstlinger: Franceve detektivske zgodbeFranc je star osem let in nekaj mesecev. Gabi je Franceva najboljša prijateljica. Kar naprej ima nove konjičke, pri katerih mora Franc sodelovati. Tokrat se mora z njo igrati detektive. V veleblagovnici cele dneve čakata na tatove, toda na koncu sta sama osumljena, da hočeta kaj ukrasti. Kakšna sramota! Ko pa kasneje oropajo banko, je Gabi prepričana, da je prepoznala storilca. In tega bosta zdaj zagotovo prijela.

59 strani, trda vezava, ISBN: 978-3-7086-0589-0, 19,90 evra

Uspeh književnega junaka

Rudi Mlinar: Gugalnica za dva, ZBIRKA TROUBLES Mladinski roman Gugalnica za dva pripoveduje zgodbo dveh mladih. Njuno življenje je podvrženo mnogim težavam, od ločitve staršev, prek preprodaje in jemanja mamil do psihičnih stisk. Avtor opisuje težavne razmere, v katerih doraščata Špela in Borut, polbrat in polsestra iz patchwork familyja, prvi zasvojen s hrano, druga se spušča v mamila. Špela se ujame v mrežo gojiteljev konoplje in tudi poskuša s kajenjem marihuane, ker se počuti doma zapostavljeno in premalo upoštevano. Borut, ima težave s preveliko telesno težo, saj se vse njegovo življenje vrti okrog hrane. Temu je v glavnem kriva mati, ki ga je po ločitvi preveč razvajala. Na sceni so ves čas tudi trije njuni sošolci, ki ustanovijo tajno društvo z imenom Zaščitniki. Z njihovo pomočjo policija lahko polovi preprodajalce. V pričujoči knjigi ne gre samo za mladinsko knjigo, ampak za knjigo o mladinskih problematikah, o katerih naj bi čim več vedeli tudi starši. Mlinarjev pristop in slog sta v primerjavi do drugih slovenskih avtorjev, ki pišejo o podobnih temah, mirnejši, manj se poslužuje pouličnega žargona, ampak ostaja stvarnejši in hkrati resnejši. Avtor je opazovalec in pripovedovalec, ki v smislu grške tragedije opisuje katastrofo in nato junaka popelje skozi katarzo. Ali bosta junaka končno res šla drugo pot, ostane odprto. 168 strani, mehka vezava, ISBN: 978-3-7086-0619-4, 17,90 evra


22. maja 2011 | Tel. 0463/54 5 87 - 35 10 | Letnik 81 | € 0, 80 www.nedelja.atCERKVENI LIST KRŠKE ŠKOFIJE | USTANOVLJEN 1926 ŠTEV. 21

Molitev nogRomarske poti na Koroškem

Marijinaromarska pot

Z Lisne na Humc

V Marijinem mesecu maju so od-govorni pri referatu Pilgern und Reisen na Dušnopastirskem ura-du in v društvu Marijina romar-ska pot pripravili novo romarsko pot po Koroški. Marijina romar-ska pot, ki iz Labotske doline vodi v Lesno dolino, je od zdaj naprej še ena od duhovnih poti, ki vodijo po Koroški.

Z geslom »Ena vera – en Bog – ena skupnost« se bodo romarji znova odpravili na že tradicional-no pot z Lisne gore na Humc, v cerkev pri Božjem grobu v fari Pli-berk. V soboto, 28. maja, ob 7. uri zjutraj se bodo romarji po skupni molitvi odpravili na romarsko pot. Skozi gozdove in žitna polja, prek mogočne reke Drave jih bo pot vodila k cerkvici sv. Lucije od tam pa v Marijino cerkev na Svetem Mestu, kjer bodo v opoldanskih urah skupaj z župnikom Simonom Wuttejem obhajali romarsko sv. mašo. Pot bodo nadaljevali čez Komelj na Humc, kjer bo ob 16. uri zaključno bogoslužje.

