noVe rubriKe mi ustVarjamo nagradna KrižanKa · Za to je potrebno organizacijsko znanje vseh sodelujočih kadrov ter delujoča vezava vseh elementov, tako telekomunikacijskih naprav

noVe rubriKemi ustVarjamonagradna KrižanKa

+

Februar 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

01

VODsTVO UKCL PIŠePogled nazaj in naprej

KDO smO mIVpogled v zakulisjezdravljenja z zdravili

UKCL smO LjUDje» Delo z otroki moraš čutiti«

aKTUaLNO» Optimizem omogoča boljkakovostno zdravljenje«

» Ko bom VeliK, bom rešeValeC«

Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo

V letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve-stila in fotografije, ki jih želite objaviti v aprilski številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10. marca 2011. V uredništvu si pridržujemo pravi-co do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: [email protected] ali na [email protected]

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev-kov in fotografij ne honoriramo.

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | februar 2011

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaFebruar 2011, številka 1

Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.,

višja svetnica • Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Darinka Klemenc, dipl. m. s.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,

dr. med., višja svetnica • Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc

LektoriranjeApolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl. sploš. jez.

Fotografije Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o.Tisk Agencija Citrus, d.o.o.Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KaZalo 27 ministrica širca je otroke na Pediatrični kliniki uKCl obdarila s knjigami

Pogled naZaj28 Fabianijev ljubljanski prvenec na

japljevi ulici (1901–2011)

31 Kaj menijo o nas

PoVedali so32 Kako najraje preživite zimo?

mi ustVarjamo33 » samo za izdelavo koleščka

porabim okoli tri ure,« 34 nagradna križanka

uVodniK3 Vpogled v zakulisje

zdravljenja z zdravili

Kdo smo mi4 od snemanja operacij

do skrbi za nemoteno delovanje sistemov

6 Vpogled v zakulisje zdravljenja z zdravili

aKtualno9 Pogled nazaj in naprej12 » optimizem omogoča bolj

kakovostno zdravljenje,«14 » Pijače z dodanim sladkorjem

so bolj škodljive kot marsikatera hrana,«

uKCl smo ljudje16 » dobro bi bilo, da bi mlade

kolege v raziskovalnem delu bolj spodbujali,«

18 »delo z otroki moraš čutiti,«20 prim. janez remškar, svetovalec

strokovne direktorice uKCl: »Pred menoj so številni izzivi,«

Preberite21 bolniški stalež in delovna

invalidnost v uKCl visoka

utriP uKCl22 »Ko bom velik, bom reševalec,«23 Kmalu v uKCl PaCs/ris sistem24 120 let očesne klinike uKCl25 uKCl podelil priznanje

gospodu Voju lukiču25 Vokalna skupina »Vox

medicorum« - Klinični center na božičnem koncertu v Zagrebu

26 lani opravili že več kot 100. rekonstrukcijo dojke

26 donacija mcdonald’s Pediatrični kliniki uKCl

26 V lanskem letu že več kot 100 presaditev organov v uKCl

27 nov monitor na Ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike

27 razstava ob 35-letnici glavne stavbe uKCl

februar 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

sPoštoVani sodelaVCi, sPoštoVane sodelaVKe,ob vstopu v novo leto se vsi radi oziramo nazaj, s pogumnim korakom pa stopa-mo tudi naprej, v novo, povsem neznano leto.

uVodniK

zgodovino posameznih enot; rubriko Za prosti čas, kjer na novo uvajamo križanko in rubriko Mi ustvarjamo, kjer bomo objavljali vse tisto, kar zaposleni v UKCL počnemo v prostem času. V tej številki vam predstavljamo trud sodelavca, ki v prostem času rezlja les – pod njegovim rezilom pa nasta-jajo skrinjice, ure in v zadnjem času predvsem avtomobilčki. Za izdelavo posameznega avtomobilčka dela tudi več ur dnevno, in to je tisto, kar v hitenju vsakdanjega dela spregleda-mo. Zato, dragi sodelavci: veseli bomo vseh vaših prispevkov, ki lahko oboga-tijo našo revijo: vaših pesmi, receptov, vaših fotografij za objavo pod foto utrinki (lahko iz pohodništva, smuča-nja, sprehodov, potovanj …) – vsega tistega, s čimer zapolnjujete svoj prosti čas in s čimer tudi izven zidov UKCL kažete, da smo vsi samo ljudje.

V novem letu pa si nismo naložili samo vsebinske prenove revije, temveč tudi oblikovno. Na javnem razpisu je

bil izbran nov oblikovalec in tiskar. Po-membno je, da vam sporočimo tudi, da smo bili izjemno uspešni na področju oglaševanja: vsi stroški izdelave našega glasila bodo pokriti iz tega naslova.

Četudi včasih precej oddaljeni od vašega vsakdana, si želimo, da bi z nami delili čim več zgodb. Tudi zato vas v naši letošnji prvi številki (hkrati vam še vedno želimo nadvse uspešno leto 2011) vabimo k sodelovanju pri posredovanju vsega, kar bo v letu 2011 obogatilo našo revijo. Uspe nam lahko samo z vami in vašimi idejami.

Vi, dragi sodelavci, ste tisti, ki vam je revija namenjena, zato želimo, da to vsebine tudi pokažejo.

Tako kot si v prvih mesecih novega leta radi postavljamo številne osebne cilje, smo si v uredništvu revije Interno po-stavili tudi skupne, nove cilje, ki jih želimo z vašo pomočjo uresničiti v letu 2011. Odločili smo se za manjšo prenovo Internega glasila, in sicer predvsem z željo, da bi pri vsebini lahko bolj sodelovali vsi zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kot boste videli ob listanju re-vije, smo uvedli več novih ru-brik, in sicer rubriko Kdo smo mi, kjer bomo v vsaki številki predstavljali enote, oddelke in vedno izpostavili kakšno službo, ki je znotraj UKCL manj prepoznavna; rubriko UKCL smo ljudje, kjer želimo večji poudarek nameniti vašim osebnim zgodbam uspehov, dela; rubriko Pogled nazaj, kjer bomo stalno predstavljali

za uredništvo erna Kos grabnar


Predstavljamo vam delovni utrip oddelka telekomunikacij in multimedijskega centra Tehnično vzdrževalnih služb, ki se je od začetkov do danes spoprijel z velikimi tehnološki-mi spremembami

roman Vahčič

Danes si težko predstavljamo delovanje UKC brez teleko-munikacijskega omrežja in sistemov, ki jih sestavljajo. Zapo-sleni v oddelku telekomunikacij in multimedijskem centru skrbimo, da sistemi nemoteno delujejo. Skrbimo za servis in vzdrževanje telekomunikacijskih naprav in omrežja, bolniške signalizacije, multitone klicnega sistema, centralnih in stranskih ur, za gradnjo in vzdrževanje kabelskega TV omrežja, za mon-tažo in vzdrževanje domofonov, ozvočenje in projekcije na se-minarjih, avdio in video snemanja, video montažo posnetkov, izdelavo in razmnoževanje CD- in DVD- medijev itd.

od snemanja oPeraCij do sKrbi Za nemoteno deloVanje sistemoV

»Zaposleni v multimedijskem centru

Tehnično-vzdrževalnih služb kar nekaj časa

posvetijo snemanju operacij in kasnejši

montaži »filmčkov«.

Našega oddelka pa ne bi bilo, če nas ne bi potrebovala medicina. Tako med najpomembnejši del našega dela šteje-mo snemanje operacij, avdio/video prenos operacij, monta-žo in izdelavo posnetkov v studiu, izobraževanj v medicini, simpozijev in snemanje magnetogramov sej.

snemanje oPeraCij in Video PrenosiPrenos operacij v UKCL se je začel že pred več kot de-

setletjem s snemanjem operacij z navadno kamero. Takrat prenos še ni potekal v živo. Za nas je bilo to nekaj povsem novega, saj si niti v sanjah nismo predstavljali, da bomo kot tehnični kader, ki se je ukvarjal zgolj z vzdrževanjem, lahko kdaj priča tako medicinskim kot znanstvenim dogodkom, ki odmevajo pri nas in v tujini. Začetki so bili težki. Naučiti smo se morali poznavanja medicinske terminologije, kode-ksa medicinske etike (varnost osebnih podatkov), higiensko preventivnih postopkov operacijske dvorane in si pridobiti

Kdo smo mi


Kdo smo mi

Sodobna oprema za prenos operacij je

olajšala delo zaposlenim v UKCL.

znanje vzdrževanja multimedijske in telekomunikacijske opreme ter ob-vladati obdelavo zvoka in posnetega slikovnega materiala. Pri tem nam je bilo v veliko pomoč medicinsko osebje, s katerimi smo navezali dobre odnose. Še posebej smo ponosni na multime-dijski studio, ki nam služi za montažo posnetega materiala. Tako lahko z nelinearnim montažnim računalnikom in s pomočjo našega tehnika vsakdo naredi režijo svojega filma po svojih željah. Večji del vsega opisanega smo si pridobili zaradi velike navdušenosti nad novim in z željo poseči na višji nivo znanja in delovnega procesa. V vsem tem obdobju smo posneli že veliko operacij. Sicer pa se snemanje operacij uporablja predvsem za izobraževalne namene in za potrebe arhiviranja.

organiZiranje Video Prenosa

Z leti se je pokazalo nešteto novih možnosti za nadgradnjo naših storitev

za potrebe UKCL. Kmalu smo napeljali sistem avdio/video povezav po celem UKCL, ki se iz leta v leto nadgrajuje. Ko se je gradila nova, sodobna Pedi-atrična klinika, smo morali iti korak dalje. Še preden se je Pediatrična klinika dokončno zgradila in začela s svojim obratovanjem, smo analogni sistem prenosa operacij zamenjali za nov sistem prenosa; prenos preko internetnega omrežja. Tako smo bili

V čem je prednost Video prenosa?

Prednost video prenosa je v tem, da si operacijo lahko ogleda večje število gledalcev. Med video prenosom operacije lahko vsak gledalec komunicira s kirurgom in obratno. Pri tem ni potrebno, da so gledalci v sterilnem območju, saj potek operacije spremljajo na velikem platnu v predavalnici. V operaci-jski sobi je manjša gneča okoli pacienta, kar je zaradi omejenega prostora zelo pomembno. Koncentracija kirurga in ostalega osebja je takšna kot pri običajnem posegu. Za to je potrebno organizacijsko znanje vseh sodelujočih kadrov ter delujoča vezava vseh elementov, tako telekomunikacijskih naprav kot zdravstvenih instrumentov.

vsaj malo pripravljeni na novo opre-mo, katere del smo že precej obvla-dovali in si pridobivali znanje. V čast nam je, da smo večkrat priča razvoju tehnologije v medicini in mirno lahko povem, da pri tem v Sloveniji prav nič ne zaostajamo v primerjavi z ostalim svetom. Eden zadnjih večjih dogodkov se je zgodil pred kratkim, ko so prvič v svetu uporabili žilnega robota. In mi smo bili zraven.


mag. andreja Čufar in služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

V Univerzitetnem kliničnem cen-tru Ljubljana (UKCL) je bila Lekarna vzpostavljena že leta 1975. Od njenih začetkov do danes se je spremenilo marsikaj; med drugim tudi to, da je danes v njej skupno več kot sto zapo-slenih, skrbijo za naročanje, prevzem, shranjevanje in pripravo zdravil, pa tudi za njihovo varno in pravilno uporabo. V tokratni številki vam podrobneje pred-stavljamo vpogled v zakulisje zdravlje-nja z zdravili – najpogostejšega načina zdravljenja bolnikov.

leKarna - oFiCina: Kjer PoteKajo naroČila, PriPraVa in iZdaja ZdraVil

Lekarna UKCL je sestavljena iz več oddelkov. Osebje v oficini dnevno naroča, pripravlja in izdaja registrirana

VPogled V ZaKulisje ZdraVljenja Z ZdraVili

zdravila na osnovi naročilnic, ki jih v lekarno posredujejo klinični oddelki in oddelčne lekarne. Pomemben del dejavnosti predstavlja preskrbo z nere-gistriranimi zdravili (ta so izdana bodisi po odpustu bolnikov bodisi tistim, ki se v UKCL zdravijo ambulanto ali pa so izdana posameznim zdravstvenim ustanovam).

V oficini evidentirajo vse postopke prevzema, shranjevanja in izdaje zdra-vil, tako z vidika zagotavljanja kakovo-sti kot tudi z vidika dokazovanja njiho-ve varne in pravilne uporabe. Redno nadzirajo rokovanje s prepovedanimi drogami in vzdrževanje hladne verige zdravil. Aktivno sodelujejo v klinič-nih študijah. Pripravljajo pomembna obvestila in opozorila v zvezi z varno uporabo zdravil. Imajo ključno vlogo pri odpoklicu zdravil s strani proizva-jalcev in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.

»Z rednim spremljanjem novosti in

uporabo strokovne literature, interne-ta ter podatkovnih baz posredujemo strokovne informacije in svetujemo osebju UKCL, osebju ostalih bolnišnic in zdravstvenih ustanov, farmacevtom v zunanjih lekarnah in bolnikom,« sta povedali Silva Jenko, mag.farm.,spec., in Andrejka Vidmar, mag.farm..

PriPraVa iZdelKoV ali serijsKo ali glede na Potrebe PosameZnega bolniKa

Proizvodnja zdravil poteka v treh ločenih oddelkih, in sicer v galenskem laboratoriju, oddelku za pripravo parenteralnih raztopin ter oddelku za pripravo individualne parenteralne terapije. »Osnovno načelo pri izde-lovanju zdravil v lekarni je, da mora biti zdravilo enako kakovostno, varno in učinkovito, ne glede na to, kje je izdelano,« ob obisku pove Simona Mitrovič, mag.farm., spec., vodja Galenskega laboratorija. V Lekarni UKCL za potrebe Očesne klinike in ostalih zdravstvenih ustanov pripra-vljajo farmacevtske oblike za oko, ki so zelo specifične glede na namene uporabe in oblike, saj se jih na slo-venskem tržišču ne dobi. »Receptur za pripravo farmacevtskih oblik za oko, ki jih računalniško obdelujemo, je 110. Vse pripravke lahko pripravlja-mo serijsko ali pa se glede odmerka, oblike in vrste ustreznega pripravka prilagajamo potrebam posameznega bolnika,« pove sogovornica. Izdelava

Kdo smo mi


Levo zgoraj: Nobena serija izdelka ne gre

v uporabo, dokler ni preverjena njegova

kakovost. Na fotografiji Mateja Tršan, mag.

farm., spec. in Maja Zmrzlikar, farm.teh. iz

Oddelka za kakovost.

