Nina Novak diplomsko delo - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/4320/1/Nina_Novak_diplomsko_delo... · 2017-01-05 · 8qlyhu]d y /mxeomdql ± 3hgdjrãnd )dnxowhwd 1lqd

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

NINA NOVAK

OBRAVNAVA SLIKANICE V PRVEM

STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

Univerza v Ljubljani – Pedagoška Fakulteta Nina Novak – Obravnava slikanice v prvem starostnem obdobju v vrtcu

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO

NINA NOVAK

Mentorica: prof. dr. Milena Mileva Blažić

OBRAVNAVA SLIKANICE V PRVEM

STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016


»Knjige niso kup mrtvega papirja, ampak živ duh na naših policah. Iz vsake se razlega njen

lastni glas … in prav tako kot se ob pritisku na radijski gumb napolni prostor z glasbo, lahko,

če vzamemo s police eno teh knjig in jo odpremo, prikličemo osebo, ki je zelo oddaljena v času

in prostoru, ter zaslišimo, kako nam spregovori – od uma k umu, od srca k srcu.«

(Gilbert Highet)


ZAHVALA

Otrok, ki bere, bo človek, ki razmišlja.

Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Mileni Milevi Blažič za potrpežljivost, strokovno

svetovanje, usmerjanje in za trud pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Vrtcu Vodmat, ki mi je omogočil izvajanje empiričnega dela, ter

strokovnim delavkam za pomoč in spodbujanje pri izvajanju dejavnosti. Zahvaljujem se tudi

Pionirski knjižnici za pomoč in svetovanje ter knjižničarki Idi Mlakar.

Najlepše se zahvaljujem vzgojiteljici Jani.

Posebej se zahvaljujem otrokom skupine Pajki ter vzgojiteljicama Sanji in Uli za njuno

pripravljenost, čas, znanje in za spodbude, ki sta jih bili pripravljeni deliti z menoj.

Najlepše se zahvaljujem tudi svojim domačim in najbližjim, ki so mi stali ob strani, me

podpirali in verjeli vame. Hvala.

Hvala tudi vsem drugim, ki so mi v tem času stali ob strani.

»Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« (Tone Pavček)


POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Obravnava slikanice v prvem starostnem obdobju v vrtcu vsebuje

teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opredeljen govor, zakaj sta knjiga in branje

tako zelo pomembna v predšolskem obdobju, bolj poglobljeno pa je predstavljen tudi pojem

slikanica, predvsem teorija Marjane Kobe, njena delitev in pogled na slikanico. S knjigo in z

branjem in/ali s pripovedovanjem vplivamo na otrokov govorni razvoj, še posebej v mlajšem

obdobju pa se otroku lahko približamo s slikanico.

Cilj mojega diplomskega dela je otrokom predstaviti različne vrste slikanic, primerne za prvo

starostno skupino, pri tem pa me zanimajo njihovi odzivi.

V empiričnem delu sem otrokom pripravila štirinajst različnih bralnih dogodkov. Pri vsakem

sem predstavila drugo slikanico; po branju in/ali pripovedovanju so sledile različne

poustvarjalne dejavnosti s področij po Kurikulumu za vrtce. Z bralnimi dogodki sem otrokom

želela predstaviti različne vrste slikanice, obenem pa sem želela pri njih obogatiti besedni

zaklad in razvijati pozitiven odnos do knjige.

Ključne besede: slikanica, govor, govorni razvoj, branje, knjiga


ABSTRACT The thesis titled The importance of picture books for the first age group of kindergarten

children is divided into the theoretical and empirical part. In the theoretical part I define speech

and why are books and reading of so much importance in the preschool stage. I also go into

detail about the concept of picture books, using the theory of Marjana Kobe especially: how

she categorizes picture books and what's her view on them. With books, reading and/or

storytelling, we can certainly influence a child's speech development, and in the early stages of

development we can particularly get closer to them with the help of a picture book.

The objective of the thesis is to acquaint children with different types of picture books that are

suitable for the first age group, and by doing so, I am interested in their feedback.

In the empirical part I prepared fourteen different reading events for children. At each of these

readings I presented a separate picture book and the reading and/or storytelling was followed

by various creative activities from the areas that are in the curriculum. With these reading

events, I wanted to introduce children to different types of picture books, as well as to expand

their vocabulary and develop a positive attitude towards books.

KEYWORDS: picture book, speech, speech development, reading, book


KAZALO ZAHVALA ................................................................................................................................. 3

POVZETEK .............................................................................................................................. 4

ABSTRACT .............................................................................................................................. 5

I. UVOD ................................................................................................................................ 1

II. TEORETIČNI DEL ........................................................................................................... 2

1 RAZVOJ GOVORA ......................................................................................................... 2

1.1 PREDJEZIKOVNO OBDOBJE .............................................................................. 2

1.2 JEZIKOVNO OBDOBJE ........................................................................................ 2

2 DEJAVNIKI GOVORNEGA RAZVOJA ...................................................................... 3

3 SPODBUJANJE OTROKOVEGA GOVORA V VRTCU ............................................ 3

3.1 PODROČJE DEJAVNOSTI JEZIKA V KURIKULUMU ZA VRTCE ................ 4

3.2 JEZIKOVNE DEJAVNOSTI V VRTCU ................................................................ 4

3.3 DEJAVNOSTI, KI PRIPOMOREJO H GOVORNEM RAZVOJU ....................... 5

4 POMEN KNJIGE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ...................................................... 5

5 BRANJE KOT POMEMBEN VIDIK V ZGODNJEM OTROŠTVU.......................... 6

5.1 RECEPCIJSKA ZMOŽNOST OTROK .................................................................. 8

5.2 BRANJE IN/ALI PRIPOVEDOVANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ............ 9

5.3 BRANJE IN/ALI PRIPOVEDOVANJE V PRVI STAROSTNI SKUPINI .......... 10

5.4 KAKO BEREMO OTROKU? ............................................................................... 11

6 SLIKANICA .................................................................................................................... 12

6.1 FUNKCIJE SLIKANICE ....................................................................................... 13

6.2 RAZVOJNE FUNKCIJE, PO KATERIH SE OTROK ODZIVA NA SLIKANICO 13

7 RAZLIČNE TEORIJE SLIKANIC .............................................................................. 14

7.1 TEORIJA SLIKANICE PO MARJANI KOBE: SLIKANICE GLEDE NA ZAHTEVNOSTNE STOPNJE ........................................................................................ 14

7.2 TEORIJA SLIKANICE PO MARII NIKOLAJEVI .............................................. 17

7.3 TEORIJA SLIKANIC PO SANDRI BECKETT ................................................... 18

7.4 TEORIJA SLIKANICE PO DRAGICI HARAMIJA IN JANJI BATIČ .............. 18

8 KAKO IZBRATI KAKOVOSTNO SLIKANICO? ..................................................... 19

III. EMPIRIČNI DEL ......................................................................................................... 21

1 Opredelitev problema ..................................................................................................... 21

2 Cilji ................................................................................................................................... 21

3 Hipoteze ............................................................................................................................ 21

3 Metoda raziskovanja ................................................................................................... 21

4.1 Vzorec ........................................................................................................................ 21


4.2 Merske tehnike in instrumenti .................................................................................... 22

4.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov .................................................................... 22

