novanja Pogovori o kulturi

Leto 2 K r a n j , 7. avgusta 1968

temel j ih r a z v i j a j o č e g a se k a p i t a l i z m a na vasi i n s tem zvezane p r e m o ž e n j s k e diferenciacije .

S a m o o d sebe se zastavlja v p r a š a n j e , zakaj se je v n a š i zavesti zasidralo prav to blago i n ne tudi s t a r e j š e . N e m o r e m o se zadovolj i t i z m n e n j e m , da temelji zanimanje za to gradivo p a č na v e č j i dostopnosti zaradi b l iž ine m l a j š e preteklosti , saj n a m je na vol jo d o k a j d o k u m e n -

Gorenjska folklora in današnji čas A n g l e š k a beseda f o l k l o r e p o m e n i v š i r š e m

p o m e n u k a r narodopis je , v o ž j e m p a d u h o v n o l j u d s k o k u l t u r o : p e s m i , plese, l i k o v n o umetnost i t d . V tem sestavku b o m o r a z m i š l j a l i p r e d v s e m o tistem n a r o d n e m b l a g u , k i je danes p o n o v n o o ž i v l j e n o i n obstaja v n a š i zavesti ; to so na­rodne n o š e , pos l ikane skr inje , n a r o d n o zabavna glasba, posl ikane panjske k o n č n i c e i td .

V p r i m e r j a v i s k m e č k i m ž i v l j e n j e m d r u g o d n a S l o v e n s k e m je b i l v preteklost i gorenjski kmet r a z m e r o m a v i s o k o k u l t u r e n i n gmotno t rden . T o razl ikovanje je postalo zlasti v 18. sto­let ju zelo v i d n o t u d i navzven. V t e m č a s u so na­stajale komerica lne ceste i n u s p e š n e j š e prevozni­š t v o je i z p o d r i v a l o t o v o r n i š t v o . N a G o r e n j s k e m sta se r a z m a h n i l i v a š k a obrt i n t rgovina, k i sta b i l i n a j m o č n e j š i v i r bogatenja t r d n i h kmet i j . O h r a ­njeni p o d a t k i n a m p r i č a j o , d a je G o r e n j s k a p r e d n j a č i l a t u d i v pol jedels tvu, saj so tedaj razen G o r e n j s k e vse druge slovenske p o k r a j i n e u v a ž a l e ž i t o . U g o d n e j š i je b i l tudi socialni po­l o ž a j Gorenjcev . Terezi janske reforme, k i so za­r adi potreb p o s v o b o d n i delovni si l i l a j š a l e p o d -l o ž n i š t v o , so bile u č i n k o v i t e p r e d v s e m na G o ­r e n j s k e m . P o p o p i s u iz leta 1848, k o je b i l o odpravl jeno p o d l o ž n i š t v o , so n p r . d o l e n j s k i p o d l o ž n i k ! o p r a v l j a l i nad 70 f l /» vse tlake, pred­pisane na K r a n j s k e m . N a G o r e n j s k e m je b i l tudi zaradi ugodnega zemljepisno prometnega p o l o ž a j a k a p i t a l i s t i č n i razvoj i n t e n z i v n e j š i ; v 18. stoletju s m o p r i č a r a z m a h u p r e m o ž e n j s k e di ­ferenciacije na vasi .

tov i n p r e d m e t o v iz v e č j e č a s o v n e oddal jenost i , k i p a ne v z b u j a j o z a n i m a n j a . R e s n i č n i odgovor m o r a m o p a č iskat i d r u g o d , v s p l o š n i p o d o b i polpreteklega č a s a oz. v interesih, k i so p o b u d i l i tovrstno zanimanje .

U s t a v i m o se p r i izrazu » n a r o d n o b l a g o « , s ka ­t e r i m pogosto o z n a č u j e j o omenjeno k u l t u r n o za­p u š č i n o . O č i t n o h o č e to ime o z n a č i t i nekaj , k a r je lastno v s e m u s lovenskemu n a r o d u . Prav ta m o r a j o iskati korenine svojstvenemu s v ' o š n e m u i n selektivnemu p o j m o v a n j u i n predstavl janju k m e č k e kul ture iz preteklosti .

Imeni tni k m e č k i o k r a š e n i p r e d m e t i z G o r e n j , ske iz 19. stoletja so postali kar s i m b o l vsega slo­venskega ozemlja , č e k j e r k o l i na S l o v e n s k e m s l i ­š i j o npr . izraz » n a r o d n a n o š a « , si p r i tem p r e d ­stavljajo p r a z n i č n o k m e č k o obleko Gorenjcev iz 19. stoletja, č e p r a v so se tedaj d r u g o d na S l o ­v e n s k e m nosi l i kmetje povsem d r u g a č e . P o d o b n o velja tudi za posl ikane skr inje in druge, najraz-k o i n e j š e o k r a š e n e gorenjske k m e č k e predmete .

P r i tem se m o r a m o v p r a š a t i , zakaj so r a v n o to, č a s o v n o i n zeljepisno omejeno, estetsko selek­c ionirano p o d r o č j e k m e č k e kul ture z a č e l i m o č n o ceniti c b k o n c u 19. stoletja i n zlasti v m e s t i h v o b d o b j u m e d d v e m a v o j n a m a . Z a n i m a nas , kater i so b i l i v z r o k i za to zanimanje i n precenje­vanj ' ; tega materiala , saj se v l e č e j o v d a n a š n j i č a s , k o se je to p o j m o v a n j e pr i lagodilo d r u g a č ­n i m interesom i n gledanju n a š i h d n i .

S k l a d n o z n a j v i š j o s p l o š n o k u l t u r n o s t o p n j o gorenjskega k m e č k e g a prebivalstva so b i l i t u d i o k r a s n i p r e d m e t i te k m e č k e kul ture 18. In 19. stoletja n a j l e p š i i n n a j i m e n i t n e j š i . V r a z v o j u (Nadal jevanje na naslednji strani)

č e g o v o r i m o o gorenjskem k m e t u v dvesto­letni oddal jenost i , m o r a m o l o č e v a t i bogat in reven k m e č k i s loj . Prav to razl ikovanje je rodi lo p r i bogatih potrebo reprezentirati v i š j o d r u ž b e n o stopnjo tudi navzven. T a potreba se je že v e č stoletij i z r a ž a l a na hiš i , ki je bila p r i bogatej­ših zidana, o k r a š e n a s k a m n o s e š k i m i nadrob-nostmi , p r i r e v n e j š i h pa je bila preprosta , manj ­š a in n a j v e č k r a t lesena. Potreba po reprezenta­tivnosti je š la p r i bogatih v korak z v e č j o svo­bodo in d u h o v n i m i m o ž n o s t m i ; bi la je n a j m o č ­n e j š a s p o d b u d a za nastanek r a z k o š n o posl ika­nega k m e č k e g a p o h i š t v a , sl ik na steklo, posli­k a n i h p a n j t k i h k o n č n i c , k r a š e n i h a r h i t e k t u r n i h detajlov na hiši i td . S temi o b j e k t i , ki niso bil i ž i v l j e n j s k o n u j n i , Je b o g a t e j š i v a š k i s loj dokazoval , da si lahko p r i v o š č i v e č kot r e v n i , skratka, da je d r u ž b e n o v e l j a v n c j š l . Seveda b i » n o č n o pretiraval , č e bi II m o m e n t imel i za edi­ni ali n a j v a ž n e i i . TO jc bi l p r e d v s e m pogoj , o b katerem so se u r e s n i č i l e kmetove potrebe po l i ­kovni umetnost i . P o d o b n o velja za k m e č k o praz­n i č n o n o š o iz druge polovice 18. in Iz 19. stoletja, k i Jc bi la v 18. stoletju kar privi legi j bogatega v a š k e g a sloja , ftele v 19. stoletju » o «1 t a k š n e obleke k u p o v a l i tudi r e v n e j š i , k i so hoteli 7 « n a n j š a t l navzven vidne razlike in so v tem č a s u tntli že Imeli za to v e č j e m o ž n o s t i , č e p r a v Je ta obleka zanje p o m e n i l a o g r o m e n f i n a n č n i izdatek, kar Pa spet nI veljalo za bogate.

V n a š i zavesti živi ta k u l t u r n a z a p u š č i n a dokaj intenzivno. P r i tem l a h k o o p a z i m o , da Poznamo p r e d v s e m predmete iz 19. stoletja n a g o r e n j s k e m — iz č a s a razcveta k m e č k e kul ture , *« je t c m e l j l l na precej surovi r e s n i č n o s t i , n a

/ / / '

N o š a lz S m l e d n i k a — p r v a polovica 19. stoletja (po G o l d c n s t e i n u )

(Nadal jevanje s p r e j š n j e strani) slovenske narodne zavesti je nastala potreba re­prezentirat i imenitne slovenske d o s e ž k e . K o t iz­raz te potrebe p a je postalo gorenjsko » n a r o d n o b l a g o « kar s i m b o l narodnostnega i n kot tako je bi lo tudi m o č n o precenjevano. V s k l a d u s p o j m o ­v a n j e m , da tvori jedro in bistvo slovenskega na­r o d a kmet , naj b i torej to blago k a r predstavlja­lo k u l t u r o slovenskega n a r o d a . T o je b i l neres­n i č e n i z h o d i n p o p u l a r n o zanikanje tedaj s p l o š n o znane delitve n a zgodovinske i n nezgodovinske narode .

Jasno je, d a je b i l a za te potrebe n u j n a selek­c i ja . Izbrani so b i l i n a j l e p š i p r e d m e t i — ti so izhaja l i z G o r e n j s k e — s a m o ti so postali znani i n z a n i m i v i — postal i so, sicer n e a v t e n t i č n o , last slovenskega n a r o d a — d o b i l i so n e č a s o v e n , k o n ­stanten z n a č a j .

Nas ta lo je n p r . m n e n j e , d a so p r a z n i č n o go­r e n j s k o n o š o 18. i n 19. stoletja nosi l i kmetje kar vsak d a n i n to že o d n e k d a j . Resnica je seveda m o č n o d r u g a č n a , saj vemo, da so te obleke no­si l i le ob p r a z n i k i h , ob d e l a v n i k i h pa preproste i n n i č k a j lepe delovne obleke. P r e d 18. s tolet jem p a te » n a r o d n e n o š e « s p l o h niso poznal i , saj so b i l i o b l e č e n i p o v s e m d r u g a č e . N a j o m e n i m o sa­m o obleko iz 15. i n 16 stoletja, k o je kmet nos i l h l a č n e nogavice, k i so bile p o d o b n e h u l a h u p hla­č a m , č e z te pa prepasan s u k n j i č v o b l i k i d a n a š ­nje srajce. Posebna d o l o č i l a — p o l i c i j s k i redi — so dovol jevala k m e t o m le n o š n j o n a p r e p r o s t e j š i h t k a n i n i n o m e j e n i h b a r v . Z a t o je bi la k m e č k a o b l e k a tega č a s a p r e t e ž n o siva i n r java . E n a k o vel ja za n o š o kmet ic , k i so bile o b l e č e n e v pre­p r o s t o enodelno obl e ko , n a glavi pa so nosile belo ruto . T e d a j n i b i l o s ledu o sklepancih , av-b a h in p o d o b n e m , k a r m e n d a tvori n e p o g r e š l j i v del predstave o » n a r o d n i n o š i « .

E n a k o je b i l o s p o s l i k a n i m i s k r i n j a m i , zibel­k a m i , s l i k a m i na steklo, p a n j s k i m i k o n č n i c a m i i n p o d o b n i m . S k r i n j e so bile v 15. stoletju k a r p r e p r o s t i zaboj i , kasneje so j i h k r a s i l i s s lepimi a r k a d a m i i n s k r o m n o p o s l i k a l i z d v e m a ali t remi b a r v a m i . P a š e te skr inje so bile r a z m e r o m a redke, š e l e ob k o n c u 18. stoletja se m n o ž i č n e j e p o j a v i j o b a r v n o pestre i n r a z k o š n e s l ikari je na k m e č k e m p o h i š t v u . S l i k na steklo in p o s l i k a n i h p a n j s k i h k o n č n i c p a p r e d sredo 18. stoletja s p l o h n i b i l o .