Desno zgoraj: Na fotografiji osebje iz

Lekarne, od leve proti desni: Petra Jančar,

mag.farm., Silva Jenko, mag.farm., spec.,

Erika Fattori, mag.farm., Andrejka Vidmar,

mag.farm., Irena Korošec, mag.farm.,

spec.

farmacevtskih oblik za oko je sicer samo eden izmed primerov zdravil, ki jih izdelujejo za zdravljenje oče-snih poškodb in bolezni; v tej skupini namreč najdemo še številne antibio-tične, imunosupresivne, antiseptične, protivnetne idr. kapljice, pa tudi ma-zila za oči, gele … Tako kot na podro-

Kdo smo mi

čju bolezni oči se tudi na vseh drugih področjih najde raznovrstnost dela in pripravkov, ki jih pripravljajo zaposle-ni v Lekarni: že tradicionalno denimo pripravljajo okoli štirideset različnih tekočin (sirupov ipd.) za potrebe Pe-diatrične klinike. Galenski laboratorij se sicer deli na štiri različne podeno-te, in sicer na Oddelek za aseptično pripravo kapljic za oko, mazil za oko, raztopin za inhalacije ter ostalih asep-tičnih pripravkov, na Oddelek za ma-gistralno pripravo zdravil, na Oddelek za pripravo mazil, mazilnih podlag in etanolnih raztopin, na Oddelek za

pripravo svečk, praškov, raztopin za peroralno in oralno uporabo, mazil za ustno sluznico ter na Oddelek za pripravo razkužil in reagentov.

indiVidualna teraPija ZahteVa Posebno sKrbnost

V Lekarni UKCL se odvijajo še števil-ne druge dejavnosti. Naša lekarna ima v okviru bolnišnic edina bolnišnično proizvodnjo parenteralnih raztopin, ki pokriva lastne potrebe in potrebe vseh ostalih bolnišnic z izdelki, ki so specifič-ni za slovensko bolnišnično dejavnost: in sicer predvsem pri pripravi infuzij-skih raztopin in raztopin za injekcije. »Izredno pomembna je fleksibilnost priprave oz. preskrba bolnika z ustre-zno farmacevtsko obliko, koncentraci-jo ali določenim volumnom pripravka,« pove Alan Punčuh, mag.farm., vodja Oddelka za pripravo parenteralnih raztopin. Prednost za bolnike je, da jim je na tak način zagotovljena priprava raztopin, ki so individualno prilagojene

»nobena serija V leKar-ni iZdelanega iZdelKa ne gre V uPorabo, do-Kler ni ZagotoVljena oZ. PreVerjena njegoVa KaKoVost in uPoraba do-Voljena s strani Poobla-šČene osebe,«


Klinična farmacija: timsKi pristop Za uspešno zdravstveno obravnavo bolnikov je nujno potrebno vzpostaviti timski pristop k delu in uspešno sodelovanje v zdravstvenem timu. Večkrat je bilo že dokazano, da ima vključitev farmacevta kot strokovn-jaka za zdravila v zdravstveni tim pozitivne učinke na klinične, ekonomske in humanistične izide zdravljenja, tak pristop pa podpirajo tudi vsa farmacevtska stro-kovna združenja. Lekarna UKCL je v letu 2010 pričela z uvajanjem dela kliničnih farmacevtov na določenih odd-elkih: KO za žilne bolezni, KO za kardiologijo, KO za rev-matologijo, KO za hipertenzijo, KO za otroško kirurgijo, KO za gastroenterologijo, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za hematologijo, Očesna klinika.

Oddelek za pripravo popolne parenteralne prehrane.

potrebam posameznega bolnika ali skupine bolnikov in jih zato, ker je količina premajhna oz. nezanimiva za proizvajal-ce oz. uvoznike, ni mogoče dobiti na trgu. Za individualno pripravo parenteralne terapije skrbijo v Oddelku z istim imenom: z vidika zagotavljanja kakovosti in varnosti pri izdelovanju zdravil pa je ta proizvodnja še posebej zahtevna. »V primeru kakršnih koli odstopanj od zahtevane kakovosti so lahko izdelki za bolnika usodni,« pove mag. Dragica Plevčak, mag.farm., spec., vodja Oddelka za pripravo indi-vidualne parenteralne terapije. S tem namenom so posebej določeni ukrepi za preprečevanje kontaminacije izdelkov z mikroorganizmi, delci in pirogenimi snovmi, ustrezne pogoje pa lahko dosežemo le v posebej načrtovanih in skrbno zgra-jenih prostorih, ki jih prezračujemo z absolutno filtriranim zrakom. »V tem oddelku je posebna pozornost namenjena tudi usposabljanju osebja; natančno je predpisana osebna zaščitna oprema, vstop in izstop osebja ter vnos in iznos materiala,« doda mag. Dragica Plevčak, mag.farm., spec.

od KaKoVosti do sodeloVanja V raZnih deloVnih sKuPinah

Samostojna in neodvisna organizacijska enota v okviru Lekarne je še Oddelek za kakovost, ki izvaja analize in nad-zor nad kakovostjo vseh v lekarni izdelanih zdravil. »Nobena serija v lekarni izdelanega zdravila ne gre v uporabo, dokler

ni zagotovljena oz. preverjena njegova kakovost in uporaba dovoljena s strani pooblaščene osebe,« pove Mateja Tršan, mag.farm., spec., vodja Oddelka za kakovost. Na omenje-nem oddelku kontrolirajo kakovost vhodnih surovin, kako-vosti ovojnine in kakovost lekarniških izdelkov, razloži vodja. V preteklem letu so na oddelku začeli izvajati tudi biološka testiranja parenteralnih raztopin, kar predstavlja veliko časovno in finančno racionalizacijo. Poleg nalog, povezanih s preskrbo in varno ter pravilno uporabo zdravil v bolnišnici, pa zaposleni sodelujejo tudi v številnih delovnih skupinah, in sicer v Komisiji za zdravila, Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb, Skupini za interne strokovne nadzore za kakovost UKCL ter v Projektni skupini za varno ravnanje z zdravili ter v Komisijah za javne razpise. Vključeni pa so tudi v procese izobraževanja in usposabljanja za vse farma-cevtske strokovne delavce v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, na primer s Fakulteto za farmacijo in Srednjo šolo za farmacijo in zdravstvo.

opraVljanje jaVne leKarnišKe službe»Lekarna UKCL ima svojo enoto tudi v Bolnici dr. Petra Držaja v Šiški, kjer poleg bolnišnične lekarniške deja-vnosti za preskrbo hospitaliziranih bolnikov na oddelkih te bolnišnice izvajajo tudi preskrbo ambulantno zdrav-ljenih pacientov z zdravili na recept, pa tudi z zdravili brez recepta in drugimi sredstvi za nego in varovanje zdravja« pove Nada Lozej, mag.farm. vodja lekarniške službe v Bolnici dr. Petra Držaja.

Lekarna je bila ustanovljena že leta 1975, njena vodja pa je od

meseca februarja 2010 asist.mag. Andreja Čufar, mag.farm., spec..

Skupno ima Lekarna 101 zaposlenega, od tega je 31 magistrov

farmacije, 44 farmacevtskih tehnikov, 20 lekarniških delavcev in 6

administrativnih delavcev.


Leto 2010 je bilo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) kljub ekonomski krizi in težkim časom zelo razgibano in uspešno. V letu 2010 smo v bolnišnici obravnavali več kot sto tisoč bolnikov, dodatnih 750 ti-soč ambulantno, kar pomeni, da nas je dnevno obiskalo okoli 2300 bolnikov. Število ljudi, ki jih vsakodnevno spre-jemamo znotraj naših zidov, bi bilo še precej višje, če bi k temu prišteli še svojce in druge obiskovalce, pa tudi naš najpomembnejši člen – sodelav-ce. Skupno v povprečju zaposlujemo 7550 ljudi, kar nas umešča med naj-večje bolnišnice v srednjeevropskem prostoru. V nadaljevanju vam želimo predstaviti, kaj vse smo v slovenski največji zdravstveni ustanovi v letu 2010 dosegli in zakaj lahko s ponosom zremo v leto 2011.

V letu 2010 smo prešli na nov informacijski sistem; kljub težavam smo projekt izvedli. Še vedno po-spešeno izvajamo javna naročila in povečujemo transparentnost vseh

Pogled naZaj in naPrejV prvi številki letošnjega leta strokovna direktorica UKCL, generalni direktor UKCL in glavna medicinska sestra UKCL pišejo o letu 2010 in ciljih v letu 2011

naročil. Veliko pozornosti smo v pre-teklem letu namenili decentralizaciji UKCL; kot dobro si štejemo tudi to, da je Svet UKCL tik pred iztekom leta prvič potrdil finančni načrt za priho-dnji dve leti, zaradi česar direktorji posameznih klinik in predstojniki enot že zdaj natančno vedo, s koliko denarja bodo v letu 2011 razpolagali. Ponosni smo, da smo v kriznih časih povečali število zaposlenih, in to predvsem zdravstvenih delavcev. S tem smo mnogim mladim, ki bi sicer v teh težkih časih ostali brez službe, omogočili zaposlitev. S številnimi organizacijskimi ukrepi smo prvič v zgodovini zmanjšali stroške dela. V prihodnosti pa nas čaka veliko dela in veliko sprememb, ki bodo UKCL kot organizacijo naredile še boljšo in po meri našega zaposlenega. Da bi vam nekoliko približali dogajanje v preteklem in prihodnjem letu, vam v nadaljevanju nudimo nekaj vpogle-dov v strokovne dosežke in v dosežke zdravstvene nege.

na PodroČju stroKe iZjemno raZgibano

V letu 2010 smo si kot projekt zastavili sistematično uvajanje kliničnih poti in smernic; izvedli smo informa-tivne sestanke in izobraževanje za vse organizacijske enote, skupno pa smo pripravili kar 30 kliničnih poti in 28 smernic. Povečevali smo varnostno kul-turo obravnave bolnikov z uvajanjem varnostnih vizit in razgovorov ter izo-braževanjem zaposlenih in doslednim evidentiranjem neželenih dogodkov. Uvajali smo nove diagnostične metode in nove načine zdravljenja. O uspehih smo poročali tako doma kot v tujini.

Strokovna in raziskovalna naravna-nost naših sodelavcev se je odražala tudi v našem bogatem raziskovalnem in razvojnem delu.

Za dodatno stimuliranje naših zaposlenih smo se preko Odbora za kakovost že na začetku leta odločiti iz-dvojiti sredstva za nagrajevanje tistih, ki se bodo pri svojem delu najbolj izkazali in v ta namen povabili vse strokovne enote, da sodelujejo na razpisu za po-delitev priznanj za strokovne dosežke ter kasneje z vključitvijo količnikov gospodarnosti tudi za nagrade.

ob iZteKu leta PodeliteV PriZnanj

Prejeli smo veliko več dokumentira-nega gradiva, kot smo pričakovali. Prija-vilo se je 19 strokovnih enot. Ugotovili smo že tradicionalno visoko raven publi-

mag. Simon Vrhunec,

generalni direktor UKCL

Erna Kos Grabnar,

glavna medicinska sestra UKCL

prod. dr. Brigita Drnovšek Olup,

strokovna direktorica UKCL


cistične in kongresne dejavnosti, kar pa preseneča, je tudi relativno veliko število uvedenih in že uporabljanih kliničnih poti. Pri izboru in točkovanju prispelih vlog smo upoštevali vnaprej določena merila, ki so vključevala: objavo člankov, ki jih indeksira SCI, organizacija šol, podiplomskih tečajev, praktičnega uspo-sabljanja in strokovnih srečanj, uvedba klinične poti v klinično prakso, uvedba klinične smernice v klinično prakso in izvajanje konferenc o izidih in zapletih zdravljenja (MM konference).

Priznanja so prejele naslednje enote KO za kardiologijo Interne klinike,Očesna klinika, Dermatološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja in KO za endokri-nologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike. Ko bodo poznani tudi količniki gospodarnosti, bomo vse prispele vloge dodatno ovrednotili in podelili nagrade.

Posebno priznanje smo podelili Projektni skupini za uvajanje kampanje »Varna kirurgija rešuje življenja« pri Svetovni zdravstveni organizaciji.

dVajset odstotKoV sredsteV iZ donaCij Za iZobražeVanje: soFinanCiranje PodiPlomsKega študija

V letu 2010 smo skrbeli tudi za fond iz 20 % sredstev donacij za izobraže-vanje. V prvem polletju so bila sredstva pridobljena iz tega naslova razdeljena strokovnim enotam, ki so imele najmanj lastnih sredstev na zaposlenega. Tako smo med 37 strokovnih enot razdelili

aKtualno

91.560 evrov z namenom, da se razlike med dodeljenimi sredstvi za izobraževa-nje na zaposlenega čim bolj izenačijo.

V drugi polovici leta 2010 pa smo zbrani denar namenili sofinanciranju podiplomskega študija za zdravnike specialiste. Tako smo 31 zdravnikom spe-cialistom, ki so se odzvali na naš poziv in pravočasno podali vloge za sofinancira-nje podiplomskega študija namenili 2000 evrov za posameznika. Tudi v prihodnje se bomo trudili podpirati različne oblike izpopolnjevanja, saj se zavedamo, da je to primarni interes UKCL, ne le interes posameznika.

V letu 2011 bomo nadaljevali s stro-kovnim razvojem. V januarju smo že razpisali natečaj za terciarne projekte v višini 6,69 milijonov evrov in ponov-no pričakujemo dober odziv. Upamo, da bomo preko teh projektov lahko razvijali nove metode diagnostičnih postopkov, zdravljenja in rehabilitacije bolnikov. Še naprej bomo sodelovali na raziskovalnih projektih tako doma kot v tujini. V tem letu bomo nadaljevali

z vpeljevanjem čim boljšega sistema kakovosti. Pričeli bomo z uvedbo sistema vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001 za celotni UKCL, kar bo podlaga za kasnejšo akredi-tacijo. Nekatere enote so že uvedle sisteme kakovosti, v večini pa smo šele na začetku poti, zato smo v januarju že pričeli s posnetkom stanja.

V letošnjem letu se bomo posvetili tudi standardom in normativom in v ta namen smo že zastavili projekt. Čaka nas torej veliko ustvarjalnega dela in vedno novi izzivi.

delo in dosežKi V ZdraVstVeni negi

Leto 2010 tudi za medicinske sestre, babice, nikakor ni bilo lahko. Toda bodi-mo optimistični; kriza nam je ponudila tudi nove priložnosti. V ospredju so bile še vedno enote intenzivnih terapij III. stopnje, delitev dela in s tem povezana plačila med dvema profiloma. Celotno vodstvo UKCL je naklonjeno nadaljnje-mu izobraževanju ključnih kadrov: za pridobitev naslova diplomirane medi-cinske sestre se dodatno izobražuje 25 srednjih medicinskih sester iz teh enot; 145 srednjih medicinskih sester ima po-godbo o izobraževanju. Velik dosežek in prispevek za celotni slovenski prostor je podelitev 43 certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo ortopedski tehno-log. Potekajo tudi postopki za zoboz-dravstvenega asistenta in zdravstvenega reševalca. Z vpeljavo certifikatnega sistema smo vpeljali novost v izobra-ževanje in dali priznanje tudi znanju, pridobljenemu na delovnem mestu, na

inVesticije V letu 2011• v tem mesecu predvidevamo

odprtje Negovalne bolnišnice• predvidoma aprila bo

dokončana Klinika za otorino-laringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL)

• nadaljujemo z Diagnostično-terapevtskim in servisnim objektom (DTS)

• v načrtu je prenova Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike


aKtualno

leto 2010 V šteVilKaH: • 250 raziskovalnih in razvojnih projektov. • 220 terciarnih projektov v

skupni vrednosti 8.969.928. Od tega se je v letu 2010 zaključilo 117 projektov, 103 projekti v skupni vrednosti 2.277.682 pa se nadaljujejo v letu 2011.