6 IZBRANE SLIKANICE GLEDE NA ZAHTEVNOST PO MARJANI KOBE ........ 25

LEPORELLO ................................................................................................................. 25

KARTONKA .................................................................................................................. 26

SLIKANICE Z MEHKIMI LISTI ................................................................................ 27

6.1 SLIKANICA Z MEHKIMI LISTI ................................................................................. 30

Anja Štefan: Čez griček v gozdiček: Trije metulji .......................................................... 30


Koroška pripovedka (2001): Hvaležni medved ............................................................... 34


Eve Tharlet (1994): Če bi bila ptiček ............................................................................... 37


Mira Voglar (2014): Biba buba baja ................................................................................ 39

6.5 KARTONKA ................................................................................................................. 42

Lorena Siminovich (2011): Radi imamo sadje ................................................................ 42

6.6 KARTONKA ................................................................................................................. 45

Ksenija Šoster Olmer (2012): Kuku ................................................................................. 45


Lena Anderson (2000): Kanin paket ................................................................................ 47


Eric Carle (1999): Od glave do peta ................................................................................. 51

6.9 KARTONKA ................................................................................................................. 53

Guido van Genechten (2011): Mame s svojimi mladiči .................................................. 53

6.11 LEPORELLO ............................................................................................................... 59

Zdenek Miler, Katarina Lovis, Hana Doskocilova (2006): Krtek in pomlad ............... 59

6.12 SLIKANICA Z MEHKIMI LISTI ............................................................................... 61

Slavica Remškar (2014): Medvedek, kaj delaš? .............................................................. 61

6.13 LEPORELLO ............................................................................................................... 63

Grigor Vitez (1986): Kdo bo z nami šel v gozdiček? ...................................................... 63

6.15 SKLEPNA DEJAVNOST ............................................................................................ 68

Obisk knjižnice Jožeta Mazovca ....................................................................................... 68

7 OPAZOVANJE VZGOJITELJICE SKUPINE PAJKI .............................................. 70

8 SKLEPNA UGOTOVITEV ........................................................................................... 72

8.1 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠAVO ........................................................................... 73

IV. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 74

VIRI SLIKANIC ................................................................................................................ 76


KAZALO SLIK Slika 1: Leporello – Krtek in pomlad ....................................................................................... 25 Slika 2: Leporello – Kdo bo z nami šel v gozdiček.................................................................. 25 Slika 3: Kartonka – Radi imamo sadje ..................................................................................... 26 Slika 4: Kartonka – Mame s svojimi mladički ......................................................................... 26 Slika 5: Kartonka – Kuku ......................................................................................................... 26 Slika 6: Kartonka – Uganke o živalih 1 Slika 7: Uganke o živalih 2 ..................................... 27 Slika 8 SLIKOPIS: Trije metulji .............................................................................................. 27 Slika 9: Slikanica – Hvaležni medved ...................................................................................... 27 Slika 10: Slikanica – Od glave do peta .................................................................................... 28 Slika 11 SLIKANICA: Kanin – Slika 11: Slikanica – Kanin paket ......................................... 28 Slika 12: Slikanica – Če bi bila ptiček ..................................................................................... 28 Slika 13 Slikanica – Medvedek, kaj delaš ................................................................................ 29 Slika 14: Slikanica – Biba buba baja ........................................................................................ 29 Slika 15: Slikanica – Velika skrivnost ..................................................................................... 29 Slika 16: Anja Štefan – Trije metulji ....................................................................................... 30 Slika 17: Pripovedovanje zgodbe z lutkami ............................................................................. 33 Slika 18: Koroška pripovedka – Hvaležni medved .................................................................. 34 Slika 19: Obnovitev zgodbe po pravilnem vrstnem redu s pomočjo ilustracij ........................ 35 Slika 20: Eve Tharlet – Če bi bila ptiček ................................................................................. 37 Slika 21: Gibalno-didaktična igra – Ptice v mrazu, vetru, soncu in snegu .............................. 38 Slika 22: Mira Voglar – Biba buba baja ................................................................................... 39 Slika 23: Pripovedovanje in uprizarjanje že znanih bibarij ...................................................... 40 Slika 24: Lorena Siminovich – Radi imamo sadje ................................................................... 42 Slika 25: Ogledovanje slik in opazovanje vej dreves ............................................................... 44 Slika 26: Ksenija Šošter Olmer – Kuku ................................................................................... 45 Slika 27: Lena Anderson – Kanin paket ................................................................................... 47 Slika 28: Pripovedovanje zgodbe lutki zajcu ........................................................................... 50 Slika 29: Eric Carle – Od glave do peta ................................................................................... 51 Slika 30: Gibalna uprizoritev ob avdiospremljavi Od glave do peta ....................................... 52 Slika 31: Guido van Genechten – Mame s svojimi mladiči ..................................................... 53 Slika 32 Pripovedovanje slikanice v pravljični sobi ................................................................ 55 Slika 33: Eric Battut – Velika skrivnost ................................................................................... 56 Slika 34: Pripovedovanje slikanice na prostem ........................................................................ 57 Slika 35: Pripovedovanje slikanice na prostem 2 ..................................................................... 58 Slika 36: Zapis gibalno-kinetične dejavnosti z voščenko, risala mlajša deklica ...................... 58 Slika 37: Zapis gibalno-kinetične dejavnosti z voščenko, risala starejša deklica .................... 58 Slika 38: Miler Zdenek, Katarina Lovis, Hana Doskocilova – Krtek in pomlad ..................... 59 Slika 39: Slavica Remškar – Medvedek, kaj delaš? ................................................................. 61 Slika 40: Pripovedovanje zgodbe po ilustracijah ..................................................................... 62 Slika 41: Grigor Vitez – Kdo bo z nami šel v gozdiček .......................................................... 63 Slika 42 Prepoznavanje sence na platnu .................................................................................. 64 Slika 43: Jelka Reichman – Uganke o živalih 1 ....................................................................... 66 Slika 44: Jelka Reichman – Uganke o živalih 2 ....................................................................... 66 Slika 45: Opazovanje knjižnih polic ........................................................................................ 69 Slika 46: Pogovor pred vstopom v knjižnico ........................................................................... 69

1

I. UVOD

Govor? Komunikacija? Sta res tako pomembna? Danes komuniciramo na vsakem koraku;

velikokrat sporočamo stvari, ko se tega sploh ne zavedamo. Brez komunikacije ne moremo nič.

Otrok začne komunicirati s svetom od rojstva naprej. Na njegov celostni razvoj, in če govorimo

o govornem razvoju, vpliva več dejavnikov. Otrok je v predšolskem obdobju najbolj elastično

in dovzetno bitje za učenje. Ne zavedamo se, da živimo v družbi, v kateri je okolje zelo

pomembno. Otrok v današnjem času posrka vase vse stvari, ki so mu na voljo. Pomembno je,

da se kot strokovni pedagoški delavci tega zavedamo. Z dobrim znanjem in opazovanjem otrok

lahko močno vplivamo na njegov razvoj – pozitivno in negativno.

Z dobrim poznavanjem lastne komunikacije in govornega zgleda vplivamo na otrokov govorni

razvoj, če to želimo ali ne. Otrok nas spremlja, opazuje, je v interakciji z nami. To pomeni, da

smo kot pomemben element v otrokovem življenju velik oblikovalec njegovega razvoja.