Č e p r a v p o m e n i 18. i n 19. stoletje č a s razcveta k m e č k e kulture , se je ta seveda razvijala napre j t u d i v 20. stoletju. I z b o l j š a n j e s p l o š n i h k u l t u r ­n i h , soc ia lnih , p r e m o ž e n j s k i h i n izobrazbenih razmer je r o d i l o m o č n e j š e z b l i ž e v a n j e k m e č k e i n m e š č a n s k e kulture . I n d u s t r i j s k a p r o d u k c i j a s i je poiskala t r ž i š č e t u d i na dežel i . S p l o š n a razgledanost i n u g o d n e j š e f i n a n č n e m o ž n o s t i so v 20. s tolet ju t u d i z a r a d i u g o d n e j š e cene na­ravnost o d v r a č a l e o d izdelkov d o m a č i h o b r t n i k o v ali celo d o m a izdelanih predmetov . K m e t se je s p r e m e n i l — s p r e m e n i l a se je njegova k u l t u r a l n potrebe p o k u l t u r n i h o b l i k a h . T a razvoj se Je š e intenziviral p o d r u g i v o j n i , č e si ogledamo danes k m e č k o vas n a G o r e n j s k e m , o p a z i m o nov tip h i š e , k i je poenostavl jen posnetek predmest­n i h v i l iz o b d o b j a m e d o b e m a v o j n a m a , pohi­š t v o je p r e t e ž n o i n d u s t r i j s k o Izdelano, k m e č k a obleka (zlasti p r a z n i č n a ) se skoraj v n i č e m e r v e č ne l o č i o d mestne, saj tako v mestu kot na d e ž e l i k u p u j e j o k o n f e k c i j o is t ih tovarn . T a raz­voj je seveda odvisen tudi o d f i n a n č n i h m o ž n o ­sti . N e k a t e r i si v prej o m e n j e n e m n a č i n u h i š e samo predelujejo , b o g a t e j š i si gradi jo nove. In spet jc na G o r e n j s k e m , kjer je n a r o d n i dohodek se v e d n o n a j v i š j i v S l o v e n i j i , ta razvoj najhitrej­ši , č e p r a v si tudi d r u g o d p o d o b n o pomagajo z ob­č a s n i m d e l o m v tu j in i , s č e m e r si zagotovijo ž e l e n e kul turne d o b r i n e , nato pa spet z a ž i v i j o d o m a .

K o t Jc Imel n e k d a j , Ima tudi danes gorenjski kmet svojo f o l k l o r o , č e p r a v jo t e ž k o imenuje­m o le k m e č k o , saj je bol j ali m a n j I z e n a č e n a z mestno al i m a s o v n o k u l t u r o . T u m i s l i m o zlasti na popevke, p o l j u d n e č a s o p i s e , kot so T T ali N e d e l j s k i dnevnik in p o d o b n o .

Iz povedanega je razvidno , da Jc tisti del k u l t u r e , ki Jo o z n a č u j e j o z i m e n o m » n a r o d n o b l a g o « , le kratek i n selektiven izsek iz razvoja gorenjske k m e č k e kul ture . N a k a z a l i s m o vzroke za iz jemno p o u d a r j a n j e te kul turne z a p u š č i n e . TI v z r o k i pa so danes komajda š e dejavni in ven­d a r zanimanje za » n a r o d n o b l a g o « ni u p l a h n i l o , m o r d a se je celo p o v e č a l o . T e d a j so vendarle nastopi l i novi d e j a v n i k i , k i o h r a n j a j o že prej

o b l i k o v a n i odnos d o i z b r a n i h objektov gorenj­ske k m e č k e kul ture 18. i n 19. stoletja.

O m e m b e vredno je dejstvo, d a f o l k l o r a 19. stoletja nastopa danes v n e k o l i k o spremenjeni o b l i k i . N a j v i d n e j š i nov pojav je nastanek t. i . » n a r o d n o zabavne g l a s b e « . P r i t e m je o č i t n o , d a i n s t r u m e n t a l n i sestavi i n k o m p o z i c i j e te glas­be niso posnetek k m e č k e g a petja i n godbe iz 19. stoletja. Š e v e č , v e č i n a teh pes mi je napisa­na danes. U d o m a č e n o i m e za to zvrst glasbe pove, da gre za navezanost na t radici jo , na »na­r o d n o « glasbo i n tudi , da je ta glasba zabavna. T a k o m b i n a c i j a seveda n i nastala po n a k l j u č j u . K o t vso m a s o v n o umetnost n a š e g a č a s a so jo n a r e k o v a l i k o m e r c i a l n i m o m e n t i : n a eni s t rani sentimentalnost tekstov, k i je v zvezi s s i tuacijo č l o v e k a , kot jo o p i s u j e m o v s l e d e č e m tekstu, n a d r u g i s t rani pa m e l o d i č n o s t , k i s p o m i n j a n a » n a r o d n o « blago, na izbrane i n predelane k m e č k e p e s m i iz 19. stoletja. T a glasba sicer nehote predstavl ja obujanje l a ž n e predstave o n a š i fol ­k l o r i , k i je nastala v polpre tekl i d o b i iz ome­n j e n i h vzrokov . Zato je tako r a z š i r j e n a i n p r i ­l j u b l j e n a i n p o t e m t a k e m pogojena s f i n a n č n i m e f e k t o m na t r ž i š č u zabavne glasbe, k i je danes p r e k radia , T V i n g r a m o f o n s k i h p l o š č sila do­n o s n o .

D r u g o v i d n e j š e p o d r o č j e o b u j a n j a l a ž n e g a od­nosa do k m e č k e folklore so razne t u r i s t i č n e pr i ­reditve, kot so K r a v j i ba l , K m e č k a ohcet i n po­dobne. N a teh p r i r e d i t v a h se pojavl ja jo n o š e , k i predstavl jajo » n a r o d n o n o š o « , k a k o r se je o b l i k o v a l a v predstavah slovenskega m e š č a n a v polpre tekl i d o b i . O č i t n o je v ozadju spet f i n a n č n i u č i n e k , pogojen z r a z v o j e m t u r i z m a , k i je za­č u t i l o potrebo p o s p e š i t i t u r i s t i č n i obisk z lokal ­n i m i z n a č i l n o s t m i .

T r e t j e n a j v i d n e j š e p o d r o č j e o ž i v l j a n j a »na­rodnega b l a g a « , katerega predstavo je s selekcijo o b l i k o v a l o n a r o d n o zavedno m e š č a n s t v o , je po­n o v e n v d o r t. i . alpskega sloga, k a r o p a ž a m o naj­v e č k r a t p r i v i k e n d h i š i c a h . V o b d o b j u m e d dve­m a v o j n a m a je b i l a zlata d o b a tega sloga. N a p o l k n i h so izrezovali srca, n o t r a n j š č i n e so oprem­l j a l i z n a j r a z l i č n e j š i m i o p a ž i , izdelovali so celo n o č n e omarice v » k m e č k e m « slogu, skra tka , na­stajale so obl ike i n k o m b i n a c i j e , k a k r š n i h k m e č k a k u l t u r a s p l o h n i poznala . T a slog je b i l p o j m o v a n kot » k m e č k i « i n » n a r o d n i « . O č i t n o so hoteli s t a k š n i m o k r a j š e v a n j e m p o u d a r i t i sloven­sko zavednost k a k o r tudi m a l o m e š č a n s k i o d p o r d o tedanje umetnostne arhitekture , k i se je zne­b i l a h i s t o r i c i s t i č n e g a o k r a s j a . D r u ž b e n i nosi lc i tega sloga so b i l i skoraj i z k l j u č n o gmotno ugod­n o s i tuirani m e š č a n i , torej » g o s p o d j e « . N a to o k o l i š č i n o je posredno o p r t o d a n a š n j e o ž i v l j a ­nje » a l p s k e g a « sloga. Ponavl janje i n obujanje s t a r e j š e g a , » g o s p o s k e g a « stila ž i v l j e n j a in obl ik je o b i č a j e n proces, k i nastaja p o d r u ž b e n i h pre­obrat ih . Z a to je n p r . k l a s i č e n p r i m e r na l i n ž i v l j e n j a » n e p o v c e v « v Sovje tski zvezi po revolu­c i j i . T i so p o s n e m a l i z u n a n j o f o r m o b u r ž u j s k e g a ž i v l j e n j a oz. so jo p o s n e m a l i t a k š n o , k a k r š n o so si predstavljal i . E k v i v a l e n t e n p r i m e r je obu­janje alpskega sloga, zakaj z n j i m želi d a n a š n j i nosilec teh s t remljenj pokazat i , d a jc ugleden In izbranega o k u s a . Jasno je, da ta njegov o k u s temelj i na mentali tet i , k i je b l i z u m e š č a n s k i miselnost i iz č a s a m e d o b e m a v o j n a m a in da m u p o m e n i b o g a t e j š i s lovenski m e š č a n iz n a j b l i ž ­je pre teklos t i š e v e d n o predstavo bogatost i , uglednosti i n izbranost l .

T e pojave v č a s i h o z n a č u j e j o s t r o k o v n j a k i k a r k o t » s e k u n d a r n o f o l k l o r o « , saj so to vendarle nove kul turne oblike , č e p r a v so nastale na laž­n i h predstavah o preteklosti . TI pojavi so tedaj Izraz d a n a š n j e g a izobrazbenega stanja , menta­litete, interesov in pogojev. Zato je » s e k u n d a r n a f o l k l o r a « vsekakor delen izraz n a š e g a č a s a . Te­d a j so zmotne obsodbe s t r o k o v n j a k o v f o l k l o r l -Stov, k i h o č e j o v teh pojavih videti r e p r o d u k c i ­j o k m e č k i h obl ik iz 19. stoletja ln kr i t iz i ra jo ne­t o č n o i n svojevol jno prevzemanje o r i g i n a l n i h o b l i k . V s e k a k o r pa velja n j ihova sodba , d a so te obl ike k i č , pojav, ki s i m u l i r a , d a vsebuje res­n i č n e duhovne vrednote, dejansko pa j i h spretno n a d o m e š č a z r a z n i m i surogati . Z d i sc, d a velja povedati nekaj besed o b o j u prot i k i č u katere­k o l i vrste. Izkušnja nas u č i , da je prizadevanje za o d p r a v o kiča I VZgOJO okusa ln p r e p r i č e v a ­n j e m povsem jalovo. V n a j b o l j š e m p r i m e r u v o d i v a i a n ž c n - l v o (seveda ne ti .»o v i z l o ž b a h , k i je povsem v radu), kjer so r e s n i č n e duhovne vred­note spet odpravl jene in Je n j i h o v o n a d o m e š č a ­

nje s surogati le spretneje i n o k u s n e j š e zakri to , saj gre p r i tem zgolj za k i č bol j ra f ini rane vrste. D a je t e m u tako, je r a z u m l j i v o — d o k l e r obstajajo psihosocialni p o g o j i za k i č , tol iko č a s a bo ta tudi naprej r a z k o š n o cvetel.

č e je tedaj jasen p o m e n » s e k u n d a r n e « fo lklo­re i n m e š č a n s k e g a p o j m o v a n j a izbora l judskega blaga iz 18. i n 19. stoletja, n a m ostane k l j u č n o v p r a š a n j e p r i č u j o č e g a spisa — k a k š n o r e s n i č n o d r u ž b e n o k o r i s t n o vlogo i m a lahko danes k m e č ­k a k u l t u r a iz č a s a razcveta i n k a k o je m o g o č e to vlogo u r e s n i č i t i .

G o r e n j s k a f o l k l o r a je del gorenjske preteklo­sti , torej del zgodovine. Danes ne m i s l i m o v e č , d a so predmet zgodovinopis ja samo vojske, bit­ke, d r ž a v e i n v l a d a r j i , a m p a k s m o se povzpel i d o p r e p r i č a n j a , da je zgodovina č l o v e š k a pretek­lost v celoti , torej z vseh v i d i k o v , k i se n a m danes zde p o m e m b n i . S a m o z a r a d i t e h n i č n i h te­ž a v , obsega, raznovrstnost i gradiva i n strokovne­ga obvladovanja posameznih p o d r o č i j je u p r a v i ­č e n a specializacija in nastanek r a z l i č n i h zgo­d o v i n o p i s n i h d i s c i p l i n (npr . socialne, p o l i t i č n e , e k o n o m s k e , t e h n i č n e , umetnostne zgodovine, et­nologije i n arheologije itd.) k a k o r t u d i r a z n i h n j e n i h podvej (npr . zgodovine medicine , agrarne zgodovine, zgodovine š p o r t a , a v t o m o b i l i z m a i td . ) . O b tem p a se n a m danes k a k o r v v s a k e m č a s u p o n o v n o zastavlja v p r a š a n j e , k a k š n o korist ima­m o danes o d zgodovine. N i k a k o r n i neznano mnenje , d a je zgodovinopisje nekoris tna d r u ž b e ­n a igra . T o p r e p r i č a n j e izhaja iz vedenja, d a so d a n a š n j i ž i v l j e n j s k i p r o b l e m i vendarle r a z l i č n i o d p r o b l e m o v preteklost i i n d a je zgodovina k a j s laba u č i t e l j i c a ž i v l j e n j a . V p r a š e v a n j e o korist­nost i zgodovine se je š e p r e d p o l d r u g i m stolet­j e m d r u g a č e zastavljalo. T a k r a t n a n a j s p l o š n e j š a f u n k c i j a zgodovinopis ja je b i l a p r e d v s e m v po­v e l i č e v a n j u m o č n e i n slavne d r ž a v n e ali dinast i j -ske preteklost i , v u temel jevanju smiselnost i i n » n a r a v n o s t i « d r u ž b e n e g a sistema i t d . Prav zato je b i l v o s p r e d j u z a n i m a n j a v o j a š k i i n p o l i t i č n i v i d i k zgodovinopis ja . V p r e j š n j e m stoletju pa se je ta f u n k c i j a ž e s p r e m i n j a l a , k a r je r o d i l o vr ­sto n o v i h , special iziranih z g o d o v i n s k i h d i s c i p l i n . T o p o m e n i , d a so z a č e l i spoznavati zanimivost in p o m e m b n o s t tudi d r u g i h p o d r o č i j č l o v e š k e preteklost i . T a k r a t so nastali temelji specializi­ranega zgodovinopis ja , na kater ih se danes nada­l juje razvoj sodobnega tovrstnega dela .