• Zaključenih je bilo 11 magisteri-jev in 18 doktoratov znanosti. Izobraževali smo študente medi-cinske fakultete in fakultete za zdravstveno nego, specializante , pripravnike, dipl. medicinske sestre, zdravstvene tehnike idr.

• Do konca novembra 2010 smo objavili 139 člankov v SCI revi-jah. Pripravili 30 kliničnih poti in 28 smernic.

učnih delavnicah, skratka izven šolskega prostora. Ponosni smo na svoje proaktiv-no delovanje, na pobudo, da bi medicin-ske sestre na področju anesteziologije formalno prevzele svoje, že dosedanje kompetence, s klinično specializacijo pa prevzele tudi dodatne. Gre za profesi-onalni razvoj medicinskih sester, ki je prisoten povsod po svetu.

VeČ iZobražeVanj, iZboljšani Pogoji Za bolniKe in mediCinsKe sestre

Velik poudarek smo v lanskem letu namenili internemu strokovnemu izobraževanju; intenzivno so potekala izobraževanja o standardu oskrbe rane in o oživljanju v UKCL z vpeljavo ZOS

lestvice (zgodnji opozorilni sistem). S tem nameravamo zmanjšati število oživljanj v UKC Ljubljana.

Izdelali smo protokol preprečevanja padcev. Objavljen je bil razpis v višini enega milijona evrov za bolniške poste-lje, kar bo bistveno izboljšalo bivalne pogoje bolnikom, medicinskim sestram pa olajšalo vsakdanje delo.

V sklopu projekta Čili za delo, katere-ga nosilec je Klinični institut za medicino dela, prometa in športa, se je 25 medi-cinskih sester izobrazilo za svetovalca za promocijo zdravja pri delu. S tem želimo osveščati naše osebje, kako zagotoviti in prispevati k bolj zdravemu in prijazne-mu delovnemu okolju.

Ne moremo mimo kadrovskih težav, ki so tudi v letu 2010 predstavljale bistveni problem. Kljub temu, da število zaposlenih v zdravstveni negi vsako leto raste za tri do štiri odstotke, smo imeli dnevno težave z razporejanjem kadra. Bremeni nas predvsem visoka stopnja odsotnosti zaradi bolniške in porodniške odsotnosti. Po zadnjih po-datkih iz kategorizacije bolnikov manko kadra znaša devetnajst odstotkov. Za

Levo spodaj: Priznanje so med drugimi prejeli tudi na KO za kardiologijo Interne

klinike. Priznanje je prevzel strokovni direktor Interne klinike, doc. dr. Zlatko Fras (na

fotografiji levo).

Na sredini: Ob izteku leta je vodstvo UKCL strokovnim enotam podelilo priznanja.

Na fotografiji vodstvo podeljuje posebno priznanje Dominiki Oroszy, vodji projektne

skupine za uvajanje kampanje pri Svetovni zdravstveni organizaciji: »Varna kirurgija

rešuje življenje«.

Desno spodaj: Podelili smo tudi priznanja za bolnikom najbolj prijazen oddelek. Na

fotografiji doc. dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke klinike, v imenu KO

za ginekologijo Ginekološke klinike prevzema priznanje.

merjenje obremenjenosti bomo vzpo-stavili dodatne elemente.

leto 2011: PoudareK na KaKoVosti V ZdraVstVeni negi

V letu 2011 ostaja naš cilj stremljenje k odličnosti v zdravstveni negi. Delo kot delo že dolgo odraža premalo; pomembno postaja, kako delamo in kakšni so izidi našega dela. Zato bomo tudi v praksi zdravstvene in babiške nege dali še večji poudarek kazalni-kom kakovosti v zdravstveni negi. Kaj to pomeni? Iz samega spremljanja kazalnikov kakovosti: padcev s poste-lje, razjed zaradi pritiska, bolnišničnih okužb, poškodb z ostrimi predmeti bomo prešli na izboljševanje kazalni-kov. Naj bo naš smeli cilj: noben bolnik ne bo več padel s postelje. Ljudje smo najpomembnejši dejavnik kakovosti, zato bomo spremljali profesionalni razvoj kadra: izobraženost in strokovno usposobljenost. Ker je naše poslanstvo skrb za bolnike, bodo vsa naša ravnanja osredotočena na njihova pričakovanja in na pričakovanja njihovih bližnjih.


Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) je edina bolnišnica v Sloveniji, ki je julija leta 2008 z ustanovitvijo Sveta pacientov pričel s sistematičnim sodelovanjem s civil-no družbo. Svet pacientov deluje kot posvetovalno telo za vodstvo UKCL, in sicer o temah, za katere UKCL želi prido-biti povratne informacije, in za teme, ki jih predlaga Svet pacientov sam. Da je njihovo delovanje za paciente izjemno pomembno, dokazuje tudi organizacija okrogle mize: na njej je o svojih videnjih spregovorilo ogromno število predstavni-kov društev pacientov.

V lanskem letu ste organizirali drugo okroglo mizo v UKCL. Privabili ste ogromno število društev; kje vidite pomen organiziranja okrogle mize?

»Skozi okroglo mizo imajo tako zainteresirani posamezni-ki kot pacienti, ki se organizirajo v okviru organizacij paci-entov, možnost predstaviti poglede na bivanje, zdravljenje, nego oz. na kar koli, kar opazijo med svojim prihodom oz. bivanjem v UKCL. Včasih gre pri tem za na videz preproste stvari: denimo to, kje postaviti balon za vodo. A ljudem to

veliko pomeni. Pogovarjamo pa se seveda tudi o tem, kako izboljšati negovalno in zdravniško delo.«

Kot sem že omenila, to ni bila prva okrogla miza. Lahko torej ocenite, ali ste od prve do zdajšnje okrogle mize kaj konkretnega vpeljali?

»Prva okrogla miza je bila več kot dobro leto in pol nazaj in je bila bistveno drugačna kot sedanja. Pred prvo okroglo mizo smo prejemali predvsem pritožbe, med njimi veliko takih, ki se bolj tičejo zdravstvenega sistema, ne pa UKCL. Udeležencem prve okrogle mize smo jasno razložili, da za to, da so ponekod daljše čakalne dobe, ni kriv UKCL, temveč splošno znano dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje zdravni-kov. Na drugi okrogli mizi smo dobili precej bolj konkretne pobude in želje po kakovostnem sodelovanju posameznih organizacij pacientov s povsem določenimi klinikami ali kliničnimi oddelki. Seveda želje niso bile samo lepe, bile so tudi kritične, a so bile sporočene z željo po izboljšanju od-nosa. Ni bilo več kritike zaradi kritike, ki je je bilo zelo veliko zaznati pri prvi okrogli mizi.«

V LeTU 2011 sI žeLImO TesNeGa sODeLOVaNja.

» oPtimiZem omogoČa

bolj KaKoVostno ZdraVljenje,«

aKtualno

Potem, ko so v UKCL organizirali že drugo okroglo mizo, smo se pogovarjali s predsednico sveta Pacientov, elizabeto Bobnar Najžer

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak


aKtualno

Na letošnji okrogli mizi ste predstaviti tudi primer dobre prakse oz. sodelovanja med organizacijo pacientov in UKCL. Kateri je tisti oddelek, ki si zasluži tak naziv?

»Predstavili smo primer dobrega sodelovanja na Klinič-nem oddelku (KO) za hematologijo Interne klinike. Društvo hematoloških bolnikov z omenjenim KO zelo dobro sode-luje; predstavniki društva imajo enkrat na teden na oddelku svoje 'uradne ure'. Prostovoljci so takrat na voljo za pogo-vore o stanju njihove bolezni. Vrednost obiskov predstavni-kov društev je, da tudi zaradi tega pacienti vedo, da v svoji bolezni niso sami. S tem, ko bolniki vidijo pozitivni izhod in sami prevzamejo optimizem, je omogočeno bolj kakovostno zdravljenje.«

se vam zdi, da je pozitivna sprejetost s strani bolnikov rezultat šele zadnjih let?

»Zagotovo. Nenazadnje je dokaz za to tudi ustanovitev Sveta pacientov v UKCL. Dejstvo je, da so se v zadnjih dese-tih letih na področju civilne družbe dogajali zelo pomembni premiki. Organizacije pacientov so dejavne že vrsto let, nekatere desetletij, a nikoli niso bile povabljene k neposre-dni možnosti vpliva na delo v sami bolnišnici. To je velika prednost, ki jo vidim pri vzpostavitvi in pri sedanjem korek-tnem delu Sveta pacientov in sodelovanjem vodstva UKCL. Pionirska poteza vodstva največje slovenske bolnišnice, ko je ustanovilo posvetovalno telo, sestavljenjo izključno iz upo-rabnikov storitev, je bila in je še vedno skupna učna doba dobronamernega pozitivnega sodelovanja vseh partnerjev pri obravnavi pacientov.«

Kje konkretno se vaš vpliv čuti, kaj se je spremenilo, odkar ste v UKCL?

»Podali smo precej pobud in sodelovali pri kar nekaj spremembah. Med zelo pomembnimi je zagotovo določi-tev optimalnega časa obiskov, vpliv na urejenost čakalnih prostorov, nameščeni so baloni z vodo, dali smo pobude za kadrovske okrepitve na številnih področjih, vplivali smo na povečanje zasebnosti v bolniških sobah, na boljše informiranje o delu društev pacientov, na boljše sezna-njanje s potekom zdravljenja. Svoje člane smo seznanjali z možnostmi, vrsto in načini pritožbenih postopkov in obveščanja o neželenih dogodkih brez iskanja krivcev,

ampak z željo po pozitivnih izboljšavah za vse. V UKCL se je izboljšal odnos do svojcev ob izgubi bližnjega, ponov-no je začelo delovati prostovoljstvo. Sodelovali smo tudi pri vzpostavljanju sistema o varnostnih zapletih in vzpo-stavitvi stalne info točke o dejavnostih organizacij civilne družbe.

Organizacije pacientov svoje člane obveščamo in osve-ščamo tudi o njihovi odgovornosti za lastno zdravje kot tudi za to, da se redno držijo vseh dogovorov, ki jih imajo z UKCL. Navajamo jih, da morajo sporočiti, če na določen pregled ne morajo priti.«

je ideja sveta pacientov dobro zaživela? se pacienti obračajo direktno na vas?

»To nas posebej veseli, vedno več jih je. Na spletni strani UKCL je objavljena predstavitev Sveta pacientov, poslovnik, zapisniki sestankov, naveden je tudi e-naslov, na katerega se obračajo društva in posamezniki, ki bodisi postavljajo vpra-šanja ali predlagajo novosti. Obravnavamo vsako pobudo, pripombo ali predlog.«

Za zaključek poglejva še v cilje sveta pacientov za leto 2011.

»Želimo si tesnega sodelovanja, predvsem na podro-čjih, kjer smo na drugi okrogli mizi zaznali potrebe po izboljšanju. Na področju obravnave bolnikov si bomo prizadevali za večje število ustreznih specialistov, za bolj celostni pristop in obravnavo bolnika, skupaj z vodstvom bomo preverili število postelj za posamezne bolezni, pod-pirali bomo nenehno izobraževanje zdravnikov, da bomo tudi v Sloveniji bolniki deležni obravnave po najnovejših medicinskih dognanjih. Sodelovali bomo tudi pri uvedbi sis-tema čakalnih vrst, si prizadevali za spoštovanje časa tako pacientov kot zdravnikov. Želimo si več postelj v dnevni bolnišnici, hitrejši sistem za prejemanje izvidov, najbolje za vse bi bilo, če bi izvide pacient lahko prejel ob koncu obravnave, predno odide domov. Predvsem pa si želim no-vih primerov dobrega sodelovanja med društvi pacientov in posameznimi klinikami. Če se malo ozrem nazaj, bi imeli vsi trije dobri decembrski možje veliko dela za izpolnitev vseh želja.«

»na drugi oKrogli miZi smo dobili PreCej bolj KonKretne Pobude in želje Po KaKoVostnem sodeloVanju. seVeda želje niso bile samo lePe, bile so tudi KritiČne, a so bile sPoroČene Z željo Po iZboljšanju odnosa.«

»Vrednost obisKoV PredstaVniKoV društeV je, da tudi Zaradi tega PaCienti Vedo, da s sVojo boleZnijo niso sami. s tem, Ko bolniKi Vidijo PoZitiVni iZhod in sami PreVZamejo oPtimiZem, je omogoČeno bolj KaKoVostno ZdraVljenje.«


» PijaČe Z dodanim sladKorjem so bolj šKodljiVe Kot marsiKatera hrana,«

Intervju z Dr. eric L. Dingom, prehranskim strokovnjakom iz ZDa, ki je predaval v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana

Dr. ERIC L. DING, nutricionist in epidemiolog, je član fakultete Harvard Medical School in Brigham and Women's Hospital. Je tudi ustanovitelj in direktor Kampanje za pre-ventivo raka, ki ima 5,9 minjonov članov in direktor epide-miologije s projektom »The Global Micro-Clinic Project. Dr. Ding, ki se je nedavno mudil tudi v UKCL, je tekom obiska v Ljubljani predlagal ustanovitev »Partnerstva za prehrano in preventivo debelosti« med Slovenijo in ZDA, partnerstvo pa skupaj z njim vodim jaz. Ob tej priložnosti sem ga povabila na pogovor, v katerem je med drugim povedal, da pijač z do-danim sladkorjem ne bi smeli uvrščati med ustrezno hrano in pijačo, temveč v kategorijo »nevarnih snovi.«

Pojasnite nam nekaj temeljnih informacij iz vašega predavanja v UKCL.

»Predaval sem predvsem o prehrani ter boleznih srca in ožilja. Predstavil sem splošen pregled in diskusijo stare ter nove paradigme v zvezi z maščobami, ogljikovimi hidrati, in drugimi prehranskimi dejavniki tveganja. Niso namreč vse maščobe slabe, temveč poznamo dobre večkrat-nenasičene in enkrat-nenasičene ter slabe nasičene in trans maščobe. Podobno poznamo tudi dobre ogljikove hidrate, ko so na primer polnovredna (neoluščena) žita žitne

vlaknine, in ogljikovi hidrati z nizko glikemično obremenitvi-jo, po drugi strani pa slaba rafinirana žita in ogljikovi hidrati z visoko glikemično obremenitvijo. Še posebej visoko glike-mično obremenitev imajo pijače z dodanim sladkorjem.«

Pitje pijač z dodanim sladkor-jem je povezano s tveganjem za debelost, diabetes tip 2, bole-znimi srca in ožilja ter drugimi. ali lahko pojasnite mehanizem, zaradi katerega pijače z do-danim sladkorjem tako slabo vplivajo na zdravje?