Eden izmed elementov, s katerim lahko vplivamo na govorni razvoj, je knjiga. To otroku

predstavimo že v najmlajšem starostnem obdobju. Ponudimo mu jo; čeprav jo otrok sprva vidi

kot igračo, nanj močno vpliva. Postopoma začnemo knjigo uvajati v otrokov vsakdanji ritual.

Branje in/ali pripovedovanje vpliva na otroka iz več razlogov: širi njegov besedni zaklad, otrok

sliši skladnjo povedi, spoznava različne knjižne zvrsti, razmišlja o vsebini in odnosih v knjigi,

razvijamo mu čut za estetiko in posluh ter še veliko drugega.

Prav tako kot je knjiga pomembna, pa je pomembno tudi to, kako jo predstavimo, jo približamo

otroku, preberemo in/ali pripovedujemo. Naš odnos do knjige in branje otrok čuti, čeprav tega

ne pokažemo. Branje in/ali pripovedovanje otroku približamo na način, da je to nekaj lepega,

nekaj, v čemer se lahko uživa in marsikaj nauči.


2

II. TEORETIČNI DEL

1 RAZVOJ GOVORA

»Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema. Je osnovno sredstvo

ljudske komunikacije, pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za

prenos znanja.« »Govor nas označuje, oblikuje, spopolnjuje in dela človeške. Tega se moramo

zavedati kot posamezniki in kot starši v odnosu do svojih otrok« (Žnidarič, 1993).

Govorni razvoj je zapleten proces, ki je lahko zelo intenziven in dinamičen. Posebno pomemben

je v obdobju dojenčka, malčka in zgodnjem obdobju otroštva (Marjanovič Umek, Kranjc in

Fekonja, 2006).

1.1 PREDJEZIKOVNO OBDOBJE Prva komunikacija otroka se začne z jokom. Otrokov zgodnji razvoj govora poleg joka

vključuje tudi vokalizacijo, bebljanje in posnemanja različnih glasov brez razumevanja. Za

predjezikovno obdobje je značilna uporaba glasov, s katerimi otrok sporoča svoje potrebe in

čustva. Otrok že zgodaj pokaže potrebo po komunikaciji z odraslimi, ki jo po navadi pokaže na

nebesedni način. Postopoma se govorni razvoj od glasov, ki niso podobni besedam, kmalu

začne spreminjati. Glasovi postajajo čedalje bolj podobni besedam. Komunikacija otrok –

odrasel je v tem obdobju zelo pomembna (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

1.2 JEZIKOVNO OBDOBJE Prvo besedo otrok spregovori med dvanajstim in dvajsetim mesecem, in to besedo L.

Marjanovič Umek (1990) poimenuje »skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in ima pomen«

(prav tam). Prve besede, ki jih otrok začne izgovarjati, se nanašajo na stvari, ki so v otrokovem

življenju konstantno prisotne, npr.: mama, ata, kuža, in tudi situacije, ki se ponavljajo, npr.:

papa, ja, ne, gor, ven. Otrok sprva pojme in situacije poimenuje z besedami, nato pa jih podkrepi

še z gestami (prav tam).

Po osemnajstem mesecu se otrokov besedni zaklad hitro veča. Malčki v svojem govoru

uporabijo več besed, 25–50. Pri starosti od približno 1,3 leta do 2 let pa uporabljajo 50 besed v

govoru. Ko otrokov govor obsega okoli 50–100 besed, poimenovanje pojmov počasi prehaja k

tvorjenju dvobesednih izjav. V govornem razvoju malčka pa se pojavita dve obdobji, v katerih


3

se besedni zaklad bistveno poveča (za več besed dnevno): prvo obdobje med šestnajstim in

dvajsetim mesecem, drugo obdobje pa med štiriindvajsetim in tridesetim mesecem. V obdobju

hitrega povečanja besednega zaklada pa se s tem poveča tudi govorno razumevanje.

Tako kot v obdobju malčka se tudi v obdobju zgodnjega otroštva pojavita dve obdobji, v katerih

se bistveno poveča besedni zaklad otroka: prvo obdobje traja 2,6–3 let, drugo obdobje pa 3,6–

4,6 leta (prav tam).

2 DEJAVNIKI GOVORNEGA RAZVOJA

Na otrokov govor vplivajo različni dejavniki. Te lahko razdelimo na notranje (psihološke in

fiziološke) in zunanje (socialne in sociološke) (Kranjc, 1999). Avtorice L. Marjanovič Umek,

S. Kranjc in L. Fekonja (2006) pa so notranje dejavnike opredelile tudi kot genetske dejavnike

in zunanje dejavnike kot dejavnike okolja.

Med dejavnike okolja avtorice navajajo: kakovost družinskega okolja, socialno-ekonomski

vidik družine, spol otroka, vrtec in vrstniške skupine (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja,

2006).

Med genetske dejavnike pa S. Kranjc uvršča prirojene predispozicije otroka (Kranjc, 1999).

3 SPODBUJANJE OTROKOVEGA GOVORA V VRTCU

Otroci v vrtcu preživijo velik del svojega časa; deležni so različnih situacij in govornih

položajev. Pomembno vlogo ima področje jezika, ki je vpeto v različne situacije otrokovega

prebivanja v vrtcu. Jezik kot področje po Kurikulumu za vrtce ne stoji izključno samostojno,

ampak se povezuje z vsemi drugimi področji; prav tako je pomemben v vseh situacijah.

Vzgojiteljica močno vpliva na govorno kompetenco otrok, s tem ko ga sprašuje, mu pojasnjuje,

postavlja trditve in razne hipoteze (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

V Kurikulumu za vrtce področje jezika zajema knjižno vzgojo, domišljijsko igro, jezikovno

vzgojo … Otroku moramo v vrtcu nuditi čim bolj spodbudno okolje, ki mu nudi priložnosti za

izmenjavo informacij, izražanje in sprejemanje čustev, uporabo različnih govornih ravni,

ponuditi je treba čim več raznolikega in tiskanega gradiva, treba je poskrbeti za okoliščine, ki

bodo otroka spodbujale k razvijanju pozitivnega odnosa do jezika in literature, prav tako pa

njihovo sprejemanje in doživljanje (Šola in vrtec skozi ogledalo, 2004).


4

Spodbujanja govora otrok pa ne smemo razvijati samo v ožjem smislu (jezikovna vzgoja),

ampak moramo na to gledati širše (knjižna in književna vzgoja ter obdobje

predopismenjevanja). Vzgojiteljica ima poleg jezikovnih dejavnosti, ki jih spodbuja na različne

načine, pomembno vlogo, ki jo kaže s svojim zgledom. Proces razvoja govora poteka

učinkovitejše, ko se tudi odrasle osebe – vzgojitelji zavedajo in poznajo svoj slog komuniciranja

(Marjanovič Umek, 2010).

3.1 PODROČJE DEJAVNOSTI JEZIKA V KURIKULUMU ZA VRTCE Cilje jezikovne vzgoje opredeljujemo na štirih ravneh dejavnosti:

govorna vzgoja;

književna vzgoja;

predopismenjevanje;

knjižna vzgoja kot del informacijskega predopismenjevanja.

Te dejavnosti se med seboj prepletajo in povezujejo, tako kot se jezik prepleta z drugimi

področji. To pomeni, da vsebine povezujemo med seboj, npr. poslušanje, branje, govorjenje, in

teh vsebin ne obravnavamo ločeno (Marjanovič Umek, 2010).