T e d a j je r a z u m l j i v o , d a se n a m danes k a ž e p o m e n zgodovine d r u g a č e kot v preteklosti . Nek­d a n j i d r u ž b e n i eli t i , k i si je ustvari la svojstven odnos do sveta in svojstveno k u l t u r o , so se ka­zali p o m e m b n i le nekateri v i d i k i č l o v e š k e pretek­losti . V procesu v s e s p l o š n e demokrat izaci je i n i z e n a č e v a n j a kul ture v 20. stoletju, pa so sc tudi pogledi na zgodovino spremenil i in dokaj uni ­f i c i r a l i . N e k d a n j a o r i o m n a kvali tat ivna raz l ika m e d k u l t u r o fevdalcev ali velike b u r ž o a z i j e in l judstva je danes p r e d v s e m še kvanti tat ivna. T a -

S k l e d a — izdelek l o n č a r s k e delavnice i / . LJubne-ga na G o r e n j s k e m , 19. stoletje

30

k o npr . v gospodinjs tvu nekega tovarnar ja a l i d e l n i č a r j a u p o r a b l j a j o enak p r a l n i stroj kot v gospodinjstvu tovarnarjevega delavca. D e l n i č a r i n njegov delavec gledata ist i televizijski s p o r e d i n p o s l u š a t a isti r a d i j s k i p r o g r a m , bereta iste knjige, s k u p n o sc u d e l e ž u j e t a ist ih nogometnih tekem, i td . , da n a š t e j e m o samo n a j v i d n e j š e zna­ke. Razlike v k u l t u r i d r u ž b e n e elite in l judstva so se torej silno z m a n j š a l e , i n kar velja za za­h o d n i svet, k i daje osnovni ton svetovni k u l t u r i , velja še toliko bol j za n a š o d r u ž b o . S tega v i d i k a i m a danes posameznik iz l judstva — v p r i m e r i s preteklostjo — velike m o ž n o s t i ž i v l j e n j s k e g a uveljavljanja . V z p o r e d n o z o m e n j e n i m i z e n a č e v a ­n j e m kulture pa nastopajo danes p r o b l e m i druge vrste, k i so b i l i v preteklost i m a l o p o m e m b n i . T u m i s l i m o p r e d v s e m n a t e ž n j e i n zapletene me­hanizme moderne industr i j ske p r o d u k c i j e , k i se izmikajo k o n t r o l i i n postavljajo p r o d u k c i j o i n konsumaci jo kot c i l j i n ne kot sredstvo č l o v e k a . T a proces je svetovnega z n a č a j a i n se uvel javl ja tako na Z a h o d u kot p r i nas, č e p r a v v r a z l i č n i h i n a č i c a h .

Posledice teh stremljenj so jasne: posameznik naj bo v vseh s v o j i h r a z s e ž n o s t i h pri lagojen Proizvodnemu i n p o t r o š n i š k e m u m e h a n i z m u . Te­daj je vsako njegovo stremljenje , k i je zunaj te Prilagoditve, n e z a ž e l e n o i n celo o z n a č e n o kot č u d a š k o ali n a z a d n j a š k o . S t e m v zvezi navedi­m o ekstremen p r i m e r iz Z D A . T a m v v e č k r a j i h Prodajajo navadne k a m n e z o z n a č e n o ceno o d M do 50 dolarjev. L j u d j e k u p u j e j o te k a m n e z naslednjo mot ivac i jo : m i s m o k u p i l i vse, k a r se da k u p i t i i n k a r potrebujemo, tedaj to svojo P o t r o š n i š k o zavest i n p r e p r i č a n j e d o k a ž e m o naj­bolje s tem, d a k u p i m o predmet , k i sploh n i uporaben a l i k o r i s t e n .

T a p r o t r o š n i š k i proces obstaja t u d i p r i nas. V s a k d o ve, da je pametno i n o b i č a j n o k u p i t i M i k s a l , ker vsebuje o k s i l a n , skora j nobeden p a ne ve, kaj je to o k s i l a n i n kateri so zadnj i Nobe­lovi nagrajenci . V s a k d o ve za razne M a r j a n o v i č e , P i n t e r i č k e , I r g o l i č e , Š k u l j e , Cehe l n Zagorce, no­beden pa n i iz sredstev m n o ž i č n e g a o b v e š č a n j a P o u č e n o s lovenski znanosti i n znanstvenikih , č e p r a v t e m u p o d r o č j u vendarle abstraktno vse­s p l o š n o p r i p i s u j e m o v e č j o p o m e m b n o s t . O č i t n o p e p r i p o p e v k a r j i h in nogometu za velik denar , m p r a v tukaj je m e h a n i z e m p o t r o š n i š k e g a pro­cesa zavzel n a j v p l i v n e j š i dejavnik — sredstva n i n o ž i č n e g a o b v e š č a n j a , k i pa č l o v e k a seveda ne samo o b v e š č a j o , a m p a k t u d i obl ikuje jo .

* r untarska b i š a iz Zgorn|e Radovne z znač i l -° s » n i k m e č k e b a r o č n e arhitekture

V o k v i r u tega temeljnega procesa i n njego­vih spremljevalcev je d a n a š n j i posameznik ved­no bolj osamljen, odtujen i n nezadovoljen, zakaj njegovo č l o v e š k o k o m u n i c i r a n j e je vedno bol j ve­zano na predmete i n njegove č l o v e š k e r a z s e ž n o ­sti se k r č i j o in u n i f o r m i r a j o . P r a v m o g o č e je, d a nastajajo v zvezi s temi procesi z a č e t k i spre­m i n j a n j a č l o v e š k e vrste, k i b o lahko v d a l j n j i ~ - * h o d n o s t i d r u g a č n a , k a k r š n a je danes, vendar

d a n a š n j a psihosocialna in p s i h o i n d i v i d u a l n a konst i tuci ja p o v p r e č n e g a posameznika š e vedno t rdno grajena na t i s o č l e t n e m temelju .

T e d a j se v p r a š a m o , k a k š n o f u n k c i j o i m a da­nes zgodovina v o k v i r u teh procesov p r i nas, v Sloveni j i , na G o r e n j s k e m . Z a d a n a š n j e g a č l o v e ­k a je š e vedno zelo p o m e m b n a orientaci ja v č a s u . M e d t e m ko se žival or ient ira samo v pro­s toru , se č l o v e k zaveda tudi v č a s u , č l o v e š k a d imenzi ja č a s a pa n i n i č drugega kot zgodovi­na, ć e h o č e m o razumeti sedanjost, ž i v l j e n j e v vseh njegovih v a ž n i h v i d i k i h , m o r a m o poznati preteklost , zakaj brez razumevanja sedanjosti ne m o r e m o smiselno usmerja t i d r u ž b e n e i n in ­dividualne akcije za pr ihodnost . Delno n a m p r i tem p o m a g a spoznanje razvoja d o d a n a š n j i h d n i , delno p r i m e r j a v a sodobnost i z neko t rdno t o č k o — to pa je preteklost . T u je r e s n i č n a da­n a š n j a korist in r e s n i č n a potreba po zgodovino­p i s j u . T o potrebo č u t i p r i n a j d r o b n e j š i h »zgo­d o v i n a h « vsak, p r i nas tanku i n razvoju o b č i n , samou p ravl janja , industr i je , g radnj i d r u ž i n s k e h i š e , p o z n a n j u preteklosti ž e n e ali l jubl jenke . T a potreba je tedaj najtesneje povezana z za­vedanjem v svetu in potrdi tv i jo smiselnosti č l o ­v e š k e g a delovanja k a k o r tudi z n a j i n t i m n e j š i m i p o s a m e z n i k o v i m i gibal i : u s p e h o m , uveljavitvi jo , p o t r d i t v i osebnosti ali tudi kolekt iva i t d .

T a k r a t , k o se zavemo, da p o d o b n a zakonitost ne velja samo za posameznike, a m p a k za vse, o ž j e i n š i r š e d r u ž b e n e skupine , poslane jasna potreba po r e s n i č n e m zgodovinopis ju . T o potrebo obl ikuje vsak č a s in vsaka d r u ž b e n a s k u p i n a po svoje, n a š e d a n a š n j e potrebe so tedaj mot ivi rane z d a n a š n j i m d r u ž b e n o k u l t u r n i m stanjem in ide­jo social izma.

Iz povedanega je razvidno, d a p o m e n i omalo­v a ž e v a n j e zgodovine, s i r o m a š e n j e nas s a m i h . O b tem b i lahko dejal i , da p a č nobeden ni tako bedast, d a b i vede p l j u v a l v lastno skledo in k a k o je p o t e m m o g o č e , da danes » n a r o d n o bla­go« š e vedno prezentiramo i n p o j m u j e m o zunaj zgodovinske situacije al i v lažni , n a m i š l j e n i po­vezavi .

Z d i se, da jc temu stanju vzrok tako v tehno. k r a t s k i h t e ž n j a h kot v nepoznavanju r e s n i č n e g a zgodovinopis ja oz. p o j m o v a n j e Izpred poldrugega stoletja, k i je b i l o izraz d r u g i h kor is t i in n a m je tuje i n nekoris tno. T o p o j m o v a n j e nastopi n a j v e č k r a t najprej kar p r i š o l s k e m p o u k u — tu d i j a k u m j v e č k r a t povedo, kaj ni zgodovina — t rpajo ga z r a z n i m i podatki , nato pa š e l o č e n o z n e k i m a b s t r a k t n i m i zakoni tos tmi in katekizem-s k i m z g o d o v i n s k i m m a t e r i a l i z m o m . K o gre nato m l a d č l o v e k iz š o l e v proizvodnjo , m i s l i , da ve, kaj je zgodovina i n se za t a k š n o nekoris tno i g r a č k a n j e po pravic i n i k o l i v e č ne z m e n i . T e d a j sc je zgodilo n a j s l a b š e — z d e z i n f o r m a c i j o m u je bi la zaprta pot do korist i zgodovine.

N a š e d r u ž b e n e institucije so institucije socia­l i s t i č n e d r u ž b e . T o r e j so m e d d r u g i m d o l ž n e skr­beti za o m o g o č a n j e posredovanja zgodovinskih spoznanj , zakaj brez teh si ni m o g o č e zamisl i t i popolnega osvobajanja samostojne č l o v e š k e oseb­nosti , to pa jc osnovno vodi lo vsake s o c i a l i s t i č ­ne m i s l i . Iz tega v i d i k a je o č i t n a n e s o c i a l i s t i č n o s t p o u d a r j a n j a i z o b r a ž e v a n j a samo za potrebe pro­izvodnje, saj je to izraz p o t r o š n i š k o tehnokrat-skih tendenc — ideal social izma pa je vsestran­sko osvobojena in samostojna osebnost, k i je u s p e š n a tako v p r o i z v o d n j i k a k o r v samostojnem izgrajevanju in bogatenju č l o v e š k e osebnosti v vseh njenih č l o v e š k i h d i m e n z i j a h .