»Pijače z dodanim sladkorjem so mnogo bolj škodljive, kot

številna zaužita hrana. Pijače z dodanim sladkorjem imajo namreč nenaravne lastnosti, ker vsebujejo skoraj “nevidne kalorije”. Njihovih kalorij v tekoči obliki organizem namreč ne zazna dobro in jih ne nadomešča, kar poruši uravnavanje

Pijača na fotografiji vsebuje izjemno veliko sladkorja.

335 ml pločevinka vsebuje 39 g sladkorja in ima 140

kcal, 590 ml plastenka pa denimo vsebuje 65 g slad-

korja in ima 240 kcal.

aKtualno

doc. dr. nataša Fidler mis

“menim, da Priljubljenost Za oKus lahKo PriVZgojimo. Pomembno je, da VZPostaVimo dobre PrehransKe naVade in sPrejemljiVost Za oKus že od samega ZaČetKa. taKo na Primer otroCi ne bi smeli niKoli Piti sladKih PijaČ.«


apetita. Če nekdo za zajtrk zaužije kruh z energijsko vrednostjo 200 kcal, bo v preostalem delu dneva naravno nado-mestil in zaužil 200 kcal manj. Vendar, če nekdo popije 200 kcal v obliki pijače z dodanim sladkorjem, njegovo telo tega ne bo povsem nadomestilo z zaužitjem 200 kcal manj v preostanku dneva.

Pijač z dodanim sladkorjem ne bi smeli uvrščati med ustrezno hrano in pijačo, temveč v kategorijo nevarnih snovi kot so trans-maščobe, alkohol in tobak.«

Delate tudi pri projektu svetovne zdravstvene organizacije: Projekt globalnega premagovanja bolezni. ali lahko pojasnite, kdo je glavni ubijalec v številnih državah v razvoju in razvi-tih državah?

»Glavni ubijalec v številnih državah v razvoju niso infekcijske bolezni, ampak kronične bolezni srca in ožilja, rak in diabetes, torej z debelostjo povezane kronične bolezni. Debelost je ubijalec številka ena tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. Številne nevladne organizacije se osredotočajo na malarijo, na zdravljenje tuberkuloze, ampak mnogo bolj se moramo osredo-točiti na kronične bolezni, ki jih povzro-čajo nove nevarnosti, kot so na primer pijače z dodanim sladkorjem.«

Naraščajoči stroški za zdravstvo in naraščajoče breme bolezni, ki so po-sledica nezdravih prehranskih navad, predstavljajo nujno zahtevo za rešitve, kar opravičuje pravico oz. nalogo vla-de, da skuša zaustavi stroške. Kakšno je vaše stališče glede tega?

»Tovarne, ki onesnažujejo okolje, morajo plačati za čiščenje njihovih škodljivih odpadnih produktov. Enako bi morale proizvajalke pijač z dodanim sladkorjem odgovarjati za debelost, diabetes, bolezni srca in številne druge bolezni, ki jih povzročijo.«

Pijače z dodanim sladkorjem imajo dober okus in so predmet intenzivne-ga oglaševanja. Ljudje se ne zavedajo,

da so pijače z dodanim sladkorjem pravzaprav zelo nevarne pijače. Kako bi bilo mogoče posredovati ljudem resnično informacijo in spremeniti njihovo percepcijo?

Potrebujemo obširno izobraževalno kampanjo – ne le omejeno na zdravni-ško izobraževanje javnosti ali nacional-ne smernice, ki jih ljudje redko berejo, ampak nalepke z opozorili na vseh pijačah, podobno kot je opozorilo na cigaretnih škatlicah. Potrebujemo tudi objave v sredstvih množičnega obve-ščanja od televizijskih novic do slavnih oseb za porast aktivizma in pozornosti. In seveda poudarjanje močnih prehran-skih znanstvenih dokazov o nevarnosti pijač z dodanim sladkorjem.

s seboj ste prinesli pismo z naslo-vom “Izjava o podpori sloveniji za

“Upam, da bo naše “Partner-

stvo za prehrano in preventivo

debelosti” med Slovenijo in ZDA

nekega dne postalo avantgarda

za ves svet,« je ob obisku v UKCL

dejal dr. Eric L. Ding. Vladno

poročilo najvišjih državnikov iz

dveh največjih političnih strank v

ZDA, izdano novembra 2010, so-

glasno priporoča uvedbo 28,6%

trošarine na pijače z dodanim

sladkorjem ali visoko-fruktoznim

koruznim sirupom.«

povišanje cen pijačam z oddanim sladkorjem in predlog o ustanovitvi “Partnerstva za prehrano in preventi-vo debelosti” med slovenijo in Usa. Pismo sta podpisala skupaj predstoj-nik Oddelka za prehrano iz Harvard school of Public Health, prof. dr. Walter C. Willetta, dr. med., in vi. ali bi lahko na kratko opisali vsebino pisma?

Poleg poziva na pozornost na nevar-nost pijač z dodanim sladkorjem močno opogumljava Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance republike Slove-nije, da odločno sprožita gibanje za pre-ventivo debelosti in kroničnih bolezni, ki so posledica pitja pijač z dodanim slad-korjem. Zapisala sva: »če se Slovenija odloči voditi svojo lastno javno politiko, ki bo usmerjena proti uživanju pijač z dodanim sladkorjem, kot na primer z uvedbo dodatka za zdravstveno neu-streznost pijač z dodanim sladkorjem, potem bi bila Slovenija v svetovnem merilu prepoznana kot pionirski borec na področju javnega zdravja. Posebej sva priporočila dve pobudi:1.) Nacionalni potrošniški in proizvo-

dni davek na pijače z dodanim sladkorjem. Vse pijače z dodanim sladkorjem naj bi namreč bile ob-davčene z »dodatkom na zdravstve-no neustreznost«, s stopnjo davka, ki bi odražala relativne količine oddanega sladkorja na enoto volu-mna. Na osnovi znanstvenih študij bi tak dodatek vplival na znižanje pitja pijač z dodanim sladkorjem in s tem zelo verjetno znižal debelost. Dohodek naj bi se potencialno uporabil za financiranje raziskav na področju prehrane in debelosti in za preventivne programe pred debelostjo.

2) Ustanovitev mednarodnega ‘Par-tnerstva za prehrano in preventivo debelosti‘, združene iniciative med vodilnimi univerzitetnimi strokov-njaki iz Harvard in vlade in univer-zitetnih strokovnjakov iz Slovenije z namenom izvajanja raziskav, pobud na področju javnega zdravja, in političnih strategij proti debelosti in z debelostjo-povezanimi boleznimi.

aKtualno


Kakšne spomine imate na prve stike z bolniki?»Ocenjujem, da se sami stiki z bolniki niso kaj dosti spremenili. Spremeni-

la se je okolica. Občutek imam, da je drugačno družbeno vzdušje, popula-cija bolnikov – vsaj na področju interne medicine – je starejša, v povprečju resneje bolna in zahtevnejša z vidika medicinske obravnave in nege, organi-zacija dela v UKCL je vse bolj storilno naravnana in pomanjkanje kadrov se odseva v bolj napetih odnosih med kolegi. Sami stiki z bolniki pa so takšni, kot se jih spominjam iz študijskih let.«

ste pa že od samega začetka v UKCL? »Da, z izjemo mojih izkušenj v tujini.«

Ravno o tem sem želela povprašati; nedavno ste bili v ZDa. »Mojo prvo strokovno izkušnjo v tujini – z izjemo izmenjav med

študijem medicine – sem doživel leta 2006, ko sem bil tri mesece med specializacijo v Trstu, v laboratoriju za ultrazvok srca. Že takrat sem imel izjemno podporo na KO za žilne bolezni in Interni kliniki UKCL, kjer vseskozi spodbujajo sodelovanje s tujino in raziskovanje. Ko sem odšel v ZDA, sem imel dvojni status – mladega raziskovalca in specia-lizanta. Tja sem odšel predvsem kot raziskovalec na področju preven-tivne kardiovaskularne medicine; tudi to je dejavnost, ki jo moj matični oddelek izvaja že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, skupaj z rehabilitacijo srčnih bolnikov. Tja sem odšel z namenom, da bi tudi pri nas področje preventivne kardiovaskularne medicine zastavili nekoliko bolj strukturirano.«

Koliko časa ste bili tam? »Tri mesece. Delal sem na University of California, Los Angeles (UCLA)

v eni izmed področnih bolnišnic, kjer imajo velik priliv splošne popula-cije, so pa tudi nacionalni referenčni center za CT koronarnih arterij in srca. Ravno iz tega področja sem pridobil največ izkušenj in raziskoval-

nih podatkov – materiala za sedem publikacij, ki so trenutno ali objavljene ali v procesu objave. Dodatno pa sem pridobil še klinične izkušnje za opravlja-nje in interpretacijo preiskave. V njihovi bolnišnici oboje poteka v okviru Centra za preventivno kardiologijo, katerega bi radi vpeljali tudi na našem oddelku. Njihov Center vključuje klinično delo, ocenjevanje in obvladovanje srčno-žil-ne ogroženosti, zgodnje prepoznavanje bolezni srca in ožilja, zlasti s pomočjo novejših slikovnih preiskav, ter razisko-valno in epidemološko dejavnost. Na enem mestu integrirajo vso dejavnost, ki je v svetu čedalje bolj poudarjena.«

Kakšne so možnosti, da tak Center vzpostavimo pri nas? Bi bilo potrebne-ga precej več kadra?

»Kadra nikoli ni dovolj. Z ZDA se zaradi različnosti zdravstvenih sistemov ne moremo primerjati, v primerjavi z drugimi podobnimi centri v Evropi pa trenutno delujemo s 30-odstotno kadrovsko zasedbo. Zaenkrat ideja sloni na požrtvovalnosti posamezni-kov in vodstva oddelka. Dejstvo pa je, da v svetu čedalje več denarja namenjajo za preventivo, ker s tem privarčujejo na zdravljenju že izraženih ali napredovalih kliničnih obolenj. V ZDA sem denimo na tečaju CT srca spoznal predstojnika kateterizacijskega laboratorija neke čikaške bolnišnice, ki mi je razložil, da mu zavarovalnica plačuje vse manj posegov, zato je del svoje dejavnosti usmeril v neinvazivno kardiologijo. To je ameriški ekstrem, gledan s stališča profita, a je zagotovo pokazatelj, da si področje preventive zasluži veliko pozornost. Nobena druž-ba namreč ni dovolj bogata, da bi lahko varčevala pri preventivi.«

Kako sicer ocenjujete preventivo na kardiovaskularnem področju pri nas?

»Slovenija je na področju kardiova-skularne preventive in rehabilitacije ena vodilnih v Evropi, tako na področju raziskav kot tudi na področju klinične dejavnosti in prenosa znanja na pri-marno raven. Res pa je, da potencial za izboljšanje vedno obstaja.«

» dobro bi bilo, da bi mlade Kolege V raZisKoValnem delu bolj sPodbujali,« asist. dr. Borut jug, specialist interne medicine iz KO za žilne bolezni Inter-ne klinike je kljub svoji mladosti napisal že številne strokovne publikacije, bil kot raziskovalec v ZDa in vseskozi delal v »dvojnem statusu«: kot mlad raziskovalec in specializant


uKCl smo ljudje


Na spletu ob iskanju vašega imena že zdaj, kljub vaši mladosti, najdemo veliko število strokovnih publikacij. Vam je bilo kot mlademu zdravniku težko priti do tega, da vaše ime posta-ne znano, da imate dostop do pisanja strokovnih člankov?

»Imel sem srečo, da sem prišel na oddelek, ki zelo poudarja znanstveni aspekt kliničnega dela in integracijo raziskovalne in klinične dejavnosti. Raziskave vendarle sodijo v terciarno dejavnost. Sam sem na primer delal doktorat iz srčnega popuščanja, in sicer pri bolnikih, ki sem jih redno srečeval pri svojem kliničnem delu v ambulanti. S tem sem se ogromno naučil, tako klinič-no kot raziskovalno. Morda v Sloveniji ne poudarjamo dovolj raziskovalnega dela – vsaj ne s formalnega vidika. V ZDA je denimo področna bolnišnica, kjer sem bil, osnovala svoj lastni razisko-valni inštitut – LA Biomedical Research Institute, kjer je bilo vse transparentno: kateri oddelek dobi koliko denarja, od kod prihajajo sredstva, kam se stekajo … Oddelek, na katerem sem delal, je

dobil dotacijo Nacionalnega inštituta za zdravje, načrtovali so širitev. Istočasno so drugi oddelek ukinili, ker ni prinašal dovolj raziskovalnega dela.«

To pa je motivacija za zaposlene!» Zelo kruta motivacija, ki si je jaz

osebno v Sloveniji ne predstavljam, ker imamo – na srečo – še vedno bolj 'evropski način' razmišljanja. Zgodi se, da imaš pri publikacijah dve leti smolo, potem pa srečo: gre pač za dolgoročno investicijo. Zagotovo pa se s transparentnostjo motivira ljudi: da tisti, ki dela dobro, dobi tudi več raziskovalnih sredstev. Dobro bi bilo, da bi mlade kolege v raziskovalnem delu bolj spodbujali.«

»Zdrav način življenja je nekaj, k čemur vsi stremimo, v realnosti pa moramo vsi

delati po najboljših močeh. Lagal bi, če bi rekel, da vsako leto tečem na maratonu,

res pa je, da poskušam biti vsaj trikrat na teden intenzivno fizično aktiven, da sem

opustil kajenje in da pazim na kilograme,« Borut Jug pove v našem pogovoru.

uKCl smo ljudje

»Pri PrePreČeVanju srČno--žilnih boleZni je ZdraV žiVljenjsKi slog KljuČne-ga Pomena. stari smo, KoliKor so stare naše žile.«

spregovoriva še o vašem področju. Velik vpliv na kardiovaskularne bole-zni ima verjetno tudi stres, s katerim se dandanes soočamo. Kje vidite reši-tve, je gibanje res zelo pomembno?

»Pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni je zdrav življenjski slog ključne-ga pomena. Stari smo, kolikor so stare naše žile. In naše žilje zelo dobro odse-va naš življenjski slog. Če ohranjujemo mladost s telesno aktivnostjo, urav-noteženo prehrano, zdravim življenj-skim slogom brez kajenja, zmernim predajanjem hedonističnim užitkom, si lahko zagotovimo daljše pričakovano življenje. Stres je dejavnik tveganja, pro-blem pa je, da so definicije stresa tako raznolike, da je nemogoče priporočiti enovit ukrep proti stresu.«

Omenjali ste, da lahko z zdravim načinom veliko pripomoremo. se ga vi osebno držite?