3.2 JEZIKOVNE DEJAVNOSTI V VRTCU Jezikovne dejavnosti v vrtcu se ob doseganju ciljev po Kurikulumu za vrtce odvijajo na štirih

ravneh dejavnosti: spodbujanje besedne in nebesedne komunikacije, otrok je aktiven

udeleženec v komunikacijskem procesu, v vrtcu se seznanja tudi s konceptom tiska in

slovenskim jezikom kot državnim jezikom. Te dejavnosti se med seboj nenehno povezujejo.

Otrok je aktiven udeleženec v komunikacijskem procesu in ga je treba spodbujati ter mu dajati

različne možnosti za jezikovne situacije: otrok mora izražati jezikovno zmožnost in se tako tudi

seznanja s pravili slovnice jezika; treba mu je omogočiti jezikovne igre (veliko vlogo ima

simbolna igra); je udeleženec v procesu poslušanja; seznaniti ga je treba z različnimi vrstami

knjig.

Vzgojiteljica načrtuje dejavnosti tako, da otroke čim bolj spodbudi k jezikovnim dejavnostim.

V vseh omenjenih dejavnostih pa se otrok srečuje z uporabo slovenskega jezika kot državnega


5

jezika. Pomembno je, da se otrok zaveda lastne identitete in lastne kulture (Marjanovič Umek,

2001).

Književna vzgoja razdeli cilje na tri ravni:

izobraževalni;

funkcionalni;

vzgojni.

Cilji so si med seboj povezani in se prepletajo, vendar pa je pomembno, da se vzgojiteljica

zaveda vseh treh ravni doseganja ciljev. Glavni razlog za razvijanje književne vzgoje v vrtcu

je, da želimo pri otroku spodbuditi veselje do knjig oz. pravljic (Kordigel in Jamnik, 1999).

3.3 DEJAVNOSTI, KI PRIPOMOREJO H GOVORNEM RAZVOJU

Dejavnosti, ki pripomorejo h govornem razvoju (Marjanovič Umek in Zupančič, 2003), so:

komunikacija odrasel – otrok;

pripovedovanje in/ali branje različnih zvrsti književne literature, namenjene otrokom;

skupno ogledovanje in listanje slikanic, revij, knjig, lutkovnih predstav, filmov;

podoživljanje vsebin na različne načine, v katerih je otrok komunikacijsko udeležen.

4 POMEN KNJIGE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

V predšolskem obdobju je nujno zagotoviti pogoje za otrokov zdrav emocionalni in socialni

razvoj. Dolžnost vzgojitelja je, da otroka usmerja v procesu primarne socializacije. To pomeni,

da otroka kar se da najbolje uvaja v svet kulture, zadovoljuje njegove potrebe in spoznavni

interes ter nudi vsestranske možnosti za oblikovanje osebnosti. Pri otroku je treba vzbuditi

zanimanje za knjige, ki je drugače privzgojeno in pogojeno, vendar je željo po tem treba

spodbuditi. Za to je najprimernejša slikanica (Stražar, 1982).

V vrtcu je za otroka zelo pomemben tudi prostor, v katerem preživlja svoj čas. Ta prostor po

navadi organizira vzgojiteljica skupaj s pomočnico, pri čemer si razporedita stalne in fleksibilne

kotičke glede na starost otrok in vsebino. Vedno navzoči so bralni kotički, ki jih danes že

različno poimenujejo: jezikovni, bralni, pravljični kotiček … Pri mlajših otrocih bralni kotiček


6

pripravita vzgojiteljici sami, pri starejših pa lahko k pripravi kotička vključita tudi otroke.

Kotiček vsebuje: razne police, pri čemer je pomembno, da so na dosegu otrok, blazine,

preproga, naslonjači, stol ali sedežna garnitura ter seveda knjige, revije, priročniki, papir,

različna pisala (Stritar, 2003).

»Če želimo zadostiti cilju, da branje vpliva na usvajanje jezika in bogatenje besednega zaklada,

je pomembno, da otroku beremo kakovostna besedila« (Knaflič, 2012).

Izbiramo knjige z zanimivo in razumljivo vsebino, ki bogatijo otrokov besedni zaklad in so

skladne z otrokovo razvojno stopnjo. To velja za vse vrste književnosti – za leposlovno in

poučno zvrst knjige (prav tam).

Pomembno je, da knjigo uporabimo na pravi način in da z njo ne zapolnimo bivanja otrok. S

tem lahko otroku knjigo tudi odvrnemo, npr. pri čakanju na obroke damo otrokom knjige za

listanje, pri čemer so nezainteresirani in le zapolnijo čakanje. Ne smemo pozabiti, da je lahko

knjiga izhodišče za druge dejavnosti. Pogosto se dogaja, da otroci najprej poslušajo vsebino,

takoj za tem pa morajo to narisati (prav tam). Pozabljamo, da Kurikulum za vrtce ne vsebuje

samo področja umetnosti, ampak lahko knjigo izkoristimo na več načinov.

Priporočeno je tudi sodelovanje z bližnjo knjižnico, saj si tako strokovni delavci knjižničarji/-

ke izmenjuje strokovna mnenja med seboj, si svetujejo in se seznanjajo z novostmi v knjižnici.

Prav tako je zaželeno, da starejši predšolski otroci obiščejo knjižnico, v kateri se seznanijo z

redom in s pravili, postopkom, kako poteka izposoja knjig, kaj vse lahko najdemo v knjižnici.

Knjižničar/-ka lahko tudi prebere in/ali pripoveduje kakšno izbrano knjigo ali pa jih obišče v

vrtcu, v katerem jim predstavi knjigo ali kakšno drugo delo (Stritar, 2003).

5 BRANJE KOT POMEMBEN VIDIK V ZGODNJEM OTROŠTVU

Branje in pripovedovanje imata velik pomen za otroka, še posebej v predšolskem obdobju, ko

je otrok dovzeten za poslušanje. Branje pa ima pomembno funkcijo, saj vpliva na več področij

otrokovega razvoja: na jezikovno, spoznavno, čustveno, socialno in na kulturno področje

(Knaflič, 2012).


7

Jezikovni vidik

Otrok se najprej sreča z jezikom v domačem okolju, zato je branje v predšolskem obdobju še

toliko pomembnejše, da prek njega otroka seznanimo s knjižnim jezikom. Prvo izkušnjo otrok

dobi v družini oz. okolju, v katerem živi. Ta okolja se lahko močno razlikujejo glede na narečje,

vrednote, kulturo, izobrazbo staršev. Pomembno je, da ohranjamo kulturno dediščino in da

otrok spozna jezik okolja, v katerem živi, vendar mu moramo tudi razložiti, da za ta jezik obstaja

tudi knjižna različica, ki jo uporabljajo v šolah, javnih ustanovah. Otrok z branjem in s

poslušanjem bogati svoj besedni zaklad, spoznava in odkriva nove besede ter njihove pomene

(prav tam).

Spoznavni (kognitivni) vidik

Zapleti v zgodbi, razumevanje zgodbe in dojemanje pa v otroku spodbudijo določene miselne

procese. Vodijo ga k razmišljanju. S tem ko otroku beremo in/ali pripovedujemo različne

zgodbe, ta spoznava svet okrog sebe. Tako lahko bolje razume stvari in se znajde v raznih

situacijah.