Iz opisa d a n a š n j e koris tnost i zgodovine i n š i r i n e njenega predmeta je razvidno, da sodi v njeno obravnavanje tudi gorenjska fo lklora . V e n d a r p r i zgodovinskem o b r a v n a v a n j u tega predmeta nI v e č m o g o č e pristajati samo na iz­b o r n a j l e p š i h ali n a j r e p r e z e n t a t i v n e j š l h del iz razcveta gorenjske folklore v 18. in 19. stoletju, ampak jo m o r a m o v k l j u č i t i v tedanjo zgodovin­ski* si tuacijo in obravnavo vse duhovne kul ture Gorenjcev , o d k a r n a m jo s p o r o č a j o v i r i pa d o

masovne kul ture d a n a š n j i h dni . Posl ikano s k r i ­njo je treba postavit i v obravnavanje k m e č k e stanovanjske kul ture skupaj z d r u g i m i , lepotno sicer n e z a n i m i v i m i p o h i š t v e n i m i k o s i , kot so enostavna k l o p , m e n i r g a idr . , d o l o č i t i n jeno pogostnost, vrednost i n n a m e n , estetski i n u t i l L tarni . Isto velja za k m e č k o p r a z n i č n o n o š o iz 18. i n 19. stoletja. T a bo dobi la svojo zgodovin­sko p r i č e v a l n o s t o k m e č k i obleki tega č a s a š e l e takrat, k o b o postavljena ob povsem n a v a d n o delovno obleko, k o bo povedano, d a so jo nosi l i samo ob p r a z n i k i h , d a je imel gorenjski k m e t v e č i n o m a samo eno t a k š n o obleko v ž iv l jenju« k a k š n o vrednost je predstavljala ta obleka v raz­m e r j u do d r u g i h ž i v l j e n j s k i h s t r o š k o v i n s k a k š ­no t e ž a v o so jo k u p o v a l i r e v n e j š i prebivalc i . P r a r tako je potrebno razjasniti u n i f o r m n o vlogo te obleke, saj je navzven n a j o č i t n e j e i z r a ž a l a s tan i n veljavnost njenega las tnika . P o d o b n o vel ja za panjske k o n č n i c e , k i bodo polnovredne takrat , k o bodo razstavljene v zgodovinski si tuacij i — zakaj so nastale samo p r i nas, k a k š n o vlogo i n p o m e n so imele i n k a k o so sodelovale v obl i ­k o v a n j u obzorja n a š i h prednikov i t d . P o t r e b n o je torej postaviti gorenjsko f o l k l o r o v zvezo z ž i v l j e n j e m . S tem bo negirano dosedanje nezgo. dovinsko i n l a ž n o razmerje do tega gradiva —• to bo postalo zgodovinsko p r i č e v a l n o i n bo l a h k o n u d i l o zgodovinsko spoznavno koris t . T o pa n i samo m o ž n o s t , a m p a k je tudi nujnost , zakaj č e b i zgodovinsko zanemari l i to p o d r o č j e , b i izpu­stili p o m e m b e n del gorenjske preteklosti in ven­dar je potrebno raziskati to preteklost v celot i , v k o l i k o r je ta celota p o m e m b n a za sodobnost .

T a k š e n odnos do gorenjske folklore že s a m p o sebi o n e m o g o č a dosedanje precenjevanje i n podcenjevanje gorenjske folklore .

T a k š n a prezentacija folklore je tedaj temeljna i n neogibna, vendarle š e ne zadovoljuje. Z l a s t i p r i i z b r a n e m gradivu iz 18. i n 19. stoletja so estetske vrednote prerasle svoj č a s i n niso s a m o d o k u m e n t č a s a , a m p a k i m a j o estetsko f u n k c i j o tudi š e v sedanjosti . P o t e m t a k e m je p o t r e b n o pokazat i , k a k š n e so bile te vrednote v pretek­losti kot del tedanjega duhovnega zgodovinske­ga stanja i n k a k š n e so te vrednote danes, k o vendarle obstajajo v n a š i zavesti. T o r e j so — č e p r a v m a n j p o m e m b n e — vseeno del zgodovi­ne n a š e g a č a s a . Iz povedanega je razvidno, d a je razstavljanje lepotno Izbranih predmetov go­renjske folklore vendarle u p r a v i č e n o i n k o r i s t n o . D a n a š n j i odnos d o tega blaga p a narekuje ne­prestano poudar janje i n vezanje folklore z dolo­č e n o zgodovinsko situacijo. Š e l e ko b o ta pove­zava (zgodovinska p r i č e v a l n o s t ) p r i š l a v n a š o za­vest, b o p r i m e r e n tudi zgolj estetski o d n o s d a n a š n j e g a č a s a do te folklore . T a p a je d e l n a š e g a č a s a i n danes ne potrebuje n i k a k r š n i h komentar jev .

P r i č u j o č e r a z m i š l j a n j e b i b i l o nekoris tno, č a ne bi bi lo ustanov, kater ih f u n k c i j a je pr av č i m r e s n i č n e j š e i n n a z o r n e j š e pr ikazovanje pretek­losti . T o so m u z e j i . P r i tem velja omeni t i , d a je delovanje muzejev o t e ž k o č e n o zaradi omeje­vanja f i n a n č n i h sredstev p o d o k v i r o m r e a l n i h m o ž n o s t i oz. zaradi nepr imerne razdelitve celotne kvote d r u ž b e n i h sredstev In zaradi p r i t i s k a n a muzeje, naj s svojo dejavnostjo rabi jo p r e d v s e m t u r i z m u . Jasno je, d a je ta pr i t isk izraz prej omenjene tehnokratske p o t r o š n i š k e mentalitete. Zato se zdi pot rebno p o u d a r i t i , d a je o s n o v n a f u n k c i j a muzejev v o m o g o č a n j u kul t iv i ranja i n posredovanja zgodovinskih spoznanj n a š i m ob­č a n o m , š e l e p o bol j ali m a n j p o p o l n i zadost i tvi teh potreb je u p r a v i č e n a m u z e j s k a dejavnost , k i rabi t u r i s t i č n i m n a m e n o m . O d g o v o r na v p r a ­š a n j e , k a k o u r e s n i č i t i osnovno m u z e j s k o nalogo, je preprost : edino muzejski s t rokovnjaki — k u ­stosi m o r e j o s s v o j i m s t r o k o v n i m d e l o v a n j e m — r a z i s k o v a n j e m i n p r i p r a v l j a n j e m razstav — o b l i k o v a l i u s p e š n o m u z e j s k o pol i t iko , č i m b o l j š i jc s t rokovnjak — zgodovinar kateregakoli p o d ­r o č j a — tem k v a l i t e t n e j š e je m u z e j s k o delo, k i tembolj postaja integralni del p o s r e d n i h pr iza­devanj za socializacijo n a š e d r u ž b e .

P r i č u j o č i spis je nakazal potrebo za postav­l janje muzejskega dela i n enega i z m e d m u z e j s k i h predmetov v kontekst s c e l o t n i m d r u ž b e n i m raz­v o j e m . V tem r a z m e r j u pa se p o k a ž e pot reba za povezovanje folklore z vsakokratno zgodovin­sko situacijo, s tem negirati d a n a š n j i lažni o d n o s do narodnega blaga in k o n č n o predstavljat i to gradivo kot estetsko vrednoto d a n a š n j e g a sveta.

G O R A Z D M A K A R O V I Ć

31

Na začetku nove poti

Pesnik Bojan Pisk R o j e n 27. m a r c a 1933 v L j u b l j a n i . G i m n a z i j o

o b i s k o v a l v K r a n j u in m a t u r i r a l 1953. leta. š t u d i ­r a l slavistiko n a f i l o z o f s k i fakultet i v L j u b l j a n i . Z d a j je v o d j a L j u d s k e k n j i ž n i c e v K r a n j u . O d 1967 je tudi o d g o v o r n i u r e d n i k S n o v a n j .

D E L O

K N J I G A :

— U P A D L A G L A D I N A . K r a n j 1964. Z u n a n j a o p r e m a H e n r i k M a r c h e l . N o t r a n j a o p r e m a M i l a n Bat is ta . Izdal i n založi l K l u b kultur­n i h delavcev v K r a n j u .

P r v o pesem ( T a m v dalj i ) je o b j a v i l v prvo­m a j s k i š t e v i l k i G l a s u G o r e n j s k e 1950. S p e s m i m i Je sodeloval v z b o r n i k u k r a n j s k i h m a t u r a n t o v P l a m e n i c a (1953); o b j a v l j a l je v Besedi , š t u d e n -tovski T r i b u n i , v revi j i G o r e n j s k a , v Perspekti ­vah, P r o b l e m i h ter v č r n o g o r s k i revi j i S tvaranje (1963), za katero m u jc prevedel pesmi dr . M i l a n R a k o č e v i ć . V p o v o j n o p e s n i š k o antologi jo S L O ­V E N S K A L I R I K A 1945—1965, S M 1967, Je uvrs t i l n jen urednik B o r i s Paternu pesem L e ž i v a .

V e č k r a t so bile njegove pesmi že v p r o g r a m u l jubl janske radi jske postaje. N a k n j i ž e v n i h v e č e ­r i h je z a č e l B o j a n Pisk nastopati zelo z g o d a j : p r v i č kot č e t r t o š o l e c 1948. leta, torej p r e d d v a j ­set imi leti, in sicer na p r v e m posvetovanju m l a ­d i h pesnikov i n pisateljev v L j u b l j a n i , p o t e m n a š t e v i l n i h l i terarnih v e č e r i h kot s l u š a t e l j slavisti­ke v L J u b l j a n i , po letu 1960 pa nekajkrat v K l u b u kulturnih delavcev v K r a n j u . Z a svoje p e s n i š k o delo je d o b i l f e b r u a r j a 1964 P r e š e r n o v o n a g r a d o , k i jo vsako leto za slovenski k u l t u r n i p r a z n i k podeljuje o b č i n s k a s k u p š č i n a K r a n j .

T a k i l e s k o p i b i o g r a f s k i i n b i b l i o g r a f s k i po­d a t k i so p a č zunanja stvar, vendar je prav, d a j i h s p o z n a m o , č e se h o č e m o seznaniti s č l o v e ­k o m , k i n i v k l j u č e n v noben k n j i ž e v n i k r o g .

D e j s t v a govore za to, da je P i s k o v a p e s n i š k a pot samosvoja — v p o z i t i v n e m i n negativnem po­m e n u besede. K o je objavi l svojo p r v o pesem, je b i l star š e l e sedemnajst let. O t e h t n e j š i h d o s e ž k i h m o r e m o govori t i tri leta kasneje, ko je v Plame­n i c i i z p r i č a l , da p r v i verzi niso b i l i nastali p o n a k l j u č j u , a m p a k da so b i l i p l o d globljega hote­n j a . Njegove p e sm i so kasneje d o ž i v e l e poseb­n o , ne ravno n a k l o n j e n o u s o d o : zbrane v k n j i g i » o izšle š e l e v avtor jevem enaintridesetem letu — i n tako je ta zapozneli i z i d p o svoje spet p o ž i v e l P i s k o v o p e s n i š k o delo. P e s m i , k i so v z b i r k i U P A D L A G L A D I N A — teh je 38 — so nastale v deset letnem o b d o b j u (1953—1963). V slovenski l i ­r i k i je to č a s presenetljivega uspeha z b i r k e P E S M I Š T I R I H ( K o v i c , Z l o b e c , M e n a r t , P a v č e k ) p a d o n o v i h p e s n i š k i h i m e n , k o t so Dane Z a j e , V e n o T a u f e r , G r e g o r S t r n i š a , F r a n c e P i b e r n i k , J o ž e S n o j , M a r i j a n K r a m b e r g e r , M i r o s l a v K o š u t a , N i k o Grafenauer , V a l e n t i n C u n d r i č i d r . P o s e b n o 1963. leto je bilo izrazito leto poezije, saj je i z š l o v e č kot deset p e s n i š k i h z b i rk , k i vsebujejo mar­sikatere dragocene l i r i č n e vrednote .

U s o d a pesnika je p a č taka, d a ga do izida p e s n i š k e zbirke k r i t i k a o b i č a j n o ne o m e n j a . K o p a i m a m o naenkrat zbrane pesmi , k i so bile prej razsute p o revi jah, se n a m n e n a d o m a š e l e z a r i š e n j i h o v a p o d o b a , do zdaj latentna ali p a vsaj ko­m a j opazna. Izid Piskove zbirke U p a d l a gladina je o m o g o č i l k r i t i č n o ugotovitev, da njegova pesni­š k a p o d o b a , č e p r a v m e s t o m a dovolj jasna, š e n i d o k o n č n a , da j i m a n j k a m o r d a š e mars ikatera k a r a k t e r i s t i č n a č r t a . V P i s k o v i h p e s m i h n i do-n e č i h besed ne zapletene f i lozofi je o ž i v l j e n j u : njegove p e sm i v z b i r k i U p a d l a gladina so l i r i č n i d n e v n i k hotenj i n sanj notranje razburkane mla­dos t i . P r i č a j o o intenzivnem p e s n i k o v e m doživ­l j a n j u l jubezni i n slovesa i n v nekater ih p e s m i h o n e k o l i k o m a n j intenzivni p e s n i š k i u p o d o b i t v i , k i nosi p r e d v s e m v z g o d n j i h p e s m i h senzualni p o d t o n . Izraz P i s k o v i h p e s m i , k i i m a j o poudar­jeno metaforo , temelj i n a t radic i j i slovenske e k s p r e s i o n i s t i č n e p e s m i .

O d m e v na to z b i r k o je bil v k r i t i č n i javnost i nenavadno dober . Ocene so izšle v G l a s u (France V u r n i k ) , D e l u ( J o ž e S n o j ) , M l a d i n i (Rastko M o č ­n i k ) , N a š i h razgledih ( M i t j a M e j a k ) in v N o v i h o b z o r j i h ( J o ž e P o g a č n i k ) .