»Da in ne. Zdrav način življenja je nekaj, k čemur vsi stremimo, v realnosti pa lahko kvečjemu delamo po najboljših močeh. Lagal bi, če bi rekel, da vsako leto tečem na maratonu, res pa je, da poskušam vsaj trikrat na teden biti in-tenzivno telesno aktiven, da sem opustil kajenje in da pazim na kilograme.«


»Delo z otroki moraš čutiti. Vsak otrok ti nekaj da – če-tudi posameznemu bolniku malo pomagam, so to trenutki, ki me izpolnjujejo. Tudi ko odidem skozi vrata kliničnega oddelka, me spremljajo številne zgodbe otrok, ki si jih bom zapomnila za vedno – kljub temu, da imam doma svoja dva otroka,« na koncu pove Nataša Kuralt, diplomirana me-dicinska sestra iz Kliničnega oddelka (KO) za otroško kirur-gijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ob izteku leta so jo sodelavci na oddelku izbrali za »najboljšo diplomirano medicinsko sestro«, v svojem delu vidi izjemno zadovoljstvo. Ob vsem vsakdanjem delu Nataša Kuralt zaključuje magistrski študij zdravstvene nege.

Kako dolgo že delate na KO za otroško kirurgijo in inten-zivno terapijo?

»Deset let. Začela sem s pripravništvom, potem sem delala kot diplomirana medicinska sestra, zdaj sem nadzorna medicinska sestra v enoti za intenzivno terapijo otrok. Že od vsega začetka sem si želela, da bi delala na «otroški kirurgiji«.

Zakaj? »Delo z otroki mi od nekdaj največ pomeni. Tukaj delam

z otroki vseh starostnih obdobij (od rojstva pa vse do 14. leta starosti), in sicer z različnimi obolenji; tako kirurškimi kot nekirurškimi – med njimi je veliko tudi hudo bolnih otrok. Ravno pri oskrbi takega otroka je delo medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika izjemno pomembno.«

Kako ocenjujete delo na kliničnem oddelku, je timska obravnava dobra?

»Povsod so pozitivne in negativne strani. Kjer dela več ljudi različnih profilov, je pomembno, da je delo usmerjeno k istemu cilju. Ocenjujem, da naše delo dobro poteka; tru-dimo se k čim boljšemu timskemu delu – sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami je dobro.«

Tik pred nastopom novega leta ste bili imenovani za naj-boljšo diplomirano medicinsko sestro kliničnega oddelka. Kaj vam takšno imenovanje pomeni?

»Poleg najboljše diplomirane medicinske sestre smo na oddelku izbirali tudi najboljšega zdravstvenega tehnika/srednjo medicinsko sestro – naziv za to je dobila Irena Krt. Predstojnik našega oddelka, prim. Ivan Vidmar, je letos imenovanje vpeljal prvič. Na našem oddelku smo letos prvič izbirali najboljšo medicinko sestro. S sodelavci smo se ocenjevali med seboj. Izbiranje je potekalo po določenih kriterijih. Imenovanje me je zagotovo presenetilo. Pomeni mi spodbudo, potrdilo, da delam prav, po drugi strani pa tudi odgovornost, da naziv opravičim.«

Če bi skušali oceniti tipičen delovni dan, kako bi ga opisali? »Tipičen dan je težko opisati; situacija se iz trenutka v

trenutek spreminja. Delo se začne z jutranjim raportom, ob bolnikih, potem naredimo vse preiskave in načrt za delo v celotni intenzivni terapiji. Delovni dan je zelo razgiban; delo diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji je izredno široko: veliko je samostojnega dela, lastnih od-ločitev in odgovornosti. Načrtujemo zdravstveno nego, sodelujemo pri različnih diagnostično-terapevtskih posegih

»delo Z otroKi moraš Čutiti,«Pogovor z Natašo Kuralt, dipl.m.s. iz KO za otroško kirur-gijo in intenzivno terapijo, Kirurške klinike: v letu 2010 je bila izbrana za »najboljšo dipl. med. sestro oddelka«. Poleg dela s pacienti opravlja tudi vlogo nadzorne medi-cinske sestre, ob delu pa končuje še magistrski študij.


Levo zgoraj: »Imenovanje me je zagotovo presenetilo.

Pomeni mi spodbudo, potrdilo, da delam prav, po

drugi strani pa tudi odgovornost, da naziv opravičim,«

o imenovanju za najboljšo diplomirano medicinsko

sestro KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

pove Nataša Kuralt.

»moje delo Vidim Kot sPlet Vseh sodelu-joČih V intenZiVni teraPiji: breZ timsKega dela in breZ sodeloVanja bi bilo Zelo težKo.«


, določene tudi samostojno izvajamo (priprava respiratorja in drugih specifičnih aparatur, sodelujemo pri bronho-skopijah), kadar otrok potrebuje dolgotrajni zunajtelesni krvni obtok (ECMO), sodelujemo pri pripravi in skrbimo za otroka ter ga nadzorujemo.

ste pa tudi nadzorna medicinska sestra. je delo zato kaj bolj težko?

»Meni osebno, ja. Glede na to, da sem precej mlada, se mi je delo v začetku zdelo zelo naporno. Nadzorna sestra sem 34 sestram v intenzivni terapiji; zanje razporejam urnike, organiziram delo v intenzivni, skrbim za brezhibno delovanje vseh aparatur. Poleg svojega dela, ki ga opravljam pri pacientu, opravljam še delo nadzorne med. sestre. Delo je velikokrat zelo stresno. Moram pa poudariti, da so me kolegice lepo sprejele. Na začetku sem to, da sem mlada, razumela kot minus. V dveh letih, odkar sem nadzorna medicinska sestra, sem se tudi sama marsičesa naučila. Biti nadzorna medicinska sestra mi je odprlo oči in mi pomagalo pri osebni in strokovni rasti.«

Zakaj? se vam zdi, da mladi težko nastopijo kot močna avtoriteta?

»Mladi težko pridobijo zaupanje, ker se v mladih letih še vsi učimo in potrebuješ pri delu veliko podpore in nasvetov. Pri mojem delu so mi nudili veliko podpo-ro, tako glavna med. sestra Zdenka Janičijevič kot tudi vse ostale kolegice, ki mi neposredno stojijo ob strani. Moje delo vidim kot splet vseh sodelujočih v intenzivni terapiji: brez timskega dela in brez sodelovanja bi bilo zelo težko. Tudi zato, ker delamo 24 ur na dan in s hudo bolnimi otroci.«

Spodaj: Nataša Kuralt (na fotografiji levo) je nadzorna medicinska

sestra 34 medicinskim sestram na KO za otroško kirurgijo in inten-

zivno terapijo. V tej funkciji zanje razporeja urnike, organizira delo,

in skrbi za nemoteno delovanje aparatur.

uKCl smo ljudje

Kriteriji za izbor »najboljše sestre« Ob koncu leta 2010 so na KO za otroško kirurgijo na po-budo predstojnika, prim. Ivana Vidmarja, izbrali medicin-sko sestro z dobrimi odlikami pri delu z bolnimi otroki. S skupnimi močmi so medicinske sestre sestavile kriterije za izbiro Najboljše-ga zdravstvene tehnice/tehnika, diplo-mirane/višje medicinske sestre/diplomiranega zdravstve-nika v letu 2010. Kriteriji za izbiro so bili: • strokovnost – dosledno upoštevanje standardov

zdravstvene nege; natančno in vestno opravljeno delo; upoštevanje načela varnosti pri delu z bolnimi otroki;

• odnos do sodelavcev – solidarnost in spoštljivost; pripravljenost za sodelovanje in izvrševanje delovnih nalog; spoštovanje medsebojnih odnosov v negoval-nem in zdravstvenem timu;

• komunikacija – dobra in spoštljiva komunikacija med sodelavci, starši in bolnimi otroki;

• spoštovanje kodeksa etike in predpisanih načel poklica medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

je delo v dežurstvu precej bolj naporno in stresno kot v normalnem delovniku?

»V dežurstvu prevzemaš delo na kliničnem oddelku in nudiš po potrebi pomoč v intenzivni terapiji. V intenzivni terapiji ima-mo dipl. med sestre triizmenski turnus. Dejstvo je, da dežurstvo


Svojo kariero sem začel kot speci-alizant interne medicine na tedanjem Inštitutu za pljučne bolezni in tuber-kulozo Golnik, še pred specialističnim izpitom pa sem zaključil s podiplom-skim študijem iz pulmologije. V letih od 1980 do 1987 sem delal kot specialist internist na intenzivnem oddelku, od leta 1988 do 1994 sem bil vodja oddel-ka za kardiorespiratorno rehabilitacijo. Ves čas dela z bolniki sem sodeloval

tudi pri vzgoji študentov: delal sem kot klinični asistent ter mentor s speciali-zanti iz anesteziologije. Maja 1994 sem bil izbran za generalnega in strokov-nega direktorja Splošne bolnišnice Jesenice, ki sem jo vodil dva mandata. Kasneje sem prevzel delovno mesto nadzornega zdravnika – svetovalca na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nazadnje pa sem bil direktor direktorata za zdravstveno varstvo na

Prim. janeZ remšKar, sVetoValeC stroKoVne direKtoriCe uKCl: »pred menoj so šteVilni izziVi,«

»V UKCL najdemo številne sodelavce, ki s svojim vsakodnevnim delom ogromno doprinese-

jo. Tudi zato moramo vsakogar izmed vas umestiti na mesto, ki si ga je oz. ki si ga bo pridelal

z vsakdanjim rutinskim delom, poučevanjem in raziskovanjem,« meni prim. Remskar.

Ministrstvu za zdravje. Po obdobju osmih let se, kot pravim sam, spet vra-čam pod okrilje »neposredne proizvo-dnje« v zdravstvu.

Pred menoj so številni izzivi. Najprej se bom lotil pregleda obremenitev zdravstvenih delavcev. V UKCL najde-mo številne sodelavce, ki s svojim vsa-kodnevnim delom ogromno doprinese-jo. Tudi zato moramo vsakogar izmed vas umestiti na mesto, ki si ga je oz. ki si ga bo pridelal z vsakdanjim rutinskim delom, poučevanjem in raziskovanjem. Prepričan sem, da je danes, ko bi vsi želeli zaslužiti največ, nujno potrebna objektivizacija našega dela, kajti jasno je, da vsi ne delamo enako, tudi ne enako kvalitetno.

Nujen je tudi vpogled v strokovno--organizacijski del posameznih klinik, pri čemer bomo skušali najti čim bolj optimalne okoliščine tako glede obre-menitev kot tudi glede izrabe delovnega časa. Sodeloval bom tudi pri vzposta-vljanju procesov varnosti in kakovosti v ustanovi, kjer sem se učil kot študent, specializiral, bil kasneje kar vrsto let tudi njen član ̶ med drugim sem bil v preteklem mandatu tudi predsednik Sveta UKCL. Prizadeval si bom vplivati na to, da bomo med seboj bolj odprti, razumevajoči, spoštljivi. Želim, da sistem pripeljemo do tega, da bodo lahko pred-stojniki in zaposleni ponosni na opra-vljeno delo, ki bo ob tem tudi realno ovrednoteno, tudi s stališča varnosti in kakovosti. Veselim se dela z vami!

traja dlje časa kot normalni delovnik in je že zato bolj naporno. V dežurstvu pokrivaš velik obseg dela tako na oddelku, v spreje-mni ambulanti in pomagaš v enoti intenzivne terapije.«Kako pa je skrbeti za širok razpon otrok, od 0 do 14 let?

»Gre za zelo široko obravnavo; 14-letnik je že najstnik in ga obravnavamo drugače kot malega otroka ali dojenčka. Dojenčki potrebujejo veliko nežnosti; dejansko so v celoti odvisni od nas. Pri obravnavi posameznega otroka se prilaga-jamo. Pri našem delu je zelo pomembno tudi sodelovanje s starši, spodbujamo jih k stalni prisotnosti pri hudo bolnemu otroku , poizkušamo jih vključevati pri osnovni negi in skrbi otroka in na tak način njihovo nemoč in stisko omiliti.«

V UKCL ste že 10 let, kar pomeni, da ste delali že v prejšnji, stari stavbi. se je tudi zaradi lepših prostorov odnos staršev zdaj kaj izboljšal?

»Dobili smo najsodobnejšo opremo in nove prostore intenzivne terapije, kar nam daje dodatno motivacijo pri delu. V sami intenzivni terapiji ni možnosti, da bi bili starši neposredno ob otroku 24 ur, razen v izjemnih situacijah. Na oddelku so starši lahko hospitalizirani zraven otroka v bol-niški sobi. Težko rečem, ali je to, da so starši prisotni, odraz zaupanja. Menim, da gre bolj za njihovo skrb oz. potrebo po tem, da so ob bolnem otroku. Z zaupanjem staršev sicer nimamo težav.«

uKCl smo ljudje


Preberite

Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da je odstotek bolniškega staleža v UKCL višji od panoge in tudi višji od slovenskega povprečja

doc. dr. metoda dodič Fikfak, dr. med.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) je v lanskem letu med svoje zaposlene začel uvajati program promocije zdravja pri delu Čili za delo, ki ga koordiniramo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Na-men programa je osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati, in vplivati tudi na spreminjanje okolja v korist zdravju, kar pomeni oblikovanje in sprejemanje zdravju naklonjene po-litike in omogočanje ter spodbujanje ponudbe izbir, ki koristijo zdravju. Eden od ključnih elementov programa Čili za delo je izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, ki ga KIMDPŠ izvaja od leta 2007, izobraževanje spomladi 2010 pa je bilo namenjeno zaposlenim v UKCL. Da bi izvedbo izobraže-vanja čim bolj prilagodili potrebam udeležencev in zaposlenim v UKCL nasploh smo opravili analizo zdravja, ki jo objavljamo tokrat in smo jo v krajši obliki predstavili tudi strokovnemu svetu UKCL in strokovnemu svetu zdravstvene nege.

VeČji tudi resnost in Pogostost boleZniPodatki Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) kažejo, da

je odstotek bolniškega staleža (%BS) v UKCL višji od panoge

in tudi višji od slovenskega povprečja. Ker izračun %BS v obeh primerih (povprečje zdravstva in Slovenije) vključuje tudi UKCL, je dejanska razlika med staležem UKCL in zdra-vstvom bistveno višja, kot je prikazana.

Natančnejša analiza pokaže, da sta v UKCL večji tudi resnost (resnost je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela v dneh) in pogostost (pogostost računamo z indeksom frekvence in je šte-vilo primerov na 100 delavcev) bolezni med zaposlenimi tako v primerjavi z zdravstvom kot tudi s Slovenijo v celoti.

Po vzrokih za BS v UKCL prevladujejo kostno-mišične bole-zni, sledijo bolezni v zvezi z nosečnostjo, poškodbe zunaj dela ter duševne in vedenjske motnje.

Med zaposlenimi je najnižji bolniški stalež med zdravniki, sledijo zaposleni v zdravstveni negi in nato nezdravstveni sodelavci s praviloma najvišjim bolniškim staležem.