Ko otroku beremo in/ali pripovedujemo, ta spozna, da je ustno besedilo tudi zapisano in da

obstaja v tiskani različici. Tako se seznani s tiskano besedo, spoznava, kako beremo – od leve

proti desni, da obstajajo različni zapisi črk, da so zapisi stalni in da črka označuje glas (prav

tam).

Čustveni vidik

Besedila na otroke močno vplivajo z vidika čustev. Za razvoj čustev je pomembno, da otrok

spozna čustva pri nekom drugem in šele nato pri sebi. Otroci se velikokrat poistovetijo z

glavnimi junaki, njihovimi usodami, z doživetji in s čustvi. Vsebina zgodbe vzporedno vpliva

na otroka, saj se lahko iz zgodb junakov veliko nauči. Želja po ponovnem branju po navadi

izhaja iz otroka in različnih motivov: postopoma premaguje npr. strah in nato vedno doživi

srečen konec; vsakič znova zgodbo bolje razume in odkrije nova spoznanja (prav tam).


8

Socialni in kulturni vidik

»Kultura in jezik sta tesno povezana« (Knaflič, 2012); tako se otrok prek zgodb spontano uči

in usvaja ta pomembna elementa. Otrok spoznava različne odnose, navade, običaje in vrednote

v svojem in tujem okolju. Zgodbe, v katerih nastopajo situacije z različnimi odnosi, so odlična

podlaga za različne pogovore. Prek zgodbe lahko otroku na lažji in razumljivejši način

predstavimo abstraktne pojme, npr. poštenost in nasilje (prav tam).

Estetski vidik

Prva močna motivacija s stikom s knjigo je naslovnica. Ta lahko napove vsebino, pozneje pa

vsebino spremlja ali dopolnjuje. Kakovostna ilustracija močno vpliva na otrokovo doživljanje

vsebine, razvija likovno izražanje in sproža nekatere miselne procese. Zanimiva ilustracija

lahko pripomore k večjemu zanimanju branja in poslušanja knjige. Pri mlajši otrocih je

ilustracija zelo pomembna, ta pa se z otrokovo starostjo spreminja – starejši kot so otroci, bolj

se razmerje med ilustracijo in besedilom zmanjšuje (prav tam).

5.1 RECEPCIJSKA ZMOŽNOST OTROK Recepcijska zmožnost otroka je vzporedno povezana z otrokovim kognitivnim, emocionalnim,

jezikovnim, moralnim in socialnem razvojem. V veliki meri je za zmožnost tudi pogojena.

Avtorica M. Kordigel Aberšek (2008) recepcijsko zmožnost razdeli na naslednja obdobja:

»senzomotorno obdobje« (do 1. leta);

»obdobje otrokove praktične inteligence« (1.–2./3. leta);

»obdobje intuitivne inteligence« (2./3.–7./8. leta);

»obdobje konkretnih logičnih intelektualnih operacij« (7./8.–12. leta);

»obdobje abstraktne inteligence« (po 12. letu).

Senzomotorno obdobje in obdobje praktične inteligence

Ti obdobji opisujeta začetke recepcijske zmožnosti, saj se otrok komaj srečuje z jezikom in

možnostmi sprejemanja. Pri tem je značilno, da otrok prej kot besedo zaznava zvok, ta pa mu

nudi prijeten občutek. Ker se jezika komaj uči, svojo recepcijsko zmožnost pokaže prek

diferenciranih znakov, sprva prek ponavljanja in posnemanja kretenj in drže telesa. S tem si

pomaga, da se spomni dogodkov in o njih premišljuje. V poznejši fazi se začne že simbolna

igra, pri kateri otrok podoživlja odnose in konflikte ter razmišlja o njih. Igra se igro, v kateri


9

predeluje situacije. Prek otroške risbe otrok sporoča svoja čustva in doživljanja, saj je v jeziku

še pomanjkljiv. Na koncu so še notranje slike, ki jih otrok ne izrazi navzven, ampak se dogajajo

v njem samem – otrok premišljuje (prav tam).

V tem obdobju že govorimo o recepcijski zmožnosti književnosti. Otroku prek prijetne

interpretacije poezije začnemo razvijati to zmožnost. Začel bo razumeti govor odraslega in se

naučil razlikovati med govorom, ki bo zahteval njegov odziv, ter govorom, ki od njega ne bo

pričakoval ničesar (prav tam).

5.2 BRANJE IN/ALI PRIPOVEDOVANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Predšolsko obdobje je ključnega pomena za otrokov razvoj bralnih sposobnosti. Kot smo že

prej navedli, med dejavnike govornega razvoja prištevamo dejavnike okolja in podedovane

lastnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da je vpliv okolja veliko pomembnejši, skoraj bolj kot

genetski dejavniki (Dolinšek Bubnič, 1999).

Branje ima na otroka velik vpliv, pomembno pa je, kakšno je to branje. Branje, pri katerem

otrok samo posluša in je pasiven, ni učinkovito. Pomembno je, da pri branju poteka dialog

vzgojitelj – otrok, pri čemer poteka pogovor ter se prepletajo faze branje in pogovora,

posledično pa otrokov govor postaja bogatejši in samostojnejši (prav tam).

V predšolskem obdobju je branje, ki ga imenujemo dialoško branje, najučinkovitejše. Vlogi

vzgojitelja sta razumevanje in prevzemanje vloge. Otroka je treba spodbuditi k čim večji in

kompleksnejši uporabi besed. Pri tem ločimo dve zahtevnosti kompleksnosti: prva stopnja

zahteva spodbujanje otroka k poimenovanju stvari na slikah – od njegovih lastnosti in funkcij

do uporabe čim daljših in bogatejših besed; druga stopnja kompleksnosti otroka spodbuja že k

samostojni uporabi besed in postopnemu opisovanju zgodbe. Otrok ob branju spozna lastnost

pisnega znamenja in njegovega namena, obenem pa otroku sporočamo, da je knjiga nekaj

pozitivnega (prav tam).

Otrok je v predšolskem obdobju poimenovan kot igrivi bralec. Je bralec oz. poslušalec zgodb,

v katerih se čustveno odziva. Otrok se srečuje s fantastičnim svetom, ki ga primerja z resničnim,

ter spoznava in se uči povezovati svet na simbolni ravni (Blažić, 2011).


10

»Med poslušanjem zgodbe otrok neprestano sintetizira dogodke, ki so se že zgodili, ter hkrati

oblikuje predpostavke in razmišlja o možnih nadaljevanjih zgodbe« (Marjanovič Umek, Kranjc

in Fekonja, 2006).

Pri izbiri vsebin si danes lahko pomagamo z dvema meriloma. Prvo je merilo bralca otroka,

drugo pa je merilo besedila samega. Vsebine izbiramo glede na to, kako in na kak način želimo

vplivati z njim na otroka. Če želimo otroku pobliže predstaviti kakšno nam ali otroku težjo

temo, kot so npr.: strah, rojstvo otroka, moralne in etične vsebine, bomo izbrali zgodbo s tako

vsebino, o kateri bomo po zgodbi lahko nadaljevali pogovor. Če želimo pri otrocih vplivati

posebno na estetki užitek, bomo poiskali zgodbe in pesmi z dobrimi rimami in nešablonsko

vsebino, kar bo v otroku spodbudilo domišljijo (Svetina, 2009).