Z z b i r k o U p a d l a gladina je B o j a n Pisk , kot ka­ž e , i z č r p a l poezijo , katere ustvar ja lni v i r je ero­t i č n i d o ž i v l j a j . Z a n j i m je torej obdobje , v kate­r e m se je f o r m i r a l in uveljavi l kot pesnik. Z d a j je na z a č e t k u nove p o t i , k i je k l j u b pesnikovi kvant i ta t ivno d o k a j s k r o m n i ustvarjalnost i že do­v o l j jasno usmer jena . N o v e p e s m i n a m r e č razo­devajo u t r ip pesnikove ž i v l j e n j s k e povezanosti s s t isko sodobnega sveta. Z a n i m a j o ga v p r a š a n j a svobode, poraza , vesti , negotovosti . T a poezija je p o l n a m r a č n i h tonov, r e d k i svetli pa so vendarle t a k š n i , d a p o d č r t u j e j o pesnikovo vztrajanje v da­n e m ž i v l j e n j u , a h k r a t i p o d č r t u j e j o tudi njegovo p r e p r i č a n j e , da se m o r a č l o v e k k l j u b vsem rela­t i v n i m s p o z n a n j e m s a m izkopati iz svoj ih stisk. S temi p e s m i m i daje B o j a n Pisk svoj odtenek s l o v e n s k e m u l i r i č n e m u u s t va r j a n j u .

S T A N K O Š I M E N C

V ZMEDENIH VRSTAH ] begamo ranjeni od neizstreljenih krogel, za nami pa ostajajo kot vgreznjeni spomeniki izdane sledi poguma.

Samo padli so zmagovalci. Mirni in nedostopni.

POD OKNI VISOKE, PRODANE HIŠE, ki smo ji dali nekoč s slastjo zanosa vsak zase isto ime, stojimo zaprti v njen hrapavi krog prezira, bolni vojščaki strasti in načel svoje zmage,

Stojimo pod okni posmeha otrok in vnukov in dvigamo k njim razbite medalje, kakor da prosimo svojo sodbo za milost.

32

LUBJE NAŠE ZAROTE odpada v tankih luskinah čakanja, pod njim smo načeti zavržene sle ubitih, ki dolbe v nas majhne zasute grobove prihodnosti.

ŠE SE PENI UPOR KRDELA z belih nozdrvi poraza.

Drevesa na osojnih strminah čutil rastejo s krošnjo navzdol kot sidra ponosa.

Čez polje lepljivih ran naj pridejo mavrični hrošči po zlomljena vlakna strahu.

NE BOMO POGASILI OGNJIŠČ svojih gomil. Dim naše odsotnosti naj vam počasi razpre nosnice v stekel smehljaj za poslednji pohod.

Ne bomo zagrcbli žerjavice naših zased vse dotlej, da v hlastnem napadu pogina ne najdete trupel ovojih nakan.

PLAZ OBLEŽANOSTI KAMNOV v vrtincu poniklih vod, soteske pregnanih vrnitev za glad izhlapelih sonc

ZGRBLJENA STTSKA rojsiva, vase potegnjena rast za polnoletje umikov, samoprevara čutil s pravico brezumja, drznost groze pred pragom odhodov in vselej razvpiti smisel Izdajstva ob goltavem srdu p lojen j a.

BLIŽINE STVARI so nestrpnost daljav.

V upehani gneči prvin leži le ujetost oblik, ki beže.

Bližine stvari so meso in kopja daljav.

PRIHULJENI OGNJI semen vrtinčijo olje noči v tanka iskriva stebla sramu.

Med nami opreza j o grla kalic zaman za begavim vonjem obljub.

Zaman nam žele vabilo odpora za zrelost predaj.

POKLANI GLASOVI vzdolž skalnih korit lobanje, v njih prede žeja bregov razsuto prodišče občutij.

Vsebolj postaja tišina s stisnjenim sumom prstov kiviuk odločitev.

33

»Nekaj me žene k zapisu teh stisk«

Pisatelj Pavle Zidar R o j e n 6. j a n u a r j a 1932 v S l o v e n s k e m Javorni -

k u . O s n o v n o š o l o o b i s k o v a l na K o r o š k i B e l i (1938—1944), s rednjo p a na Jesenicah l n v L j u b ­l j a n i , k j e r je 1953 k o n č a l u č i t e l j i š č e . P o m a t u r i p o u č e v a l na o s n o v n i h š o l a h p o r a z n i h k r a j i h Do­lenjske (Trebelno , M o k r o n o g , Kar te l jevo , Oreho-vlca , Z a g r a d c c ) , nazadnje p a v H r a n u . Z d a j je s v o b o d e n k n j i ž e v n i k . Izstopil je iz D r u š t v a slo­v e n s k i h pisateljev, ker po njegovem m n e n j u d r u -i t v o ne služI s v o j e m u n a m e n u i n ne o p r a v l j a svoje d o l ž n o s t i .

D E L O

M L A D I N S K O : — Z d r a v k o S l a m n i k : T O N Č K O V E S A N J E . Pe­

s n i š k a p r i p o v e d k a . N o v o mesto 1955. K n j i ž ­nica Janeza T r d i n e 3.

— K O N J I Č K I . M K L J u b l j a n a 1960. N a j d i h o j -ca 8.

P O E Z I J A :

— K A P L J E O G N J E N E . C Z L j u b l j a n a 1960. Z b i r k a F e n i k s 10.

P R O Z A :

— S O H A Z O L T A R J A D O M O V I N E . C Z L j u b ­l j a n a 1962.

— S K O N J I I N S A M . C Z L J u b l j a n a 1963.

— S V E T I P A V E L . R o m a n . Z O M a r i b o r 1965.

— J E M N J E G O V O T E L O I N P I J E M N J E G O ­V O K R I . D Z S L J u b l j a n a 1966.

— K A R A N T A N I J A . M K L J u b l j a n a 1966. Izredni Zenit 2.

— O C E N A Š . R o m a n . Z O M a r i b o r 1967.

— B A R A K A R J L Z O M a r i b o r i968.

— M A R I J A M A G D A L E N A . Z O M a r i b o r 1968.

P r v o pesem (Veter , n a š prijatelj ) je objavi l v M l a d i n s k i revi j i 1949 50 p o d p r a v i m i m e n o m : Z d r a v k o S l a m n i k . Pesmi je pisal v N o v a obzor ja , Besedo , O b z o r n i k , B o r e , M l a d a pota, N a š o sodob­nost , N a š e razglede, R e v i j o 57. O d 1956 dalje na­s t o p a le š e p o d p s e v d o n i m o m Pavle Zidar . P o le­tu 1962 p i š e i z k l j u č n o prozo ; posamezne novele i n o d l o m k e iz r o m a n o v objavl ja v N a š i sodobnost i , N a š i h razgledih, N o v i h o b z o r j i h , S o d o b n o s t i , Pro­b l e m i h , O b j a v a h i n v D i a l o g i h . V knjigi S L O ­V E N S K A K N J I Ž E V N O S T 1945—1965, prva knj iga , S M L j u b l j a n a 1967, je M a t j a ž K m e c l o z n a č i l Z i ­d a r j e v o delo v poglavju S o c i a l n o k r i t i č n a i n a č i c a prenovljenega real izma (str. 319—323).

K o sem zvedel, d a h o d i Z i d a r že dve leti pisat Iz P i r a n a v K o b a r i d , k jer i m a , kot pravi s a m , p r o v i n c l a l n i m i r , k i da je sicer z n a č i l e n za vso n a š o l j u b o Sloveni jo , se m i je p o n o v n o p o t r d i l a m i s e l , d a so m o ž n o s t i slovenskega pisatelja p o o p l a j a n j u s svetom silno omejene. N o b e n a umet­nost , in tako tudi l i terarna ne, pa se n i iz ozko­st i p r i k o p a l a do š i r o k i h o b z o r i j . » R a d b i se raz-gledal po svetu, potoval b i r a d , posebno v A m e ­r i k o , « je povedal Z i d a r , »a zame ni š t i p e n d i j e . P r e p r o s t o n i . Z a vse n i t a k o . « Z las tnimi do­h o d k i si kaj takega seveda ne m o r e p r i v o š č i t i . S v o b o d e n k n j i ž e v n i k , kot je Z i d a r , se p r a v i pisa­tel j , k i n i v s l u ž b i i n se p r e ž i v l j a s p i s a n j e m , m o r a t rdo delati , č e h o č e ž i v e t i , posebno č e m o r a rezati k r u h š e t r e m o t r o k o m .

Z i d a r je ž i v a h e n i n oster sobesednik. M i s l i kar b r u h a j o iz njega. C c u p o r a b i m š a b l o n s k o , že n i č k o l i k o k r a t tudi p o n e m a r n e m u p o r a b l j e n o ozna­k o , m o r a m zapisati , d a je Z i d a r kot pisatelj sredi n a š e g a ž i v l j e n j a . In to n i m a j h n a stvar. Poseb­n o š e zanj ne. N i k o m u r n i v š e č in brc je dovolj o d vsepovsod, u r a d n i h , d o m a č i h , s lovenskih . Z d i se, d a m u ne b o m k r i v i č e n , č e si s p o s o d i m za o z n a k o njegovih pisate l jskih p o b u d Cankar jeve besede: » K d e l u m e n a j b o l j podviza — jeza. Poli­t i č n e i n li terarne oslarije zapeljejo č l o v e k a k pi-s a r j e n j u , d a si srce o h l a d i . « T o d a to je samo del resnice o C a n k a r j u i n t u d i samo del o Z i d a r j u , vendar je ta del s k u p e n o b e m a . K d o r se bo po­t r u d i l p r e h o d i t i Z i d a r j e v o pisatel jsko pot o d So­he z ol tar ja d o m o v i n e d o M a r i j e Magdalene , bo p r i t r d i l . Je p a š e nek svet v Z i d a r j e v i p r o z i , ki se ga ne d o t i k a j o ne jeza ne n e s p o š t l j i v o s t , ne c i n i z e m i n ne pikrost — to Je svet njegovega o t r o š t v a . T a n i s tkan iz t ist ih solzavih in pocu-k r a n i h d o g o d i v š č i n , k a k r š n e so lastne s l a b i m pis­c e m , Z i d a r j e v svet o t r o š t v a je g r e n k o - s o n č n a po­d o b a o t r o k a iz socia lnih niž in , ž e vnaprej odri ­njenega o d velike sklede i n po nepisanem zakonu ž i v l j e n j a d o l o č e n e g a za s a m o r a s t n i k a . V ta svet o t r o š t v a se Z i d a r v r a č a in sc zanj bojuje , da ob mater i d o ž i v i o č i š č e n j e . » V nas je hrepenenje in s p o m i n j a n j e , « p r a v i v B a r a k a r j i h . » N e k a t e r i si­cer o z n a č u j e j o take, k i hrepene i n se spominja­jo , za starce, za l j u d i brez m o č i , jaz pa mislim, da jc ta pogled nazaj p r e d v s e m ž e l j a po č i s t o s t i , po lepoti i n p r a v i č n o s t i . «

O n a š i p u b l i c i s t i k i , zlasti o tisti na k u l t u r n i s trani Dela , je Pavle Z i d a r r a z o č a r a n . » S p l o h me ne o c e n j u j e j o , « je razlagal, » č e je le m o g o č e , pa m e z a m o l č i j o . In ne samo m e n e ! « Z i d a r pa i m a m o č n o oporo v o b č i n s t v u ; berejo ga. V e , da ne p i š e v prazno, s tenam, samo za k n j i ž n e police , za literarne kr i t ike in zgodovinarje . Prodret i da­nes v slovensko p u b l i k o pa je vel ika stvar; to ni dano vsem, k i p i š e j o . In Pavle Z i d a r je m e d n a š i m b e r o č i m o b č i n s t v o m že Ime.

» N a č r t i ? Zanje n isem v zadregi . V nasled­n j e m tekstu, verjetno bo r o m a n , se b o m spopa­del s svetom nekega z l o č i n c a . K o t za vse svoje dosedanje pisanje, b o m u p o r a b i l za osnovo resni­č e n dogodek. V d n e v n i k u je pisalo, da je neki fant zadavil sedemdesetletno starko. B i l o m i je omogočeno, da rrem prebral celotno sodno gra­divo o tem z l o č i n u . T u d i s f a n t o m sem razprav­ljal v zaporu . Pogovor Je bi l strahoten. T r i d n i po n j e m nisem spal .«

V K o b a r i d u sc rojevajo nove strani slovenske literature.