Vodilna VZroKa so Kostno-mišiČne boleZni in boleZni V ZVeZi Z noseČnostjo

Vodilna vzroka za BS, to sta kostno-mišične bolezni in bolezni v zvezi z nosečnostjo, zaslužita posebno pozor-nost. Vzrokov za prvo skupino bolezni je več, zagotovo pa prevladujejo neergonomski delovni pogoji in preo-bremenjenost. Vzroke za drugo skupino je treba posebej temeljiteje proučiti. Dejstvo je, da je naporno delo samo po sebi pogosto vzrok za BS in vodilo ginekologu, da obvaruje mater in otroka. Seveda pa so mogoče tudi dru-gačne rešitve.

VisoKa deloVna inValidnostV UKCL imamo trenutno skupaj 681 invalidov, od tega

510 invalidov II. in III. kategorije.

Delež invalidov druge in tretje kategorije je v nekaterih služ-bah in klinikah zelo visok in zahteva posebno delo tako pri iska-nju ustrezne zaposlitve za delovne invalide kot tudi ustreznega nadomeščanja. Postavlja se namreč utemeljen sum, da invalide druge in tretje kategorije dejansko nadomeščajo pri delu še zdravi delavci, kar povečuje obremenitev še zdravih delavcev. Več kot 10 odstotkov invalidov imajo oskrbovalne službe, kirur-ška klinika in interna klinika. Podatek je alarmanten.

Definicija delovne invalidnosti se je spremenila leta 2005, zato se je spremenila tudi podoba invalidnosti. Kljub temu je skupno število invalidov v zadnjih dveh letih pora-slo, zagotovo pa je naraslo število primerov III. kategorije invalidnosti, praktično izginila pa je prva kategorija (po-polna invalidnost). To pomeni, da je z gledišča delodajalca bistveno težje razporediti toliko invalidov tretje kategorije (skrajšan delovni čas, omejitve ali spremembe delovnega mesta) na ustrezna delovna mesta. Problem zahteva resen in sistematičen pristop.

bolnišKi stalež in deloVna inValidnost V uKCl VisoKa

Odstotek bolniškega staleža (%BS) v UKCL, Zdravstvo, RS, 2004-

2008 (Vir: IVZ)


» Ko bom VeliK, bom rešeValeC,«

Reševalna postaja UKCL že tradicionalno predstavlja svojo službo otrokom; otroci med obiski spoznavajo, katere podatke je potrebno ob nesreči sporočiti.

Peter napotnikNa Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra

Ljubljana (UKCL) že od nekdaj gostimo obiske otrok. V letu 2010 smo jih gostili približno petsto s področja cele Slovenije, skupno pa smo se v okviru raznih prireditev v lanskem letu predstavili okoli 4000 otrokom. Cilj je otrokom približati polic reševalca in jih s predstavitvijo pripraviti na nujne primere, ki se lahko pripetijo ob njihovi navzočnosti, in pri katerih lahko tudi sami veliko pomagajo. Otrokom prikažemo, kako je potrebno pravilno ukrepati ob morebitni navzočnosti pri nesrečah oz. pri bolezenskih stanjih, kjer je potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč.

odgoVor V en glas: 112!Predstavitev reševalne službe začnemo z vprašanjem, katero

telefonsko številko je potrebno poklicati v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči. Odgovor dobimo takoj, in to v en glas: 112! Otrokom povemo, da rešujemo življenja in skrbi-mo za različne paciente v predbolnišničnem okolju. Otroci pokažejo veliko zanimanja za reševalni jopič: višek doživetja je, da si otroci lahko jopič tudi oblečejo in ga potežkajo. Teža jih nemalokrat preseneti. Obiskovalcem predstavimo tudi opremo za tehnično reševanje; v reanimacijskem kovčku največ nav-dušenja požanje žlica za intubacijo, ki ima lučko. Dostikrat si katerega od obiskovalcev izposodimo namesto pacienta in na njem praktično izvedemo imobilizacijo različnih delov telesa. Predstavimo jim tudi električne naprave kot so defibrilator, aspirator, respirator ter grelec infuzijskih razstopin.

»KaKo se Vidijo modre luČi?«Sledi prikaz reševalnih motorjev, ki sta za otroke še posebaj

zanimiva. »Kako se vidijo modre luči, koliko se sliši sirena,« so najpogostejša vprašanja, ki jih ob ogledu postavljajo otroci. Po ogledu motorja peljemo otroke v dispečersko sobo, kjer spre-

jemamo tako nujne kot ne nujne klice. Tukaj obiskovalci vidijo, kako poteka sprejem intervencije; spoznajo, katere podatke je pri takšnem telefonskem klicu potrebno vedeti in posredovati (kdo kliče, telefonsk št. kličočega, koliko je pomoči potrebnih in v kakšnem stanju so, lokacijo dogodka, ...) in to tudi skupaj ponovimo. Kadar vsi pozorno poslušajo dispečerja, vidijo tudi, kako se reševalca nemudoma usedeta v nujno reševalno vozilo, tako da sta s prižganimi modrimi lučmi in s sireno v trenutku na poti k pacientu. Takrat se oglasi otroški glas: »Ko bom velik, bom reševalec«. Taka izjava nam pove vse. Veseli nas, da sodelujemo z otroki, ki se nam zahvaljujejo z risbami, pobarvankami, zahvalami, fotografijami ... Razveselimo se daril, ki jih izdelajo otroci sami, in tako pokažejo, da so navdu-šeni nad nami reševalci.

Pazimo na najmlajše, saj so naše največje bogastvo ...

Ob obisku otroke povabimo tudi na ogled

reševalnega vozila.

utriP uKCl

»dostiKrat si Katerega od obisKoValCeV 'iZPosodimo' namesto PaCienta in na njem PraKtiČno iZVedemo imobiliZaCijo raZliČnih deloV telesa.«


Kaj je sistem PaCs/ris?Sistem PACS/RIS v celoti omogoča zajemanje, distri-

bucijo, shranjevanje in prikazovanje statične in dinamične digitalne rentgenske slike. Loči se na dve osnovni kompo-nenti. PACS (Picture Archiving Communication System) skrbi za trajno shranjevanje slik in tekstovnega gradiva (izvidi). RIS (Radiological Information Sytem) je programsko orodje, prek katerega upravljamo tako s slikovnimi kot tekstovnimi deli. Oba skupaj skrbita, da se proces od prihoda bolnika do obračuna pravilno izvede v vseh korakih od naročnika do plačnika preko izvajalca.

Prenašanje sliK, dostoP, arhiVSlike se s pomočjo sistema PACS prenašajo po omrežju

med oddelki v bolnišnici ali po internetu med bolnišnicami; dostop do slik lahko osebje dostopa glede na pooblastila.

Podatki se shranjujejo na server v UKCLJ in na rezervni lokaciji v bolnici Dr. Petra Držaja v Šiški. Stalen dostop do arhiva je zelo pomemben za diagnostiko, primerjavo slik pri kroničnem bolniku in konzilije. V naši ustanovi bomo imeli dostop do kratkoročnega in trajnega arhiva. Kratkoročni arhiv bo omogočal dostop do podatkov, ki so bili zajeti v zadnjem polletju v on-line različici.

Prednosti so tudi V eleKtronsKem naroČanju

Prednosti sistema so tudi v elektronskem naročanju bol-nikov na preiskave, ki poteka s pomočjo RIS-a radiološkega informacijskega sistema, ki se navezuje hospitalni informacij-ski sistem. Klinika naroči bolnika na preiskavo in ob potrditvi naročila na radiološkem oddelku dobi obvestilo, kdaj bo preiskava izvedena. Pri naročilu za preiskavo je možnost razvrščanja bolnikov po nujnosti in ostale zahteve v skladu z navodili ZZZS oz. internimi akti UKCLJ. Omenjeno naroča-nje bodo omogočale elektronske čakalnice.

Za ZdraVniKe olajšano delo, Za bolniKe hitrejše ZdraVljenje in diagnostiCiranje

Po radiološki preiskavi ali posegu radiološki inženirji rtg slike tehnično obdelajo. Na delovni postaji ima radiolog več

utriP uKCl

Sistem PACS zahteva nov način dela: precej bo olajšano delo administratorjev, vedno pa bodo imeli dostop do arhiva slik in izvidov tudi

zdravniki. S tem dobivajo tudi možnost konzultacije znotraj ustanove in med bolnišnicami.

Kmalu V uKCl PaCs/ris sistemže z marcem bomo v UKC Ljubljana uvedli PaCs/RIs sis-tem, ki omogoča distribucijo, shranjevanje in prikazovanje digitalne rentgenske slike. Digitalni sistem PaCs pomeni velik plus pri ravnanju z rentgenskimi slikami, zdravnikom bo olajšano delo, bolnikom pa omogočeno hitrejše zdra-vljenje in diagnosticiranje.

mateja Kofjač in dean Pekarovič


služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Očesna klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljublja-na (UKCL) je v zadnjih dneh preteklega leta obeležila 120. obletnico ustanovitve. Prvi očesni oddelek je bil ustanovljen že leta 1890, že čez pet let pa je postala samostojna očesna bolnišnica. Današnja Očesna klinika se tako lahko ponaša z izredno dolgoletno tradicijo in vrhunskimi strokovnjaki. Od ustanovitve predstavlja tudi osrednjo ustanova za najtežje očesne bolezni iz celotne Slovenije.

Predstojnica Očesne klinike, prof. dr. Branka stirn Kranjc, dr. med., je dejala, da danes Očesna klinika UKC

Ljubljana zaposluje 23 vrhunskih oftalmologov in 179 zapo-slenih v zdravstveni negi ter v ostalih poklicnih profilih. Na 68 posteljah obravnavajo letno približno 4.142 hospitalizira-nih pacientov, opravijo pa tudi okoli 49.421 specialističnih ambulantnih pregledov. Ležalno dobo so uspeli zmanjšati na približno 3,28 dni.

Vsi ti dosežki klinike pa seveda niso od danes, temveč so rezultat dela generacij, ki so ustvarjale in gradile znanje iz oftalmologije v Sloveniji. Zato je vloga sedanjih generacij zaposlenih na Očesni kliniki še bolj zavezujoča, da ohranijo vrhunski nivo klinike in ga vztrajno gradijo še naprej. »Kljub temu, da PredstaVlja oČesna

KliniKa manjšo KliniKo, je njen Pomen Z VidiKa KaKoVosti bolniKoVe osKrbe, Ka-Kor tudi s stališČa dobrega PosloVanja, Zelo Pomemben Člen.«

utriP uKCl

Levo: Očesna klinika je vsa ta leta sledila sodobnim smer-

nicam oftalmologije, smo slišali na proslavi v Cankarjevem

domu ob 120-letnici Očesne klinike.

Desno: Očesna klinika UKC Ljubljana zaposluje 23 vrhun-

skih oftalmologov in 179 zaposlenih v zdravstveni negi ter v

ostalih poklicnih profilih

120 let oČesne KliniKe uKClNa 68 posteljah na Očesni kliniki letno obravnavajo približno 4.142 hospitaliziranih pacientov, opravijo pa tudi okoli 49.421 specialističnih ambulantnih pregledov

orodij za dodatno obdelavo slike. Sistem za prepoznavo govora (voice recognition) omogoča enostavno in hitro diktiranje izvida. Ko radiolog bolnika zaključi, so slike in izvid na vpogled naročniku. Naročnik pregleda slike in izvid na klinični pregledovalni postaji oz. na vsakem računalniku, ki ima dostop do sistema. Izvid je dosegljiv takoj, ko je napisan, kar omogoča hitrejšo obravavo bolnika. V digitalnem okolju bo možnost izgubljanja slikovnega materiala in podatkov manjša. Vse to omogoča lažji dostop do materiala za izobra-ževanje in raziskovanje.

Digitalni sistem PACS se je pojavil že leta 1980 za potrebe vojske ZDA, za komercialno uporabo pa l. 1995 in zdaj uspešno »izriva« klasično radiologijo. Zaradi številnih prednosti smo se za uvedbo sistema odločili tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana: Klinični Inštitut za Radiologijo bo slikovne postopke digi-taliziral predvidoma do konca marca 2011, prvi oddelek, ki bo popolnoma digitaliziran, pa bo radiološki oddelek na novi Pediatrični kliniki.


Polonca mali

V veliko veselje nam je bilo, ko so nas kolegi zdravniki iz Zagreba ( predsednik zbora zdravnikov dr. Marka Bergovca) povabili, da v decembru skupaj pripravimo tradicionalni bo-žični koncert v cerkvi Sv. Katarine v Gornjem delu Zagreba.

Vox Medicorum, mešana vokalna skupina, ki se je ob svoji 30- letnici, razširila v manjši mešani zbor, se je pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela predstavila z božičnimi pesmimi skozi čas. S Sattnerjevo Sveto nočjo smo stopnice pred oltar-jem odstopili zagrebškim kolegom. Gromki moški glasovi so pod vodstvom dr. Leonarda Bergovca s priredbami tradicio-nalnih božičnih pesmi samo še stopnjevali vzdušje. Za moški pevski zbor zdravnikov »Zagrebački lječnici pjevači«, ki delu-je že skoraj 40 let je posebno, da so tako pevci kot dirigenti vedno prihajali iz vrst zdravnikov.

Vrhunec večera je bil skupni nastop obeh zborov, ki sta ob klavirski spremljavi prof. Filipa Faka in Ivana Šimuneca, s slovensko tradicionalno pesmijo Božji nam je rojen sin in hrvaško pesmijo Narodi nam se, vsem obiskovalcem voščila veseli božični čas in srečno novo leto.

služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas

UKCL je v decembru podelil prizna-nje Voju Lukiču, publicistu in novinarju za promocijo Univerzitetnega klinične-

ga centra Ljubljana in njegovih stro-kovnjakov v medijih doma in po svetu. Ustvaril je 21 dokumentarno feljtonskih televizijskih nanizank “Veliki dosežki slovenske kirurgije”.

»Prepričan sem, da bi morala našim uglednim znanstvenikom vedno pri-sluhniti najširša javnost in tudi ugledne osebnosti, ker so njihove misli dragoce-ni kažipot v razvoju vsake družbe, tudi naše. V svojih besedilih sem nekajkrat zapisal, da so znanstveniki za mlade zgled, a za starejše upanje. Iz leta v leto dobre, pozitivne, afirmativne besede, ki govore o uspehih naših znanstveni-kov, kulturnikov, gospodarstvenikov, in ki so rezultat trdega in poštenega dela, s pomočjo medijev vse teže pridejo v najširšo javnost. Izjemno sem vesel in počaščen, da je UKCL prepoznal določene vrednote mojega dela v elektronskih in tiskanih medijih doma in v tujini,« je ob prejetju priznanja dejal Vojo Lukič.

Vrhunec večera je bil skupni nastop obeh zborov.

»Izjemno sem vesel in počaščen, da je UKCL prepoznal določene vrednote mojega dela v

elektronskih in tiskanih medijih doma in v tujini,« je ob prejemu priznanja dejal Vojo Lukič.