5.3 BRANJE IN/ALI PRIPOVEDOVANJE V PRVI STAROSTNI SKUPINI V prvem starostnem obdobju (do 3. leta) se pojavi branje, ki sta ga Nodelman in Reimer (2003)

poimenovala zunajliterarno branje. Gre za branje, pri katerem se otrok sreča s podobo, sliko, z

ilustracijo, zvokom, ritmom. Ne gre za branje navadnih slikanic, ampak za t. i. spodbujevalne

slikanice. Že sama beseda pove, da otroke spodbujajo k igralnemu odnosu do knjige (igroknjige,

zvočne knjige, leporello, tipanke, kartonaste slikanice) (Blažić, 2011).

S to razdelitvijo branja lahko povežemo teorijo slikanic Marjane Kobe; ta navaja omenjene

vrste slikanic.

Ko beremo in/ali pripovedujemo, otroci zaznajo različna občutja. V prvi starostni skupini je pri

otroku način zaznavanja sporočila najpomembnejši. Mlajši otroci spoznavajo nove besede in

pojme; tako se nam zdi, da tistega, kar pripovedujemo, ne razumejo, zato pa še toliko bolj

razumejo to, kar mi izžarevamo z branjem in/ali s pripovedovanjem (Dolinšek Bubnič, 1999).

Temelj učenja in človekovega delovanja predstavlja ponavljanje. To lahko dosežemo pri branju

in/ali pripovedovanju z rituali, s katerimi se združujeta ponavljanje in doživljanje. Otrok se že

v drugem letu starosti vključuje v dejavnosti, ki predstavljajo ritualno vedenje. V mlajši letih

ima rad točna zaporedja, ki se sčasoma nadgrajujejo. Otrok ob točnem zaporedju občuti varnost,


11

prijetna občutja, deli pozornost in čustva. Rituali, kot sta branje in/ali pripovedovanje, otrok

doživlja z občutkom varnosti in veseljem (Marjanovič Umek in Zupančič, 2003).

Bralni ritual naj nudi otroku možnost za »doživljanje različnosti otroškega pogleda na svet«

(Saksida, 2012).

5.4 KAKO BEREMO OTROKU?

Pri branju je zelo pomembno, na kak način to storimo. Razlika je v tem, ali kot bralci branje

izvedemo kot neko bralno dolžnost ali pa si vzamemo čas in ustvarimo prijetno vzdušje z

otrokom. To, kako odrasli čutimo in vidimo knjigo, otrok začuti, s tem ko mu pripovedujemo

in/ali beremo. Z dejanji pokažemo svoj odnos do branja in knjige. Odrasel mora razumeti

slikanico kot umetniško delo (Dolinšek Bubnič, 1999).

Ko beremo in/ali pripovedujemo, to storimo s celotnim telesom. Otrok spremlja našo besedno

in nebesedno komunikacijo. Ne smemo zanemariti ne ene ne druge komunikacije. Obe skupaj

pa bosta delovali pristno, ko bo odrasel začel razumeti slikanico kot knjigo, ki je namenjena

tudi njemu, ne samo otroku. To spoznanje se bo pokazalo v interpretaciji slikanice: izražanje v

mimiki, glasu in gibanje celotnega telesa. To pomeni, da se pri branju in/ali pripovedovanju

bralec nasmeji, spremeni glas, je začuden, presenečen, čudno pogleda … Ključnega pomena pa

je očesni stik z otrokom (prav tam).

Poleg dojemanja slikanice je pomembno tudi okolje, v katerem beremo in/ali pripovedujemo.

Otrokom moramo pripraviti prijazno okolje, v katerem se bo prijetno počutil. Ni nujno, da

otroku beremo in/ali pripovedujemo vedno na istem mestu in ob istem času; pomembnejše je,

da znamo prisluhniti otrokovim željam po branju. Branje pa lahko otroku ponudimo kot nekaj

posebnega in drugačnega, pri čemer pripravimo posebno pravljično vzdušje. S tem otroku

približamo branje in/ali pripovedovanje na način, da spozna, da je to neke vrste umetnost.

Otroku približamo ta proces, pri katerem ga bo doumel kot neki majhen dogodek, na katerega

se bo z veseljem pripravljal (prav tam).


12

6 SLIKANICA

Slikanica iz leta v leto postaja bolj priljubljena knjiga, namenjena predvsem mlajšim otrokom.

Termin slikanica avtorji opredelijo na različne načine.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2015) slikanico predeli na naslednji način: »Otroška

knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih.«

»Slikanica velja za najbolj značilno knjižno zvrst v književnosti za otroke.« Otrokov prvi stik s

knjigo je ravno slikanica. Čeprav je namenjena otrokom, ne smemo pozabiti, da je narejena tudi

za odrasle bralce (Stražar, 1982).

Avtorji pa slikanico definirajo na širši in ožji način. Pri ožjem načinu slikanica sodi med knjige,

v katerih besedilo in likovni del tvorita celoto. Pri širšem opredeljevanju slikanice pa je

slikanica knjiga, ki jo tvorita likovna in besedilna plast, ti pa se lahko dopolnjujeta ali pa stojita

sami zase (Batič in Haramija, 2014).

Slikanica je skupek majhnih slik, ki jih imenujemo »miniaturke« oz. ilustracije. Te slikanici

dajejo značaj in jo vrednotijo. Pri nastajanju ilustracij so pomembne okoliščine. Ilustrator

ilustracije ustvarja na podlagi zgodbe, počutja, doživetja; pri tem ni pomemben slog oblikovanja

– ali je to risanje ali fotografiranje. Poleg tega, da je ilustrator kreator, je tudi interpretator

vsebine, ki jo predstavi na svoj način. Kakovosten ilustrator ne zapira meja med

interpretacijami. To je predvsem pomembno pri predšolskih otrocih, saj to omogoča lažje in

kakovostnejše učenje (Hlevnjak, 2000).

Avtorica M. Kobe (1987) slikanico poimenuje kot »likovno« tekstovni monolit ob dosegu

najčistejše avtentičnosti svoje knjižne zvrsti.


13

6.1 FUNKCIJE SLIKANICE

Informacijsko-vzgojna funkcija

Otrok prek slikanice širi svoje znanje in odkriva veliko odgovorov na razna vprašanja. Tako

postopoma pridobi izkušnjo in pride do spoznanja, da je knjiga izvor znanja (Čačko, 2000).

Spoznavna funkcija

Slikanica vpliva na otrokovo znanje tudi tako, da ga preverja. Otrok spoznava stvari in pri tem

tudi preverja svoje znanje o predmetih, odnosih (Čačko, 2000).

Socializacijska funkcija

Otrok spoznava svet nekoč in danes, domišljijskega in realnega. Pomembna je izkustvena

funkcija slikanice, prek katere otrok pridobiva znanja. To se nanaša predvsem na stvari, ki so

se dogajale nekoč oz. v prejšnjih generacijah. Ta znanja otrok pridobiva prek različnih medijev

in eden izmed njih je tudi slikanica, ki omogoča menjavo znanj (prav tam).

Estetska funkcija

Pomembno vlogo ima tudi estetski vidik slikanice, ki lahko otroka močno pritegne k prebiranju

slikanice. V otroku vzbuja občutek za lepoto, vpliva na čustva in okus otroka (prav tam).

Zabavna funkcija

Otrok prek slikanice ne pridobiva samo znanja, ampak predstavlja tudi igro. Otrok se zabava in

doživlja ugodje (prav tam).