S T A N K O Š I M E N C

Oče naš Odlomek

— D o s t i ! P o l k o v n i k t r z n e z o b r a z o m i n se z a č u d e n j

r a z g l e d u j e o k o l i s e b e . D e b e v c p a se k r a d e s p o ­g l e d o m v d e s n o .

— K d o s t e ? K a j h o č e t e ? z a b e g a z v o d e n i m p o g l e d o m p o l k o v n i k .

— A v t o r s e m , s e s p e t z a s l i š i t u j i g l a s , i n h o č e m , d a p r e n e h a t a !

— K a t e r i a v t o r ? v p r a š a p o l k o v n i k i n n a p e n j a s l u h .

— P i s a t e l j Z i d a r !

— A ? K a j , k a j p a i m a j o , č a k a j t e n o , i n p o l ­k o v n i k v s t a n e , k a j p a i m a j o t i p e z d e t i u k a z o ­v a t i p r e i s k o v a l n i m o r g a n o m ? D o v o l i t e , s t o p a n a s p r o t i , p a j a v i t e h s t v a r i . . . n e p i š e t e , p a j a v i . . . ? Č a k a j t e ! V e n ! M a r š !

— N e , n i k a m o r n e g r e m ! M i p e z d e t i n o č e ­m o , d a n a s v i d v a u m e s i t a v s v o j k r u h ! I n t o , k a r s t a d o s l e j p o č e n j a l a , t o o b t o ž e v a n j e n i n i č d r u g e g a k o t s p e l j e v a n j e b r a v c e v , d a se i z r e č e j o a l i z a v a s , t o v a r i š p o l k o v n i k , a l i z a v a s , D e b e v c . M i p a i m a m o t e g a i z r e k a n j a d o s t i . I z r e k a m o se že o d T r u b a r j a d a l j e . Ž e o d m a t e r e d a l j e p o s t a ­j a m o p r i p a d n i k i , f a n a t i č n i b r a n i t e l j i s l o v e n s t v a , i n b r a n i m o p r e d v s e m t i s t o , k a r n a s j e z m e r a j l e p o g u b l j a l o . N i k o l i n i s m o z a g o v a r j a l i i n b r a ­n i l i s v o j i h m i s l i , a m p a k t u j e ! I n v s i s l o v e n s k i u č i t e l j i s o s v o j e u č e n c e l e z a s u ž n j e v a l i , z a t o h l a p č e v s t v o š e z d a l e č n i l a s t n o s t o z i r o m a z g o d o ­v i n s k a p o s l e d i c a , a m p a k k o n č n i l i k n a š e p e d a ­g o š k e z n a n o s t i . A l i n a j se p o t e m č u d i m o , č e ž e v s a k h l a p č i č h o č e s v o j e g a h l a p č i č a ? A l i n a j se p o t e m z g r a ž a m o , č e z r a v e n s v o j i h m i s l i n e t r p i ­m o m i s l i d r u g e g a . I n d a se k a r n a p r e j s u m n i ­č i m o i n p r o g l a š a m o z a i z d a j a v c e ?

— P o k a ž i t a m i , v i d v a , n a s v e t u n a r o d , k i i m a š e t o l i k o i / . d a j a v c e v k o t s l o v e n s k i ! T e ž k o ga b o ­s t a n a š l a , š e t e ž e p a b o s t a n a š l a m a n j h v a ­l o ne u č e n c e , k o t s m o m i . I n č e b o s t a v p r a š e ­v a l a d a l j e , z a k a j , i n č e b o s t a v p r a š e v a l a s a m e ­g a u č i t e l j a , z a k a j , v a m a b o o d g o v o r i l , d a j e r e š e v a l i n s a m o o d r e š e v a l u č e n c e h l a p č e v s t v a — d a , o d r e š i l j i h j e e n e g a , d a j i h j e p r i d o b i l z a d r u g o , s v o j e . O d r e š e n i š t v o , t o j e t i s t o , k a r se i g r a m o ! T o d a o d r e š u j m o z ž r t v i j o a l i z b e s e d o s a m o , n a š , s l o v e n s k i o d r e š e n i k n e m o r e b r e z p r i p a d n i k o v ! I n z a r a d i t e h se t u d i v s a k a ž r t e v i z r o d i .

— K a r m i r , t o v a r i š p o l k o v n i k ! P o d t e m p e ­r e s o m n a s t a j a t e , g a s l i š i t e ! N o b e n i h ž r t e v n e m a r a m ; o k o l i n o b e n e se n e b o m z b i r a l i n p r i ­s e g a l n a n j o ! V o p r e z n o s t d o v s e g a , k a r s e m s l i š a l , p a m e s i l i t u d i D e b e v č c v u g o v o r . Z a k a j č e j c e n o i n d r u g o r e s , k a r s t a z a t r j e v a l a i n p o v s e j v e r j e t n o s t i j c , j e m o j a i n b r a v č e v a d o l ž n o s t , d a p r e n e h a m o s p r i p a d n i š t v o m v s a j t o k r a t i n d a n e p r i p a d a m o n e v a m i n n e D e b c v c u . O b a n a s s i l i t a v v e r o , k i n i n a š a . V a s , t o v a r i š p o l ­k o v n i k , j e v a š a v e r a d v i g n i l a i n s t e o b l a s t , D e -b e v c a p a n j e g o v a p o g u b i l a i n j e ž r t e v . J a z p a se o b e m a o d p o v e d u j e m , o b e m a p o r i v a m v n a ­r o č j e s v o j n e . D o v o l j n a j b o t e g a p o g u b l j e n j a s i n o v p o o č e t i h i n d o v o l j t e g a z a p l e t a n j a i n v m e š a v a n j a v ž r t v e i n b e s e d e , k i j i h n e r a ­z u m e m o ! D o v o l j s t e n a s m o r i l i i n Izsiljevali, d a s m o s l e h e r n a u s t a , k i n i s o g o v o r i l a n a š i h b e s e d , p r o g l a š a l i z a i / d a j a v s k a u s t a . V i d v a k a r g o v o r i t a , t o d a v e d i t a , d a v v e t e r . P o z n a m o v a j u , č e n i s t a o b l a s t , s t a p a ž r t e v , o b a p a s t a n a s i l n i ­k a , i n n a s i l n i k a t u d i , č e s l a ž r t e v .

— S l i š i t e , t o v a r i š Z i d a r , s t o p i t e n o b l i ž e ! p o ­n u j a p o l k o v n i k s t o l . U s m e v n a p o l n i h u s t n i c a h ga izdaja, d a s e m m u že d o l g o z n a n .

— N e m o r e m , o d g o v a r j a m , t u d i j a z v e s v s u m ­n j i , d a m i b o p r a v t a k š e n t i p p r e i s k o v a v c a k m a ­l u u s o j e n .

— L c . b r e z b o j . / n i , p r i j a z n o n a g o v a r j a p o l ­k o v n i k , p o v e d a l i n a m b o s t e l e , k j e s te t o s l i š a l i , p o b r a l i ; t o n i v a š e ; v i s te s i c e r z a d n j e č a s e p r e ­cej o d r e z a v i , k a d a r se ga n a s e k a t e , a m p a k t o l e , d a se m o r a l e o d r e č i p r i p a d n i š t v u n a m i n o n i m , j e p o m i g n i l p r o t i D c b e v c u , t o s t e p a le n e k j e p o b r a l i . K j e , a? P r i P i r j e v c u , K o c b e k u ?

— N e p r i e n e m n e p r i d r u g e m , t o v a r i š p o l ­k o v n i k !

— K a j p a p r a v i D a n e Z a j e n a v s e t o ? A l i p r a v i k a j ?

— D a n e Z a j e p i š e p e s m i .

34

— Ž e m o g o č e . A m p a k t a k r a t , k a d a r se z a r i v a t a v Š e s t i c i v k o t i n p i j e t a . T a k r a t j a t u d i k a j k l e -p e č e t a !

— ž e m o g o č e . — N e b o d i t e c i n i č n i , Z i d a r ! D o b r o v e s t e , d a

n i s t e a n g e l ! P o g l e j t e ! P o l k o v n i k j e o d p r l s t a r i n ­s k o o m a r o i n i z v l e k e l i z m n o ž i c e d o s j e j e v d v a i z r e d n o z a j e t n a .

— P a v l e Z i d a r ! j e t r e š č i l z n j i m a p o m i z i . A l i v i d i t e ? T o p o m e n i , se j e z a z r l v a m e , d a s v a l a h k o v s a k h i p v n e p r i j e t n i h o d n o s i h . D v e v r s t i ­c i n a d o p i s n i c i , i n že s te t u .

— P a k a j , b o m p o t l e j k a j b o l j v e d e l , k a j s e m Se p o g o v a r j a l s P i r j e v c e m a l i D a n e t o m Z a j c e m ?

— V e d e l i ! j e p o o č i t a l p o l k o v n i k , n i h č e v a s n e s i l i , d a k a j v e s t e ; č e p a se p r e m i s l i t e , v a m b o d r u ž b a h v a l e ž n a , m a r s i k a j s m e t e p r i č a k o v a t i o d n j e . I m a t e o t r o k e , ž e n o , k i j e s r č n a i n v a l i d k a , n o b e n e p r a v e s t r e h e n a d g l a v o n i m a t e , z a p r i j a ­t e l j e p a i m a t e s a m o p s e . I n p o v s o d , k j e r k o l i s t e d o s l e j s l u ž b o v a l i , s t e s i n a k o p a l i s a m e t e ž a v e . N e v e m , k a j j e n a v a s , a m p a k p o m o j e m i m a t e t a l e n t Z a u s t v a r j a n j e s o v r a ž n i k o v . N a v s e h š o l a h s o v a s o v a j a l i ; z d a j d a s te p r e n a p e t i i n d o m i š l j a v i , z d a j d a s t e g r o b i i n p s i h o p a t i č n e n r a v i , p a d a s t e p i j a n e c , i n c e l o z a v n o r i š n i c o s o v a s ž e p r e d ­l a g a l i . V a š e p i s a n j e p a v z t r a j n o p r o g l a š a j o z a m a d e ž v s l o v e n s k i l i t e r a t u r i i n z a n a v a d e n M i l -l e r j e v p o n a r e d e k . S k r a t k a , n i č d o b r e g a o v a s , n e o d t a m , k j e r s t e r o j e n i , n e o d t a m , k j e r s t e z d a j . K a j p o r e č e t e ?

— K a j p o r e č e m ? Č e v a s p r a v r a z u m e m , s t e v i t i s t a d r u ž b a , k i m i b o h v a l e ž n a z a v e s t i o m o j i h p r i j a t e l j i h , o n j i h p a n i m a m p o v e d a t i n i č t a k e g a , č e s a r b i v i ž e n e v e d e l i . D r u g i č : z a o t r o ­k e i n z a b o l n o ž e n o o d t a k e d r u ž b e , k i z a h t e v a , d a i z d a j a m s v o j e p r i j a t e l j e , n o č e m n i č e s a r . Č e P a s o t i s t a d r u ž b a u č i t e l j i , t i n e o m a d e ž e v a n i l i k i , Je k r i ž a n t e m e , č e s o t i t a d r u ž b a , k i m i b o h v a ­l e ž n a , p o t e m d o v o l i t e , d a š e e n k r a t r e č e m n e . I n z a k a j , t o v a r i š p o l k o v n i k , b i m o r a l j a z u g i ­b a t i , č e m u s o n e r a z p o l o ž e n i d o v s e g a , k a r s t o ­r i m a l i č e s a r n e s t o r i m , k o v i v s e t o n a t a n č n e j e •este , k o s te o n j i h o v e m n e r a z p o l o ž e n j u t a k o r e k o č s e z n a n j e n i i z p r v e r o k e — i z n j i h o v e .

— P r i v s e m t e m m e m o t i l e e n o : k a d a r k o l i s e m s k o m o d t e h , k i m e n e t r p e , s e d e l n a š t i r i o č i i n p r e s t a v l j a l s l o v e n s k i s v e t v r a z u m n e j š e l e g e , s e m v v s a k e m z a č u t i l t o v a r i š a , k i m e r a z u ­m e . K d o i n k a j j i h j e u k l o n i l o ž e d r u g i d a n , d a n i s o b i l i v e č t o k a k o r v č e r a j , n a t o b i m i m o r d a z n a l i o d g o v o r i t i v i , k e r s t e d r u ž b a . I n š e , s o d e č p o t e m , k o l i k o u m a z a n i j e s o i z c e d i l i i z m e n e , j i h j e m o r a l n e k d o s p o d b u j a t i , i n o č i t n o , t a k o v i d i m , t a k o s l i š i m , s a m o v i .