VoKalna sKuPina »Vox mediCorum« - KliniČni Center na božiČnem KonCertu V Zagrebu

uKCl Podelil PriZnanje gosPodu Voju luKiČu

»gromKi mošKi glasoVi so Pod Vod-stVom dr. leonarda bergoVCa s Prired-bami tradiCionalnih božiČnih Pesmi samo še stoPnjeVali VZdušje.«

utriP uKCl


lani oPraVili že VeČ Kot 100. reKonstruKCijo dojKe Rekonstrukcija dojke s prostim pre-nosom tkiva je ena najzahtevnejših operacij; za rekonstrukcijo se odloča vse več žensk, zlasti tiste, ki so jim dojko zaradi tumorja že odstranili

služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške

klinike UKCL je v letu 2010 opravil že 100. rekonstrukcijo dojke s prostim režnjem iz trebuha. Gre za velik dose-žek rekonstrukcijske kirurgije. Rekon-strukcija dojke s prostim prenosom tkiva je ena najzahtevnejših operacij. Po odstranitvi raka dojke napravijo novo, po obliki in prostornini podobno dojko, največkrat s tkivom iz trebuha. Na žilnem peclju prenesejo kožo in podkožje trebuha (podobno kot pri esteski korekciji trebušne stene) na prsni koš, nato v mikrokirurškem delu zašijejo drobne žile in oblikujejo dojko. V nekaj primerih so sočasno napravili tudi obojestransko rekonstrukcijo.

donaCija mCdonald’s PediatriČni KliniKi uKClslužba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

McDonald's, d.o.o. je v zadnjih decembrskih dneh

predstavnikom Pediatrične klinike Univerzitetnega kli-ničnega centra Ljubljana (UKCL) predal donatorski ček v višini 12.000 EUR. S temi sredstvi bodo pomagali pri nakupu nujno potrebne opreme za prenosni laboratorij, ki bo otrokom in mladostnikom omogočil kakovostnejše zdravljenje. V omenjenem podjetju so sicer že od avgusta 2010 v vseh svojih poslovalnicah po Sloveniji zbirali fi-nančna sredstva, z dobrodelno akcijo pa bodo nadaljevali vse do poletja 2011.

V lansKem letu že VeČ Kot 100 PresaditeV organoV V uKCl

služba za odnose z javnostmi uKCl, Polona lečnik Wallas

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) so v lanskem letu opravili presaditev organa več kot 100 bolni-kom. V lanskem letu smo v Sloveniji opravili 43 odvzemov organov pri umrlih darovalcih, kar je izjemen uspeh.

Asist. Valentin Sojar, koordinator transplantacijske dejavno-sti v UKCL, je dejal: »Posebna pohvala in zahvala je namenje-na vsem ekipam, ki so vključene v transplantacijsko dejavnost, ki s svojim delom in pogosto neizmernim naporom uspešno opravljajo svoje delo. Prav tako se je potrebno zahvaliti vsem zaposlenim različnih strok medicine v UKCL, ki tudi sodelujejo pri presaditvah organov, Slovenija Transplantu, Zavodu za transfuzijo in vsem donorskim bolnišnicam.«

Posebna pohvala in zahvala je namenjena vsem ekipam, ki so

vključene v transplantacijsko dejavnost.

Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike, je

zagotovil, da bodo podarjena sredstva porabljena koristno in da

bodo z njihovo pomočjo olajšali zdravljenje malim bolnikom in delo

zdravstvenemu osebju na kliniki.

Prednost pri operaciji imajo tiste ženske, ki

tumor dojke še imajo, zato se čakalna lista

žensk za t. i. sekundarno rekonstrukcijo

daljša. Predlagali pa bomo dodatni program.

utriP uKCl


ministriCa širCa je otroKe na PediatriČni KliniKi uKCl obdarila s Knjigamislužba za odnose z javnostmi, blanka šetinc

Ministrica za kulturo Majda Širca je konec decembra otroke na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana obdarila z več kot sto knjigami, ki so jih zbirali zaposleni na Ministrstvu za kulturo skozi vse leto. »Upam, da bodo te knjige otrokom

polepšale bivanje v bolnišnici, ki ni prijetno zanje, saj so otroci daleč od svojega toplega doma in verjamem, da jih je tudi strah zaradi bolezni,« je mini-strica Širca dejala ob tej priložnosti.

Strokovni direktor Pediatrične klinike, prof. dr. Rajko Kenda, ki je knjige pre-vzel, je dejal, da bodo knjige razdelili na tiste oddelke, kjer imajo igralnice in učilnice, dali pa jih bodo tudi v čakalni-ce, kjer so specialistične ambulante, da bo otrokom, ki čakajo na pregled, čas hitreje minil. »Verjetno bo kakšna knjiga »dobila noge«, ampak nič zato, samo da bo dosegla svoj namen,« je dodal.

Ministrstvo za kulturo je otroke na

Pediatrični kliniki obdarilo z zbranimi novimi in starimi knjigami že lansko leto in po besedah ministrice upajo, da bodo s to lepo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje.

raZstaVa ob 35-letniCi glaVne staVbe uKClVodstvo UKCL je najvidnejšim pred-stavnikom v času gradnje podelilo priznanja


Ob 35-letnici odprtja nove stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), ki je bila po dolgo-letnem boju odprta na dan republike bivše Jugoslavije 29. novembra 1975,

je vodstvo UKCL konec decembra v svojem razstavišču predstavilo prilo-žnostno razstavo in se s priznanjem »Slovenija – zlata dediščina« zahvalila protagonistom novogradnje. Priznanje so prejeli glavni projektant diagnostič-no-terapevtsko-servisnega objekta, arhitekt prof. dr. Stanko Kristl, glavni programer in tehnolog gradnje, arhitekt Vladimir Sekavčnik, tedanja direktorja Kliničnega centra Janez Zemljarič in Zdravko Krvina, ter predsednik gradbe-no-operativnega in finančnega odbora izgradnje, pediater prof. dr. Pavle Kornhauser. Manjša razstava bo trajno premaknjena v upravno stavbo UKCL.

noV monitor na Ko Za otrošKo Kirurgijo in intenZiVno teraPijo KiruršKe KliniKe


Na Kliničnem oddelku (KO) za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega klinične-ga centra Ljubljana (UKCL) so v upo-rabo predali monitor LIDCO RAPID in pripadajočo opremo, za kar je večji del sredstev, skupno 10 000 evrov, podaril Niko Kristan, upokojeni zdravnik, sicer

specialist maksilofacialne kirurgije. Aparat bo, je ob predaji povedal mag. Gorazd Kalan, vodja enote za intenziv-no terapijo na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike, omogočal »kontinuirano spremljanje hemodinamskih parametrov pri kritično bolnih otrocih.« Na letni ravni bo nova, sodobna aparatura pomagala okoli 40-50 najtežje bolnim otrokom (denimo takšnim, ki so prestali operacije na srcu, otrokom s hudimi okužbami ter politrav-matiziranim bolnikom).

Podoben monitor so na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo imeli tudi sedaj, ta pa bo omogočil še kakovostnejšo oskrbo otrok in olajšal delo zaposlenim.

Nov monitor bo letno pomagal okoli

40-50najtežje bolnim otrokom. Na foto-

grafiji donator Niko Kristan, upokojeni

zdravnik, specialist maksilofacialne kirurgije

in mag. Gorazd Kalan, vodja enote za in-

tenzivno terapijo na KO za otroško kirurgijo

in intenzivno terapijo Kirurške klinike.

utriP uKCl

Vodstvo UKCL je priznanje predalo skupno

petim vidnim protagonistom novogradnje. Na

fotografiji strokovna direktorica UKCL, prof.

dr. Brigita Drnovšek Olup, čestita enemu

izmed nagrajencev, arhitektu prof. dr. Stanku

Kristlu. V ozadju pevski zbor Gimnazije Kranj.

Upam, da bodo te knjige otrokom

polepšale bivanje v bolnišnici,« je dejala

ministrica za kulturo, Majda Širca.


FabianijeV ljubljansKi PrVeneC na jaPljeVi uliCi (1901–2011)Iz stavbne preteklosti ljubljanske gastroenterološke Interne klinike: ubožnica je bila prva Fabianijeva stavba v Ljubljani

Prof. dr. Zvonka Zupanič slavec, dr. med.

110-letnica Fabianijeve ubožnice na Japljevi cesti v Ljublja-ni, ki od konca druge svetovne vojne opravlja zdravstveno poslanstvo v okviru ljubljanske bolnišnice, si ob obletnici zasluži predstavitev svoje zgodbe. Tudi aktualni izid mono-grafije o arhitektu Maksu Fabianiju (1865-1962), ki je doživel skoraj celo stoletje, nas opominja na velikega mojstra sloven-ske in avstrijske monarhične stavbne preteklosti. Žal je v slo-venskem prostoru premalo poznan, skorajda prezrt, četudi je bil učitelj Jožeta Plečnika. Njegova stavba daje poseben arhitekturni pečat kompleksu ljubljanskega kliničnega centra.

PrVotna ZasnoVa: ubožniCa Za 100 osebLeta 1897 sta se župan Ljubljane, Ivan Hribar, in načel-

nik mestnega stavbnega urada, Čeh jan Duffe, odpravila na daljše potovanje po Nemčiji. Na svoji poti sta se ustavila tudi v mestu Elberfeld, kjer sta spoznala, da deluje slovenski socialni sistem zelo slabo. Zato sta po vrnitvi v Ljubljano pri arhitektu maksu Fabianiju naročila izgradnjo nove in mo-derne ubožnice. Ubožnica je bila prvotno zasnovana za 100 oseb, vendar so že pred začetkom gradnje ugotovili, da taka kapaciteta ne bo zadostovala za potrebe Ljubljane.

Ker je bila kapaciteta zrisanega objekta premajhna in so bili stroški gradnje previsoki, so hoteli projekt zaupati me-

Levo zgoraj: Prvotna Fabianijeva stavba ubožnice na Vod-

matu (foto Mirko Kambič)

Desno zgoraj: Zunanjost nadgrajene stavbe po prvi svetovni

vojni (foto Mirko Kambič)

Levo spodaj: Pogled s ptičje perspektive na Fabianijevo

stopnišče. V tlak je Fabiani pomenljivo in dvopomensko

vključil napis Zdravo! (foto Mirko Kambič)

Pogled naZaj

ubožniCa je bila PrVotno ZasnoVana Za 100 oseb, Vendar so že Pred ZaČetKom gradnje ugotoVili, da taKa KaPaCiteta ne bo ZadostoVala Za Potrebe ljubljane.


stnemu arhitektu Cirilu metodu Kochu, vendar so se kljub vsemu na koncu odločili za Fabianija. Gradnja v ljubljanskem predmestju Vodmat se je začela leta 1900. Ubožnica je bila prva Fabianijeva stavba v Ljubljani. Gradilo jo je znano gradbeno podjetje Tönnies, že leta 1901 pa je bila svečano odprta. Po odprtju je bila razglašena za eno najlepših in najmodernejših stavb v Ljubljani. Mestna hiralnica sv. Jožefa, kot se je uradno imenovala, je imela večinoma sobe za ubožce, poleg tega pa še kuhinjo, sobe za vodenje poslov, za centralno kurjavo, pralnico in shrambe v kleti. V pritličju je bila velika jedilnica in spalnica za moške. Prvo nadstropje je bilo narejeno na podoben način kot pritličje, a namenje-no ženskam. V stavbi so tudi zelo pazili na higieno, imeli so kopalnice, ki so bile za tisti čas znak modernega stavbarstva. Zasnovali so tudi bolniške sobe in sobo za dežurnega zdrav-nika. Ubožnica se je preživljala s pripravo hrane za otroško zavetišče na Taboru. Arhitekt Fabiani je pri načrtovanju pazil, da ja bila stavba prijazna večini uporabnikov, torej predvsem starejšim ljudem.

V FabianijeVi staVbi so delno še Vedno namešČeni bolniKi iZ KliniKe Za inFeKCijsKe boleZni in VroČinsKa stanja

Po koncu 1. svetovne vojne so zaradi pomanjkanja mest za ubožne stavbo povišali še za eno nadstropje in zvišali ka-paciteto na 250 oskrbovancev. Od takrat je stavba doživela še več predelav, a je bila vmes tudi zanemarjena.

Po 2. svetovni vojni, ko so bile številne stavbe nacionali-zirane, je ubožnica postala last Medicinske fakultete in njej pripadajočih Kliničnih bolnic. Zasedla jo je novoustanovljena Infekcijska klinika. Ta se je kot preimenovani infekcijski odde-

lek preselila iz skromne stavbe bolnišničnega kompleksa ob Zaloški cesti, kjer domuje danes Mikrobiološki inštitut, v ve-liko večje in modernejše prostore. Ko je leta 1967 Infekcijska klinika slavnostno vselila nove prostore na Bohoričevi ulici, je Fabianijeva stavba dobila novega uporabnika.

Leta 1970 je ob izgradnji nove stavbe Kliničnega centra iz gastroenterološkega oddelka Interne klinike nastala Ga-stroenterološka interna klinika v Ljubljani. Njen ustanovitelj in prvi predstojnik je bil prof. dr. Jože Satler (1919–1993). Kmalu po ustanovitvi so na račun večinoma preseljene Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v stavbi pridobili dodatnih 70 postelj in kletne prostore. Stavba na Japljevi 2 je bila takrat v slabem stanju, tako da so l. 1972 pripravili adaptacijski načrt, s katerim so pridobili nove kletne endoskopske in rentgenske prostore, adaptirali pa so tudi del preostale stavbe. Prenova se je l. 1976 ustavila in se nadaljevala šele l. 1979. V Fabianijevi stavbi so delno še vedno nameščeni bolniki z Infekcijske klinike, in sicer na vzhodni strani stavbe v 1. in 2. nadstropju (oddelka 3, 4 in otroški oddelek 3)Gastroenterološka klinika ob jubileju Fa-bianijevo stavbo odeva bolj svečano: dobila je nova okna, ob vhodu bo na posterju predstavila svoje korenine, čaka pa še na novo fasado.

maKs Fabiani je žal V sloVensKem Pro-storu Premalo PoZnan, sKorajda PreZrt, Četudi je bil uČitelj jožeta PleČniKa.

30 | KC interno interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana | februar 2011KC interno interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana | februar 2011 februar 2011 interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana 30 | KC interno

Razstava

ODPRTI DEPOJI: predstavitev zbirk Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

3. 2.–20. 3. 2011Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, Ljubljana

Odpiralni čas Od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Nedeljske ustvarjalnice za otroke in družine Brezplačne delavnice s področja arhitekture, oblikovanja in fotografije 13., 27. februarja, 6. in 20. marca ob 11. uri. Več o programu in vodenih ogledih po razstavi na www.mao.siVstopnine ni!


Ko Za hematologijo Spoštovani, v decembru je v Urad za pritožbe in pohva-

le poklicala 81 letna gospa Dušica Kovačič. Pripovedovala mi je, da je že nekaj časa pacientka KO za hematologijo, in sicer se zdravi ambulantno na Polikliniki. Povedala je, da je z zdravstvenimi storitvami in z odnosom zdravstvenega osebja zelo zadovoljna. Želi pohvaliti odnos vseh zaposle-nih, ki delajo v ambulantah in sprejemni pisarni KO za he-matologijo na Polikliniki.