6.2 RAZVOJNE FUNKCIJE, PO KATERIH SE OTROK ODZIVA NA SLIKANICO

Razvojne funkcije, po katerih se otrok odziva na slikanico (Haramija, Batič, 2013), so:

»rokovanje s slikanico«: otrok lista slikanico – obrača strani, slikanico drži v roki

pravilno obrnjeno, jo gleda;

»označevanje« oz. odzivanje na odraslega, ki postavlja vprašanja (npr. kje je zajec);

ilustracije: otrok kaže na slike in zastavlja vprašanja, se na sliko odzove z nebesedno

komunikacijo (zvok, kretnje);

interpretacija/branje in/ali pripovedovanje vsebine: odrasel interpretira zgodbo otroku;

otrokova interpretacija na vsebino;


14

poustvarjanje vsebine: otrok si izmisli novo zgodbo, napiše zgodbo na podlagi slik,

nariše svojo zgodbo.

7 RAZLIČNE TEORIJE SLIKANIC V literaturi se pojavijo različne teorije slikanic; različni avtorji različno razdelijo slikanico oz.

jo drugače definirajo. Na Slovenskem je slikanico podrobneje definirala Marjana Kobe. Njena

teorija se v primerjavi z drugimi najbolj približa otrokom prvega starostnega obdobja.

7.1 TEORIJA SLIKANICE PO MARJANI KOBE: SLIKANICE GLEDE NA ZAHTEVNOSTNE STOPNJE

Kartonska zgibanka ali leporello

To je prva zahtevnostna stopnja slikanice, ki nima oblike prave knjige, ampak predstavlja

prehodno obliko med igračo in pravo knjigo. Po obliki je harmonikasto zložljiva kartonska

zgibanka. Vsebina je temu primerno tudi najpreprostejša. Primerna je za otroke do 2., 3. leta

(Kobe, 1987).

Leporello brez leposlovnega besedila

Zgibanka je namenjena otrokom do 2., 3. leta. V njej so na celostranskih slikah predstavljeni

različni pojmi: živali, predmeti, hrana, barva, oblačila … Slike so nazorno prikazane, tako da

otroku omogočajo prepoznavanje in poimenovanje teh pojmov. Pogosto so to fotografije in tudi

realistične ilustracije (Kobe, 1987).

Leporello s krajšim besedilom

V zgibankah so slike oz. ilustracije opisane s krajšimi povedmi, v katerih opisujejo to, kar je na

slikah. Pri tej stopnji gre pogosto za zgibanke, v katerih je predstavljen otrok sam (otrok se

hrani, oblači, igra, umiva …). Ta zahtevnostna stopnja otroka predvsem spodbuja, da prepozna

pojme na sliki, jih poimenuje on se z njimi poistoveti (Kobe, 1987).


15

Leporello s kratkimi ljudskimi in umetnimi otroškimi pesmimi

Leporello otroke med 2. in 3. letom postopoma uvaja v svet umetnosti. Zgibanka poleg ilustracij

vsebuje tudi krajša besedila. To so po navadi krajše ljudske pesmi, verzi, rime, »igre« z

besedami. Otrok ob tem doživlja čutno, čustveno in estetsko ugodje ter veselje, zato si verze

hitro zapomni (Kobe, 1987).

Prava knjiga s trdimi kartonastimi listi

Druga zahtevnostna stopnja slikanice predstavlja »pravo knjigo« s trdimi kartonastimi listi.

Namenjena je otrokom okoli 2., 3. leta starosti. Knjiga, ki je po vsebini podobna 2. in 3.

zahtevnosti stopnji, se otroku približa na način uporabe s knjigo. Zaradi tega avtorica to stopnjo

opredeli kot višjo stopnjo (Kobe, 1987).

Knjiga s tankimi listi

Tretja zahtevnostna stopnja je namenjena otrokom od 3., 4. leta naprej, tj. zaradi svoje zunanje

in doživljajske zahtevnosti (Kobe, 1987).

TIPI SLIKANIC GLEDE NA USTVARJALNI POSTOPEK Avtorska slikanica

Gre za slikanico, ki jo je napisal in ilustriral en sam avtor. Po navadi so to slikarji ali grafiki.

Značilno za to vrsto slikanic je, da sta deleža vsebine in ilustracije enakovredna. Avtorska

slikanica je tudi ena izmed najrazvitejših tipov slikanic. To ji omogoča ravno ta lastnost, da en

sam avtor napiše besedilo in ilustracijo, ker najbolj ve, kak odnos bo med besedilom in

ilustracijo v določenem delu slikanice – ali se bosta medija izmenjavala (besedilo in ilustracija)

ali pa bosta hkratna. Značilno za besedila te slikanice je, da so napisana v »lapidarnem jeziku«;

po vsebini imajo neko zgodbo, ki pa po navadi ne stoji sama v svojem »literarnem življenju«

(prav tam).

Soavtorja sta stalni ustvarjalni tim

V svetovnem slikaniškem prostoru je ta tip slikanice zelo ustrezen, na slovenskem pa ga

spodbujajo malo manj. Vzrok za to je najverjetneje manjše število ustvarjalcev. Pri tem

ustvarjalnem postopku lahko razčlenimo tipe slikanic na naslednje:

soavtorja skupaj oblikujeta likovni in tekstovni delež ter spodbujata drug

drugega v ustvarjalnem postopku;


16

likovni ustvarjalec dobi že izdelan tekstovni delež, vendar ves čas sodeluje s

piscem zgodbe;

likovni ustvarjalec je stalen, ampak samostojen ustvarjalec v timu z istim

avtorjem tekstovnega deleža (prav tam).

Soavtorja nista stalna sodelavca

Pri tem ustvarjalnem postopku slikanica ni najustreznejši tip, kljub temu pa so in še vedno

nastajajo. Nevarnost nastane, kadar sta si avtorja tuja med seboj ter se likovni in tekstovni delež

ne prepletata med seboj in ne ustvarjata »tekstovnega likovnega monolita«. Produkt take

nevarnosti je »navidezna slikanica«. Pomemben je pristen zagon obeh ustvarjalcev. Pri tipu, pri

katerem soavtorja nista stalna sodelavca, je tip slikanice lahko naslednji:

primaren tekst in po njem oblikujejo likovni delež;

primaren likovni delež in po njem oblikujejo besedilo (prav tam).

RAZPOREDITEV BESEDILA IN ILUSTRACIJ V SLIKANICI

Klasična slikanica

Ilustracija in besedilo v klasični slikanici stojita kot samostojni enoti. To pomeni, da je

ilustracija ne eni strani in besedilo na drugi strani slikanice – oba deleža, likovni in slikovni, sta

si med seboj enakovredna. Pri besedilu je pogosta značilnost ta, da je okrašeno z raznimi

ilustracijskimi elementi (prav tam).

Slikanica, pri kateri se ilustracija zlije čez rob

Ilustracija ni omejena na eno stran, ampak se razširi na obe strani slikanice. Prav tako je

ilustracija lahko umeščena med besedilo, ni pa več tako pogosta.

Slikanica, v kateri likovni ustvarjalec tekst reorganizira in ga vključi v ilustracijo

Ta zvrst slikanice ohranja največjo lastno identiteto, saj oblikovalec besede spremeni v

ilustracijo, to pa nato umesti v slikanico.