— S t a k i m v e n c e m g r e h o v o k o l i g l a v e m e l j u d j e Z a r e s n e m o r e j o l j u b i t i a l i j e m a t i r e s n o . D a , č l o v e k u , k i p o s t a j a s s v o j i m d e l o m n e k i d r u ž b i n e p r i j e t e n , se j e t r e b a u p r e t i , a l i p a d a g a k a -, r m e n e s p o d b u j a t e k p r e m i š l j e v a n j u i n m u z revo r o k o k a ž e t e zaklade, č e . . . B i t i g l u h i n n e m Z ! V ° bogastvo i n v z t r a j a t i p r i t i s t i h k a r a k t e r i -• i k a h p a p o m e n i d o ž i v e t i k o n e c , k a k r š n e g a s t e n a i n e n i ] i m e n i : s t e m , d a m e p r o g l a š a t e z a p s i -

V j : > a t a , p i j a n c a , norca, k r h a t e m o j e m u d e l u ^ s t r i n o , k i j e n e v a r n a v a m . P r i s t a t i n a v a š o

x a 1 e ž n o s t p a b i p o m e n i l o v b i s t v u : s p l a v i t i t u j e g a d u h a .

— S e v e d a o b s t o j e r a z l i k e m e d t i s t i m i , k i ne­p r e n e h o m a splavila j o , i n m e d o n i m i , k i j i m p r t i ­

n a g l a v o a m o r a l n o s t . I n te r a z l i k e s c b o d o )a -

m e n P o j a s n i l e ; n e z d a j i n t u d i n e š e j u t r i , i n t u d i n i e n i n i z a z d a j a l i z a j u t r i . O d b l i z u s e m v i d e l , * a k o se p i š e j o z g o d o v i n e . Z a t o v te laž i n e v e r ­j a m e m , k e r j e t u d i t o n a v a d n o h i e r a r h i č n o 1 i spa­n j e ž i v i h i n m r t v i h . J a z v e r j a m e m s a m o v v s t a j e n j e b e s e d e , v n j e n o ž i v l j e n j e ( v k l a s i n k r u h ) .

' A m p a k , Z i d a r , je b r s k a l p o l k o v n i k p o svež­n j u , k a j p a se t o l i k o p e r e l c . G l e j t e : k r i v , k r i v , » r t v , k a m o r p o g l e d a m , je p r e l a g a l l i s t e , k r i v , k r i v i n k r i v , s o m u d r s e l i l i s t i i z r o k .

. — N a t o , t o v a r i š p o l k o v n i k , s c n e d a m v e č ttieti. č e s e m t o r e j k r i v , s o d i t e ! Č e m u b i sc m o ­r a l p o b o l j š a t i t a k o , d a b i se s a m p r i s i l i l v m o l k , P r i d n o s t , p o s l u š n o s t , v s t r a h i n o b u p . I n t o s a -* n o z a t o k e r s t e i z v e l i k o d u š n o s t i n e h a l i p r e ­g o n . H v a l a z a n j o ! Gre VUD za d e s e t l e t m o l č a ­n j a . M o j e g a molčanja. Biti t i h o ln se Izvetriti v m o l i t v i , t o j e v s e , k a r m : dajete. T o h o č e t e o d m e n e . I n d a v t e m k u i ruki m vzduiju o b č e p i m d o s v o j e s m r t i . N e , t o v a r i š p o l k o v n i k , j a z h o ­č e m k a z e n !

— S k o z i n s k o z s a m o m e d i t i r a t e , j e o t r e s e l l a s e p o l k o v n i k , n a m e s t o d a b i o d g o v a r j a l i n a v p r a š a n j a . Č a s i m a m o , u k v a r j a t i se n a t a k n a č i n z v a m i ! V s e p o v s o d v i d i t e s a m o n a s . V s e p o v s o d s a m o n a s o b č u t i t e . M i , m i s m o k r i v i , d a v a s n i s o t r p e l i , k j e r k o l i s t e s l u ž b o v a l i , m i s p e t , d a j e v a š a l i t e r a t u r a m i l l e r š č i n a . S p o m n i t e se n o š e č e s a !

— V e m , t o v a r i š p o l k o v n i k , k a k o j e t a t u , k a ­d a r g a p r i m e j o z a p r s t e . A m p a k z a p r s t e ! H o č e j i h s k r i t i . I n č e t o n i m o č , j i m že n a j d e k a k š e n i z h o d . A4i b o s t e že o p r o s t i l i : u j e l s e m p r s t e ! D a s o b i l i t i p r s t i p r e d r z n i , z l o h o t n i , n e v a r n i , o t e m n i d v o m a ; p o v z r o č i l i s o m i g o r j e , o k a t e r e m s e m v a m n a t a n č n o s p r e g o v o r i l . K a k o s o se m i t i p r s t i p r i b l i ž a l i , t o m e n i t i n e z a n i m a . K o t n e t a t a , č e se m u p o s r e č i o d n e s t i p l e n . Č e p a se m u t o n e p o s r e č i , se b o v s a k t a t ž r l , z a k a j j e s t e g n i l r o k o t a k o i n n e t a k o . I n z r a v e n š e m i s l i , d a se o b u p n o t r u d i t e s v o j e p r s t e z a g o v a r j a t i , k e r s t e s i j i h o p e k l i v i i n n e j a z ; i n k e r j a z ž e n e m p r e p l a h , se s e v e d a n a j l a ž e u b r a n i t e j a v ­n e g a m n e n j a t a k o , d a š e s e b e p r o g l a š a t e z a o k r a d e n e g a . I n t a k o s t o j i v a n a e n k r a t p r e d p r i ­č a m i d v a , o b a o k r a d e n a , a m p a k č e s a — n o , k d o b o p r i š e l n a d a n z b e s e d o ? N i h č e , k d o r j e p a ­m e t e n !

— D a , t o j e d e l v a š i h m e t o d , k a k o z l o m i t i č l o v e k a , k i p r e v z e m a p o b u d o k o t ž r t e v . V s a k , k i k o l i č k a j d i š i k o t ž r t e v v a s , v s a k e g a t a k e g a j e t r e b a s p r o v o c i r a t i , d a z a č n e p r e j a l i s l e j z r e t i l a s t n o g o v n o ; s a m o t a k a ž r t e v n i n e v a r n a . J e le u b o g a p a r a , k i se n i z n a š l a v ž i v l j e n j u . I n v s e j e s p e t č i s t o n a v s e š t i r i s t r a n i s v e t a .

P o l k o v n i k se j e s v i l e n o s m e h l j a l . P r s t i , t r d i k o t v o s e k , p a s o t o l k l i p o m i z i t a k t .

— V i d i m , j e s p r e g o v o r i l i n p r e l o ž i l r o k e , d a s te n e p r e g l e d n i v d o m i š l j i j i , s i b i r s k a t u n d r a s t e . A r e c i m o , r e c i m o , d a j e v s e t o r e s , k a r s t e m i t v e z l i , n o , a l i n e b i b i l z a v a s ž e č a s , d a se e n ­k r a t p o š t e n o r a z g l e d a t e p o z e m l j e v i d u s v o j e d u ­š e . K o t v i d i t e , s o n a š e m e j e z i d o v i , n e b o s t e u š l i . A l i p o g i n i t i a H z n a m i ?

— P o g i n i t i ! — V i d i m , t o v a r i š Z i d a r , d a se m o r a v a r e s k m a ­

l u s r e č a t i . V i d e l i b o s t e , d a b o p o t e m v s e d o b r o , v s e v n a j l e p š e m r e d u . G l e j t e , j e p o k a z a l n a D e -b e v c a , d e l o i m a m š e !

M i s l i m , d a s e m m u p o k i m a l a l i n e k a j p o ­d o b n e g a .

V z a s l i š e v a l n i c o se j e že m o t a l m r a k . P i s a l n a m i z a , z a k a t e r o s t a s e d e l a p o l k o v n i k i n D e b e v c , se j e s i c e r š e z m e r o m o d b i j a l a o d p o z n e p o p o l -d n e v n e s v e t l o b e . O m a r e i n d r u g e m i z e v o z a d j u p a s o se že s t a p l j a l e z n i t r a t n o s i v i n o i n m e h č a l e s v o j e t r d n e o b l i k e .

P o l k o v n i k o v o b r a z j e b i l t e m a n , š e j e b i l o n a n j e m r a z l o č i t i u s t a i n o č i , t o d a k o j e z e h n i l , j e m r a č n a o d p r t i n a u s t š e d o l g o p o t e m k a k o r m a d e ž p l a v a l a p o c e l e m o b r a z u .

D e b e v c j e g r o b o s t r m e l p r e d s e . L i c a s o se m u r a z c v e t e l a p a p i r n a t o r u m e n o . U b a d a l se j e z m u č n i m o b č u t k o m , d a š e n i v s e g a p o v e d a l , d a n i i z r e k e l t i s t e g a , k a r b i j u , n j e g a i n p o l k o v n i k a z b l i ž a l o , č u t i l j e , d a n i l a ž j i p o t e m z a s l i š e ­v a n j u , a m p a k t e ž j i i n d a j e n e s p o r a z u m m e d n j i m a z a t o , k e r m u n i z n a l p o v e d a t i t i s t e g a .

V z r a v n a l se j e i n se z a g l e d a l v p o l k o v n i k a , k i g a j e m e d t e m že p o p o l n o m a n a č e l m r a k i n j e r a z p a d a l p r e d n j i m k a k o r v z e m l j i , t e r o l a j ­š a n o r e k e l : — M i s l i m , d a s c n i s v a r a z u m e l a .

R a z p a d a j o č a m r l i š k a ^ g m o t a j e o ž i v e l a i n r e ­k l a n a z a j : — O j a , r a z u m e m v a s , s a m o n e t a k o d a l e č , k o t b i s i v i ž e l e l i , č e b i v a s t a k o , p o t e m i a/ n e b i b i l v e č j a z i n k a j l a h k o b i v l o g e z a ­m e n j a l a . N e s m e m v a s r a z u m e t i , č e n a j i m a t o z a s l i š e v a n j e k a k s m i s e l .

— P r a v t o , t o v a r i š p o l k o v n i k , j e o ž i v e l D e ­b e v c z m r a č n o m e h k i m g l a s o m , p r a v t o č u t i m , d a t o z a s l i š e v a n j e n i m a s m i s l a , n o b e n e g a , d a j e p r a z n o . D a z a p r a v l j a , č a s , d a . . . č u j t e se j c p r e ­s e d e l n a s t o l u i n p r e v r g e l n o g o č e z n o g o . J a z v a s r a z u m e m , d a d r u g a č e n e b i m o g l o b i t i , k o t j e b i l o , m o r a l i s m o se i z t r g a t i k o t z v e r i : p r e ­d o l g o s m o se z a t a j e v a l i . A m p a k n e , p r o s i m v a s , n i k a r z d a j p r e s l i š a t i t u d i p o r a ž e n e g a ! V e r j e ­m i t e m i , d a b o i z te k r v i v s t a l t i s t i s v e t , k i b o m o r a l b i t i p r a v i č e n e n i i n d r u g i s t r a n i ! A l i p a . . . A l i p a se b o m o p o n a v l j a l i t o l i k o č a s a v u n i č e ­v a n j u , j e g o v o r i l z b o l e č i m i u s t i , d o k l e r n a s n e b o k o n e c i n b o s p e t t u j e c v h i š i . T e m n o r j a v m r a k sc je k o t g o v e d o r a z m i k a l p o z a s l i š e v a v -n i o i . J o k a j o č a m e h k o b a j e g r a b i l a D e b e v č c v o g r l o

5

Grafike v tej številki so delo Štefana Simoniča

i n o č i . B i l je z b i t , u n i č e n ; o d p o v e d a l a sta m u d u š a in t e l o .

P o l k o v n i k se je š u m n o d v i g n i l . K o r a k i so se d o c e l a u d u š i l i v g o s t e m m r a k u . Š e l je p r i ž g a t l u č .

S v e t l o b a se je r a z p r š i l a k o t c u r k i v o d e . M e h ­k o je o b l i v a l a s t e n e i n p r e d m e t e v s o b i . S p e t je v s e o ž i v e l o p o d p r o s o j n o p l a s t j o r u m e n i l a : č l o v e k n i b i l v e č s a m o g l a s , a m p a k j e i m e l s p e t n o g e , r o k e in l a č e n o b r a z . v

— D o s t i b o z a d a n e s ! j e r e k e l p o l k o v n i k i n k a k o r g o s p o d i č n a p o g n a l š t e v i l č n i c o t e l e f o n a . K o l e s c e je n e k a j k r a t z a p r e d l o k o t m a č e . I z s l u š a l k e j e z a p r a s k e t a l g l a s . P o l k o v n i k sc j e s p a -č i l i n p r i t i s n i l s l u š a l k o n a l i c e . K o s o m o t n j e č e z t r e n u t e k p r e n e h a l e , se j e i z s l u š a l k e z a č e l z l i v a t i g l a s k o t i z p i p e . P o l k o v n i k se j e z v e d r i l i n se o b r e g n i ! z u h l j e m o b s l u š a l k o k o t o b č r n ž a m e t .