> Več na straneh 6 in 7

D R U Ž I N S K A P R I L O G A

Mrežamnogih rok

Prostovoljno delo je tema današnje družinske priloge. Najbolj vidni so prostovoljci v raznih društvih, po fa-rah, pri gasilcih in pri Rdečem križu. Številni pa so prostovoljci, ki svoje delo opravljajo na tihem in nočejo, da za to njihovo delo kdo izve.


Š T I R I N A J S TŠ T I R I N A J S T

P R I L O G A

Ž E N E

Mreža mnogih rokP R O S T O V O L J N O

P R O S T O V O L J N O

Mreža mnogih rokP R O S T O V O L J N O

Mreža mnogih rok

M A J 1 1 DNIXIV D R U Ž I N E



Mreža mnogih rok

P R O S T O V O L J N O

P R O S T O V O L J N OMreža mnogih rok

P R O S T O V O L J N OMreža mnogih rokD E L OD E L O

DDD RRR

M A J 1 1

iiddii n DD OO MM

ddddddDDDDDD RRRRRR UUUUUU ZZZZZZ IIIIII NNNNNN AAAAAAiiiiiiiidddddddd

iiiiiiii nnnn DDDDDDDD OOOOOOOO MMMMMMM




Mreža mnogih rokP R O S T O V O L J N O D E L O

DDD RRR

M A J 1 1

iiddii n MM

ddddddDDDDDD RRRRRR UUUUUU ZZZZZZ IIIIII NNNNNN AAAAAAiiiiiiiidddddddd

iiiiii nnnn DDDDDDDD OOOOOOOO MMMMMMMM

stran_01_ned21.indd 1 17.05.11 17:18

22. maja 2011 | Tel. 0463/54 5 87 - 35 10 | Letnik 81 | € 0, 80 www.nedelja.atCERKVENI LIST KRŠKE ŠKOFIJE | USTANOVLJEN 1926 1926 1926 ŠTEV. 21

Molitev nogRomarske poti na Koroškem

Marijinaromarska pot

Z Lisne na Humc

V Marijinem mesecu maju so od-govorni pri referatu Pilgern und Reisen na Dušnopastirskem ura-du in v društvu Marijina romar-ska pot pripravili novo romarsko pot po Koroški. Marijina romar-ska pot, ki iz Labotske doline vodi v Lesno dolino, je od zdaj naprej še ena od duhovnih poti, ki vodijo po Koroški.

Z geslom »Ena vera – en Bog – Z geslom »Ena vera – en Bog – ena skupnost« se bodo romarji se bodo romarji znova odpravili na že tradicional-znova odpravili na že tradicional-no pot z Lisne gore na Humc, v no pot z Lisne gore na Humc, v cerkev pri Božjem grobu v fari Pli-cerkev pri Božjem grobu v fari Pli-berk. V soboto, 28. maja, ob 7. uri berk. V soboto, 28. maja, ob 7. uri zjutraj se bodo romarji po skupni zjutraj se bodo romarji po skupni molitvi odpravili na romarsko pot. molitvi odpravili na romarsko pot. Skozi gozdove in žitna polja, prek Skozi gozdove in žitna polja, prek mogočne reke Drave jih bo pot mogočne reke Drave jih bo pot vodila k cerkvici sv. Lucije od tam vodila k cerkvici sv. Lucije od tam pa v Marijino cerkev na Svetem pa v Marijino cerkev na Svetem Mestu, kjer bodo v opoldanskih Mestu, kjer bodo v opoldanskih urah skupaj z župnikom Simonom urah skupaj z župnikom Simonom Wuttejem obhajali romarsko sv. Wuttejem obhajali romarsko sv. mašo. Pot bodo nadaljevali čez mašo. Pot bodo nadaljevali čez

> Več na straneh 6 in 7

Tako zgleda nedelja v ponedeljek zjutraj ...

... tako v sredo zvečer ...

... v četrtek pri vas doma?

cerKveNI lIST KrŠKe ŠKoFIje | USTANOVLJEN 1926

naročite nedeljo 3 mesece brezplačno

tel. 0463 54 5 87 [email protected]

www.nedelja.at

DRUZ_priloga_08.indd 16 10.02.12 13:57DRUZ_priloga_12.indd 16 09.03.12 17:05

Documents

Novi moški?