Vsem se zahvaljuje za vso prijaznost in strokovno po-moč ter Vam želi prijazen praznični čas in vse dobro v pri-hajajočem letu 2011.

S spoštovanjem,Renata Jurša,

Urad za pritožbe in pohvale

KliniKa Za inFeKCijsKe boleZni in VroČinsKa stanja

Spoštovani!Moje ime je Ivanka Lopatič, od 31. 8. 2010 do 23. 9.

2010 sem bila hospitalizirana na Kliniki za infekcijske bo-lezni in vročinska stanja na oddelku III. V tem, zame zelo dolgem, žalostnem in težkem obdobju sem morala opra-viti vrsto preiskav, s pomočjo katerih naj bi odkrili vzrok, zakaj sem bila primorana priti k Vam.

Rada bi se zahvalila prijazni zdravnici Lei Papst, dr. med., ki se je ves čas trudila najti vzrok za moje težave, predvsem pa za njeno pripravljenost prisluhniti in si vsak dan vzeti trenutek, ki bolniku tako veliko pomeni, da se ne počuti kot številka. Za ves trud se zahvaljujem tudi prim. dr. Jožetu Cimpermanu, dr. med., ki je v sodelovanju z zdravnico Leo Papst, dr. med., nadziral celoten potek diagnosticiranja, v upanju, da bi odkrili vzrok za moje težave.

Posebna zahvala velja zdravstveno negovalnemu ose-bju, vendar ne vsem! To je tistim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki so mi nesebično pomagali pri umivanju in oblačenju, saj zaradi hude slabosti in izčrpa-nosti sama tega nisem zmogla. Hvala tudi za to, da so bili moj glasnik pri zdravniku, ko sem zaradi hudih bolečin po-trebovala več analgetikov. Zahvaljujem se jim tudi, da so mi prisluhnili in preverili komunikacijo, saj mi sluh ne služi več najbolje. Pa tudi strežnemu osebju in gospem, ki so me potrpežljivo vozile na številne preiskave se zahvaljujem za prijaznost in razumevanje.

Cenjenemu prof. dr. Francu Strletu, dr. med., ki me je v preteklosti uspešno ozdravil trdovratne lymske borelioze se zahvaljujem za njegove prijazne obiske in zanimanje za moje zdravstveno stanje. Njegovi obiski so bili zame ne-precenljivo darilo.

S hvaležnostjo,Ivanka Lopatič

Ko Za KiruršKe oKužbe Spoštovani,danes sem se vrnil z dvodnevnega bivanja na Kliničnem

oddelku za kirurške okužbe, kjer me je operiral Ljupčo Gjor-ševski, dr. med., ki se mu zahvaljujem za vestno in natančno opravljeno delo. Poleg tega bi pohvalil celotno ekipo tega oddelka, ker so se vsi zelo potrudili, da so z nasmehom na obrazu olajšali težave vsakemu pacientu.

Hvala lepa za ves trud in želim vam še veliko uspeha pri svojem delu.

Roman Rutar

gineKološKa KliniKaPozdravljeni,Prejšnji teden sem bila hospitalizirana v KCL, Ginekološki

oddelek, 2. nadstropje. Vsem zaposlenim na oddelku bi se rada zahvalila za prijaznost, pri tem pa bi še posebej izposta-vila: sestro Semiro, na oddelku za naročanje na operacije, ki je izredno prijazna in si kljub gneči vzame čas za pacientko. Sestra Milena zna tako vzeti kri, da igle še čutiš ne; posebej prijazna je bila tudi sestra, ki me je sprejela na oddelek takoj po operaciji. Tudi v operacijski sobi so vsi zelo prijazni.

V času pred in po operaciji mi je bilo tako prijazno ose-bje v oporo, s tem pa je bil tudi čas, ki sem ga preživela pri vas, prijetnejši.

Še veliko prijaznih in uspešnih dni vam želim,Tjaša Pavček

rešeValna PostajaSpoštovani,danes so reševalci na urgenco pripeljali mojo 15 letno

hči Teso, ki se ukvarja s konjeništvom in jo je splašen konj brcnil v prsni koš. Za hiter prihod, prvovrstno oskrbo in dobro voljo v vozilu, prav tako

hiter in odličen sprejem in oskrbo na urgentnem oddelku UKC se iskreno zahvaljujem vsem udeleženim. Vsem tudi v prihodnje želim uspešno delo in čim več takih ponesrečen-cev, za katere se na koncu izkaže, da so imeli veliko sreče in jo odnesli tako dobro, kot danes moja hči.

Velika hvala še enkrat vsem in srečno!Miša Vilar

Ko Za traVmatologijo V februarju leta 2009 sem bil zaradi dvojnega zloma

noge operiran in sprejet na travmatološki oddelek. Moj lečeči zdravnik je bil dr. Matevž Tomaževič. V življenju sem imel že kar nekaj srečanj z

zdravniki, vendar take zavzetosti, predvsem pa skrbi za pacienta, kot sem jo naletel s strani dr. Tomaževiča, še nisem doživel. Prosil bi, če mu lahko prenesete mojo iskreno zahvalo.

Kaj menijo o nas

Žiga Kariž


Radislava Franko, mag. farm., Lekarna UKCL

»Zimsko obdobje je čas, ki nam lahko prinese čarobne trenutke. Ker smo v naši družini zelo predani špor-tu, nam je zima v veselje in izziv za različne oblike športnih aktivnosti na snegu. Alpsko smučanje je na prvem mestu. Pred leti sem se udeležila tudi

Pharm-ski, ki ga organizira slovensko farmacevtsko društvo. Tek na smučeh po Pokljuki in na Rogli je lahko prvovrstna sprostitev, še posebej, če je vreme naklonjeno. Včasih, ko si časovno omejen, je sprehod po Rožniku, kjer ti sneg škriplje pod nogami, pa čeprav v megli, lahko čudovita energetska sprostitev.«

asist. dr. sc. martina jarc-Vidmar, dr. med., specialistka oftalmologije, Očesna klinika

»Zimo imamo zelo radi, še po-sebej, če je dovolj snega za smuča-nje in sankanje. Mlajša dva otroka trenirata smučanje, tako da gresta ob vikendih pogosto na treninge in smučarske tekme. Ob vikendih se

radi sankamo z Ljubelja, nadvse radi takrat, kadar je v Ljublja-ni megla. Do vrha starega mejnega prehoda Ljubelj hodimo približno eno uro, v koči popijemo dober čaj, s sankami se potem zelo hitro spustimo v dolino. Prav tako se drsamo na jezeru na Rakitni; kadar je slabo vreme, se gremo drsat kar v dvorano Tivoli. Radi tudi tečemo na smučeh, če je na Blokah dovolj snega. Tam je prelepo, kot bi bil nekje daleč na severu ... Seveda pa vsako leto naredimo tudi sneženega moža na vrtu, letošnjo zimo ga je že pobralo toplo vreme.«

almira maračič, klinični dietetik, služba za bolniško prehrano in dietoterapijo

»Zimsko obdobje najraje preživim na smučeh in smučiščih Krvavca, Kanina, v tujini pa v Franciji; najraje imam »kucle« in »ceuc«. Moje zimske radosti so povezane s svobodo giba-nja, adrenalinom v krvi in aktivnostmi

na svežem zraku. Že kot študentka sem turno smučala, zdaj pa se preko Društva diabetikov na krpljah podajamo na izlete, se sankamo, spuščamo s traktorskimi gumami. Zelo se veselim tradicionalnega nočnega pohoda z derezami na Polhograjske dolomite. Pozimi sem vedno aktivna. Nizke temperature in prve snežinke poskrbijo za vznemirjenje, kajti takrat vem, da bom spet uživala zunaj v naravi.«

ana Lalovič, ekonomski referent, Tehnično-vzdrževalna služba (foto)

»Sama sem sicer bolj zmrzljiv tip človeka, zato nizkih temperatur ne obožujem preveč. Raje imam poletje. Ker pa imam otroke, se prilagodim in se z njimi veliko sankam; predvsem na Krvavcu, v Vodicah ali v Kranjski gori. V mestu obiskujemo drsališča,

smučamo ne. V spominu mi je ostal izlet pod Peco, ko smo si šli ogledat gradove in druge umetnine iz snega. Bilo je nepozabno doživetje.«

Darinka Brčon, strežnica, Oskrbo-valne službe – služba za higieno prostorov in opreme

»Zima je zame zagotovo bolj dolgočasen čas kot poletje; dnevi so enaki drug drugemu, večinoma sesta-vljeni iz dela v službi in doma. Sneg me ne ovira, mi pa pomeni problem na cesti, saj se v službo vozim od da-

leč, iz okolice Litije. Ker s službo začnem ob šestih, grem od doma že ob pol štirih zjutraj, zgodnje vstajanje pa je seveda posledica tega, da nikoli ne vem, ali bo cesta popolnoma splužena ali ne. Pozimi moje delo doma sicer bolj miruje, poleti pa je pri nas na podeželju vedno pestro. Zimske večere rada preživim s svojima dvema otrokoma; mlajši, star deset let, obožuje pozornost. Starejša hči, stara 14 let, pa se bolj kot z družabnimi igrami raje ukvarja z računalnikom in televizorjem (smeh).«

andrej Dočinski, projektni sodela-vec s področja zdravstvene informa-tike, Informacijski center

»Ker živim na višje ležečem obrobju Ljubljane, imamo vsako zimo obilico snega in tudi letošnja ni izjema. Sicer imam raje zime brez snega (vsaj v mestih), a priznam, da je pogled na zasneženo pokrajino

nekaj najlepšega in pomirjujočega. Letos je prvo leto, ko sva skupaj s hčerko gradila gradove ter snežake, in ko vidiš ta nasmejan otroški obraz, kako uživa v snegu, se spomniš vseh radosti, ki jih ta letni čas ponuja. Brez snega pač ni zimskih radosti.«

KaKo najraje PrežiVite Zimo?služba za odnose z javnostmi

PoVedali so


V rubriki Mi ustvarjamo bomo veseli vaših prispevkov iz prostega časa – pošljete nam lahko recepte, pesmi, fotogra-fije idr. Tokrat objavljamo fotografije popotnika Francija Vo-grinčiča, ki se je podal v Libijo, obmorsko državo v Severni Afriki. Večji del države predstavlja Sahara.

Objavljamo nekaj utrinkov iz njegovega potovanja, in sicer:

1: Kamela z dva dni starim mladičem, ki so jo popotniki srečali v

kamniti puščavi Libije.

2: Iskalci nafte v kamniti puščavi.

3: Barber, pripadnik puščavskega ljudstva, ki govori barberski jezik

tamašik, na beli kameli. Bele kamele so v Libiji bolj cenjene –

tudi zato, ker so hitrejše.

4: Skulptura v puščavi Akakus,

ki je nastala ob močnem ve-

trovju – veter nanosi pesek,

narava pa poskrbi za izjemne

oblike.

5: Eno izmed enajstih jezer

Akakuške puščave.

» samo Za iZdelaVo KolešČKa Porabim oKoli tri ure,«


Roman Prelogar, poklicni voznik , zaposlen v Univerzi-tetnem kliničnem centru Ljubljana, v svojem prostem času že od malih nog izdeluje raznovrstne izdelke iz lesa. V nje-govi zbirki se najdejo lesene ure, skrinjice za nakit, skrinje za šivalni pribor idr., zadnje leto in pol pa je našel posebno strast: izdelavo avtomobilčkov. Kot pove sam, je najzahtev-nejše izdelati majhne dele lesenih avtomobilov, denimo kolesa. »Samo za izdelavo koleščka na tako majhnem avto-mobilčku porabim okoli tri ure,« pove v našem pogovoru. Najmanjši avtomobilčki so veliki okoli sedem centimetrov, največji pa tudi do dvajset centimetrov. Roman Prelogar dodaja, da avtomobilčke izdeluje zgolj v svoje veselje, rad pa jih deli s tistimi, ki mu kaj pomenijo. »Tudi zato doma nimam skoraj nobenega več,« skromno pove.

dragi sodelaVci, drage sodelaVKe,v letu 2011 bi radi v internem glasilu več prostora namenili vašim osebnim zgodbam in dogodivščinam. Z namenom, da bi vam lahko namenili še več prostora, smo uvedli tudi novo stran »Mi ustvarjamo«, kjer bomo veseli vaših prispevkov o tem, kaj počnete v prostem času. Dobrodošle so kakršne koli aktivnosti: z veseljem bomo objavljali, kot objavljamo tokrat, o vaših ročnih spretnosti, objavljali bomo pesmi, utrinke, fotografije, pa tudi zanimive recepte, ki bi nam lahko polepšali dneve doma in v službi. Prosimo vas, da vso gradivo oddate na naslov [email protected], pri čemer imejte v mislih, da morajo biti poslane fotografije dovolj kvalitetne (»velike« okoli 1 MB). Veseli bomo vašega sodelovanja!

Uredništvo glasila Interno

1

3

54

2

mi ustVarjamo


Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici z nalepljenim kuponom najkasneje do 10. marca 2011 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za od-nose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo.

NAGRADE – podeljuje jih DZS, založništvo in trgovina, d.d.: 1. NAGRADA: knjiga za ljubitelje narave: Ben Hoare: Žival-

ske selitve, neverjetna potovanja v divjini2. NAGRADA: odlagalna kocka za papir, držalo za odlepljive

lističe3. NAGRADA: odlagalna kocka za papir, mini organizator

nagradna KrižanKa – št. 1

februar 2011 | interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana KC interno | 35

Visoka intenzivnost dela zdravniškega osebja zahteva tudi dovolj počitka. In kaj

je lepšega, ko po napornem delovnem dnevu (noči), narediš le nekaj korakov in že imaš na

dosegu mehko posteljo. Bivanje na Bohoričevi, poleg bližine, omogoča seveda tudi način

življenja, kjer imaš vse na dosegu roke (noge).

“Tako lahko nakupuješ svežo zelenjavo na tržnici, obiskuješ kulturne

ustanove, se sprehajaš po ljubljanskih ulicah, skratka, izbira je res velika

in kar je najlepše, da za vse to ne potrebuješ avtomobila.”

Dejstvo, da je od 64 stanovanj na voljo samo še 6, samo po sebi dokazuje, da so tudi kupci

prepoznali prednosti bivalnega ugodja v stanovanjih na Bohoričevi.

Prodaja lastnih nepremičninImos d.d., Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana www.imos.si

Sodobno bivanje v središču Ljubljane

na v

oljo

še

6 st

anov

anj

telefon: 01 473 3347 | e-pošta: [email protected]

Documents

noVe rubriKe mi ustVarjamo nagradna KrižanKa · Za to je potrebno organizacijsko znanje vseh sodelujočih kadrov ter delujoča vezava vseh elementov, tako telekomunikacijskih naprav