Z b i s e r n i m g l a s o m , z g l a s o m s v o j i h l e p i h z o b , je z a p o v e d a l , d a n a j p r i d e j o p o D c b e v c a .

— T a k o , j e r e k e ! k r a t k o . n p o č a s i o d l a g a l s l u š a l k o . O d s o t n o j e p r e b i r a ! D c b e v c a , k a k o r d a se p o s k u š a š e č e s a s p o m n i t i . K a k o r u t o p l j e n e c j e s t r m c i i z s v o j e g a t o g e g a p r e m i š l j e v a n j a , l e b r a d a j e č v r s t o i n n ? o d j c n l j i v o p o u d a r j a l a s v o ­j o o d l o č n o s t , m i s l i t i , k a k o r j e m i s l i l a .

V t o o d p o č i v a n j e ga j e d o l g o k l i c a l o s l a b o t n o t r k a n j e p o v r a t i h . I n š e l e k o se j e j e l D j b e v c n e m i r n o o z i r a t i , j e p o l k o v n i k s l i š a l i n h i t r o d a h ­n i l s v o j o d s o t n i j a .

J e č a r J u s t , z m e r a j v e s e l , z m e r a j i z b u l j e n i z s v o j e g a t e l e s n e g a d e b l a j e p r e v i d n o p o s t a l m e d o d p r t i m i v r a t i . N a p o l k o v n i k o v n a s m e h j e t i h o v s t o p i l , p o t i p a l s p o g l e d o m D e b e v c a i n p o t e m z e l o p r i j a z n o š e p o l k o v n i k a . P o n j e g o v e m j e b i l o v i d e t i i n č u t i t i , d a je p o t e k l o v s e v n a j ­l e p š e m r e d u .

I n t a k o je t u d i b i l o .

Cez n e k a j t r e n u t k o v s t a D e b e v c in j e č a r Just ž e k o r a č i l a po s o d n i j s k i h h o d n i k i h . S e v e d a j e m o r a l D e b e v c p r e s t a t i še J u s t o v o z a s l i š e v a -n j e . N a k r a t k o se je h o t e l o t r e s t i v s i l j i v o n a t a n č ­n e g a Justa , a se m u n i p o s r e č i l o . Z v s e m j e m o r a l na d a n š e p o t e m v c e l i c i , k a j se je go­d i l o v z a s l i š e v a l n i c i » D e b e v c c o n t r a p o l k o v n i k « .

J u s t n i m o g e l v e r j e t i , d a D e b e v c ni n i č e s a r p r i z n a l ; n i m u š l o v r a č u n , d a j e z m a g o v i t e m u p o l k o v n i k u m o g o č e c e l o u g o v a r j a t i ; p r o s i m , i n to p o l k o v n i k u , p r e d k a t e r i m je s a m J u s t , ne d o l ­ž e n ne k r i v , i z j e c l j a l , d a o b ž a l u j e , k e r j e b i l p r e d v o j n i j e č a r , p r o s i m , in p r e k l e t o se je mo­ra l i z k e s a t i , d a je d o b i l s l u ž b o s o d n i j s k e g a p r o l e t a r c a .

— In nisi r e k e l , ne da si bel , nc da s i č r n , je v i s e l J u s t č e z n a s l o n s t o l a kot o g r o m e n j e z i k , s t r m e č v D e b e v c a , k i je h o t e l v e č e r j a t i . N i č n i ­si p r i z n a l : ne da si b i l b e l č e k , nc d a si b i l č r n o -r o k e c in t a k o n a p r e j ? N i č ?

D e b e v c je s a m o n a v e l i č a n o o d k i m a v a l i n z a ­je l z ž l i c o .

— I n u p a l si si r e č i , d a t a l c i n i s o s a m o f a ­š i s t i č n e ž r t v e , a m p a k t u d i n a š e , g a j e s p r e m l j a l J u s t s s v o j i m i r d e č i m i o č m i p r a v v u s t a .

D e b e v c se ni v e č z m e n i l z a n j . T i h o in m i r n o je j e d e l in se u k v a r j a l p r e d v s e m z ž l i c o .

— F a n t , ti b o š n o s i l p o s l e d i c e , j e k i m a j c ž lo­b u d r a l J u s t , ti n e p o z n a š t e h g a d o v ! T o n i s o g o s p o d j e , ki l a j š a j o s v o j o ves t v c e r k v i . S c r o ž ne m a r a j o v k a n c l i j i . N c m o r e m r e č i , d a s o s l a b i , č e j i m p r i z n a š , č e j i m s e v e d a v s e p o v e š . D e b e v c , j a z že v i d i m v r v ! T i b i m o r a l v s e po •rsti p o v e d a t i . G l e j , j az s e m b i l p o v o j n i l u č , k o me p o k l i č e j o ! O . š t e j e j o m e , d a s e m r a n j k o m a t e r v i d e l . S i b d j e č a r , v p r a š a j o ? B i l , p r i ­z n a m . A l i v e š , d a s i n e d o l ž n i m k r a t i l s v o b o d o ? J a z , j i m o d g o v o r i m , s e m s p o l n j e v a l s a m o z a k o n . N o , k j e je ta t v o j z a k o n v p r a š a j o ? N i g a , r e k o ! N c b o g a ! N i k o l i ! F a n t m o j , i n r e s n i v e č t i s t i h , k i s o r o ž e d u h a l i ! C c b i t i s t i m p r i z n a v a l t a k o k o t t e m , b i b i l že z d a v n a j z a š i t k o r u s k i š k o ­r e n j . T i p a s o m e v z e l i na/a i .

Dabevc se Je b i ! r a h l o o / . n o j i l . V e s o b r a z se m u j c o m e h č a l o d j u b i n e p a r e . P o r e n a o b r a z u s o se Igf tĆkl j ivo o d p i r a l e i n p o č o l u je z a č u t i l k o t l a s d r o b n e s l e d i .

— J a z s e m ž e v s e p o v e d a l , je r e k e l m i r n o D e b e v c , se v z d i g n i l z d o l e n j e g a p o g r a d a t e r o d ­l o ž i l m e n a ž k o n a m i z o .

H l a d s s t e n m u j e ž e p o l o ž i l r o k o n a ž i v o t . — D e b e v c d r a g i , j e J u s t s k u š a l n e k a k o p r e ­

d r a m i t i s t o j e č e g a i n o b o t a v l j i v e g a D e b e v c a , ob­l a s t j e z a t o , d a j o u b o g a m o !

D e b e v c se j e o d n o v e g a p r i j e m a h l a d u s t r e ­s e l . S e g e l j e p o s u k n j i , k i j e v i s e l a s p o g r a d a , t e r s i j o r a z v l e k e l p o r a m e n i h .

— T a k o , k o t s e m r e k e l , m i s l i j o š e b o l j š t u ­d i r a n i o d n a j u , g a j e p o s k u š a l J u s t z a p l e s t i v p o g o v o r . D o k t o r j i s o , p a u b o g a j o . V o z i l s e m se z e n i m t a k i h , i g r e j e p i s a l , t a k e : g r o f , k r a l j i ­c a , M a r x , L e n i n . K o s e m m u p o v e d a l , k j e s e m v s l u ž b i , m i j e o d p o s t a j e d o s o d n i j e n e s e l k o v ­č e k . E j , j e r e k e l , ž e r e s , d a s e m s t a r e j š i , z a t o p a m o č n e j š i ! I n š e d a n e s v i d i m , k o b e r e m č a s ­n i k e , k a k o p a m e t n o p i š e i n u b o g a !

— D e b e v c , D e b e v c , k o b i t i u b o g a l p o l k o v ­n i k a i n p o v e d a l v s e p o v r s t i : t o , t o , t o , t o ; j u t r i t i je o d p u š č e n o . J u t r i g r e š ! V e s e l o ! j c k r i k n i l J u s t i n s o p e l k a k o r k a j p r e d r t e g a .

D e b e v c p a g a n i v e č s l i š a l . P r i s l a n j a l j e č e l o n a g o r n j i p o g r a d i n s p o g l e d o m d r s e l p o s e b i . Z a n a š a t i g a j e z a č e l o v s e n .

Z a č e l se j e t u d i o v e d a t i č u d n e g a p o i g r a v a ­n j a č a s a z n j i m a l i k a j . N a k a r k o l i v ž i v l j e n j u j e p r i s e g e l i n k a t e r o k o l i p o t j e ž e h o d i l , j e p r i ­s e g a l n a r o b e i n h o d i l p r o t i s e b i . I n b o l j k o so g a o k o l i š č i n e p r e p r i č e v a l e , d a n i v z m o t i , t e m h u j e j e b i l v n j e j i n z m e r a j n a s t r a n i , k i j e i z g u b l j a l a .

K a k o v e s j e b i l t u d i d a n e s v o b č u t k u , d a g a p o l k o v n i k r a z u m e , i n g a je, k o p a se j c t e g a z a č e l z a v e d a t i t u d i z m i s l i m i , je b i l o p o n j e m — t a k o g a n a m r e č n i s m e l .

č u d n o , je b e z a l a b o l e č a m i s e l z a m o ž n o s t m i , k i s o se m u i z m u z n i l e v ž i v l j e n j u ; g l e d a l j i h je i n se j i h s p o m i n j a l : v s e , v s e , j e v i d e l z d a j , je b i l a i g r a e n a p r o t i d e s e t , t o d a n j e g o v a d e s e t j e z m e r a j p a d l a .

G r e n i l se j e s s v o j i m i i z g u b a m i i n r a z v o ­z l a v a l u s o d n o s t n e m i s l i ; d a , b i l e s o s v e t z a s e , i n v i d e l je, d a j e n j e g o v s v e t , k i j e b i l č i s t e j š i , p r a ­v i č n e j š i , z m e r a j p o d l e g e l n a s i l j u , g r o z o v i t o s t i — t o j e , t i s t i » e n i « .

B i l o m u j e š e b o l j m r a z i n t e m a , k o se je p r e p o z n a l . O b č u t i l j e , d a i z v s e g a t e g a n i v e č p o t i i n d a je n j e g o v o ž i v l j e n j e d o k o n č n o z a n e -m c l o , d a j c p r e s a h n i l ; ž i v e t i s i c e r s m e Še, t o d a d o t i k a t i se č e s a v t e m ž i v l j e n j u n i č v e č .

J e č a r J u s t j e o p u s t i l n a m e r o , d a b i m u z n o ­v a z a č e l z a b i č e v a t i , n a j p r i z n a . O č i t a l p a s i j e t u d i t i s t o » d o k t o r s k o « p r i m e r o , k e r j c b i l a 1« p r e v e č c u k r a s t a ; z d a j j e n a m r e č i m e l b o l j š o , o l e j s t f a n t i h , a j e o d n e h a l . D e b e v c sc m u j e le v i d e l p r e v e č z d e l a n i n n e k a m p r e s l a r z a n a s v e t e . J u s t jo n e m a r n o v s t a l s s t o l a k a k o r z ž e n s k e , u š č i p -n i l z d v e m a p r s t o m a r o b m e n a ž k e , z a p i h a l v p a d a j o č e l a s e n a č e l u t e r o d š e l . N a h o d n i k u s o se m u p o t e m š c n e k a j k r a t r a z t r e s l i k l j u č i v r o k a h , p o t e m p a s o z a d o n e l i n j e g o v i t e ž k i k o ­r a k i , k o d a o d h a j a v v e č n o s t .

D e b e v c s c j e v e s d r g e t a j o č v z p e l n a p o g r a d . V / d i h o v a j e j e n a m e t a l č e z s e o d e j e i n se pocas« p r i s l o n i l o b z g l a v n i k k a k o r r i b a o b č r n o s k a l o . S h o d n i k a j e š e z m e r a j o d m e v a l a v e č n o s t . P r i ­s l u h n i l j i j c , d o k l e r g a n i s p e l j a l a s s e b o j v t e m o .

— A m p a k t o š e l e b o , jc š e p r e p o z n a l m i s h i n v n e k a k š n e m c i k c a k u p o t o n i l v s e n .

I n to z a d n j e , k a r j e v i d e l t a t r e n u t e k , drseč" v s e n , s c m u j e r e s i z p o l n i l o č e z p e t l e t . E t l m o v v s e m n j e g o v e m ž i v l j e n j u .

S N O V A N J A — posebno k u l t u r n o rubr i ­ko (d A S A ureja u r e d n i š k i o d b o r K l u b a k u l t u r n i h delavcev v K r a n j u : M i l a n H i ' Ita D u š a n Ogrizek, B o j a n Pisk, S t a n k o ftfntcnc, A l b i n U č a k a r , Č r t o m i r ZorVC in Olga Z u p a n . O d g o v o r n i ured­nik B o j a n Pisk. L e k t o r S t a n k o Š i m e n c .

— K a j p r a v i š , a? ga jc c u k a j o č e p o v p r a š a l J u s t .