17

7.2 TEORIJA SLIKANICE PO MARII NIKOLAJEVI Maria Nikolajeva slikanico označi kot sintetični medij na dveh ravneh komunikacije – verbalne

in vizualne. Ena izmed lastnosti slikanic je, da dobi smisel prek različnih ravni komunikacije.

Avtorica slikanico označi kot dvodimenzionalno. To je podobno kot pri filmih ali gledališčih,

vendar pri slikanici ne pričakujemo ustne komunikacije, čeprav jih velikokrat beremo na glas.

Slikanica po teoriji Marie Nikolajeve vsebuje dvoje vrste znakov: konvencionalne in slikovni

znake, ki so temelj za razvoj dveh ravni komunikacije – vizualne in besedne (Nikolajeva, 2001).

DELITEV SLIKANICE GLEDE NA INTERAKCIJO MED BESEDO IN SLIKO Simetrična interakcija

V slikanici ta interakcija pomeni enakovrednost obeh deležev – besednega in slikovnega; oba

predstavljata isto zgodbo. Zgodba je prikazana besedno in slikovno na enak način. Kadar se

besede in slike dopolnjujejo med seboj, pa lahko govorimo o komplementarnosti (Nikolajeva,

2003).

Stopnjevalna interakcija

Slika in besede si niso v enakovrednem položaju, ampak v podrednem oz. nadrednem. Vedno

eno presega drugo, po navadi slika besede, lahko pa je ravno nasprotno. Pri tej interakciji je

zaradi razlike v sporočilu dinamika kompleksna (prav tam).

Kontradiktorna oz. nezdružljiva interakcija

Bolj kot je razlika večja pri interakciji beseda – slika, večja je možnost, da se razvije

nezdružljiva interakcija. To pomeni, da sicer beseda in slika ustvarjata zgodbo, vendar vsaka

posebej prinaša svoje sporočilo. To spodbudi bralca k razmišljanju (prav tam).


18

7.3 TEORIJA SLIKANIC PO SANDRI BECKETT

Teorija Sandre Beckett (2012) velja za slikanice otroškega žanra, vendar veliko avtorjev in

kritikov meni, da so slikanice primerne za otroke vseh starosti, ne samo za najmlajše. V njenih

slikanic prevladuje posebna oblika umetnosti, v kateri se besedilo in slikanica prepleta na

edinstven način. Besedila so zelo kompleksna in zahtevajo razmišljanje otrok pa tudi odraslih.

Značilne so vsebine, ki stremijo k odraslemu razmišljanju, pogosto je tudi mešanje žanrov,

ilustracije slikanice pa so prefinjene in inovativne. Pogosto se pojavijo zapleteni dialogi med

besedilom in ilustracijo, kar pripomore k razmišljanju.

7.4 TEORIJA SLIKANICE PO DRAGICI HARAMIJA IN JANJI BATIČ

Tipi slikanic glede na vsebino

Informativna ali poučna slikanica mora biti kakovostno zapisana z uporabo

neumetnostnega jezika. Besedilo mora vsebovati preproste stavke oz. trditve, ilustracije

pa morajo biti prikazane na realen način (Haramija, Batič, 2013).

Leposlovna slikanica v nasprotju z informativno vsebuje umetnosti jezik in dopušča

veliko več avtorske svobode (prav tam).

Tipi slikanic glede na obliko Glede na obliko knjige avtorici D. Haramija in J. Batič (2013) slikanice razdelita v dve večji

skupini: v prvo skupino uvrščata slikanice, ki jih mnogi poimenujejo klasične slikanice

(informacije v slikanici so predstavljene z besedilom in ilustracijo); v drugo skupino pa uvrščata

slikanice, v katerih je vez med besedilom in ilustracijo močnejša.

Slikanica brez besedila je z drugo besedo tudi tiha knjiga, saj taka slikanica ne vsebuje

besedila. Od bralca sta pričakovana aktivno sodelovanje in razumevanje vsebine skozi

ilustracijo. Bralec pri slikanici brez besedila bere zgodbo na dva načina: posamezno in

zaporedoma. Pri tej vrsti slikanice je značilno aktivno razumevanje bralca, saj sam

bralec ugotavlja pomen ilustracije; ugotavlja odnose in zveze med slikami, dogodki,

liki.


19

Strip je upodobljen s sličicami, ki so ilustrirane v zaporedju. Slike spremljajo dialogi

med liki, ki so napisani v oblačkih ali s kakšnimi drugimi znaki.

Slikanica. Avtorici opredeljujeta slikanico na ožji in širši način. Glede na funkcijo delita

slikanico na informativno in leposlovno.

Ilustrirana knjiga je sestavljena iz dveh samostojni enot, ki nista odvisni druga od druge.

Ilustrirana knjiga vsebuje besedilo in ilustracijo. Značilno je, da je besedila več (50 %

ali več), to pa lahko stoji tudi brez ilustracije. Za ilustracije je značilno, da ne

pripovedujejo celotne zgodbe, ampak samo orišejo kakšen lik ali dogajanje, prostor.

Knjiga brez ilustracij temelji na besedilu, in kot pove že sama delitev, ne vsebuje nobene

ilustracije.

8 KAKO IZBRATI KAKOVOSTNO SLIKANICO?

Kakovostna slikanica je sestavljena iz treh komponent: besedilo, ilustracija in oblikovanje

(Haramija, Batič, 2013).

Kakovostne slikanice zahtevajo dobro sliko in ne vsebuje odvečnih detajlov; ilustracija ne

usmerja pozornosti na nepomembno. Manj je več in tako je tudi pri ilustracijah – manj kiča

naredi ilustracijo boljšo. Pri ustvarjanju slikanice je pomembno, da se avtor in ilustrator dobro

razumeta in da sta si enakovredna partnerja pri ustvarjanju (Hlevnjak, 2000).

Kakovostne ilustracije motivirajo otroke, da posegajo po slikanicah. Otrok pregleduje, opazuje,

odkriva ilustracije, si skuša iz njih sestaviti zgodbo – ta vloga ilustracije opravlja kognitivno

funkcijo. Kako pa opredelimo kakovost pri slikanici? Pri besednem delu kakovost

predstavljajo: bogatenje otrokovega besednega zaklada, razvijanja čuta za skladnost, literarni

slog, tvorjenje zgodbe in še druge komponente, ki tvorijo kakovostno vsebino. Pri literarnem

delu pa to predstavlja razvijanje čuta za estetsko vrednost (Zupančič, 2012).

Avtor in ilustrator ustvarjata neločljivo celoto. Ilustrator z likovno podobo ne dopolni samo

besedila, ampak z njo ustvarja zgodbo. Dobra likovna podoba razvija otrokovo domišljijo, ta

pa je v predšolskem obdobju še kako pomembna (Sokolov, 2011).


20

Nekaj priporočil, ki naj bi jih vsebovala kakovostna slikanica:

Ilustracije morajo biti »bogate in podrobne«. Taka ilustracija otroku omogoča domišljijo

in je lahko vsebina različnih tem pogovora.

Slikanica naj bo izbrana za kakšno leto ali več kot trenutna otrokova starost.

Besedilo in ilustracija sta enakovredni, zato besedila ne sme biti nikoli veliko.

Preproste besede in povedi otroku omogočajo pomnjenje in ponavljanje. Otroka

privlačijo besedila, pri katerih lahko predvideva, kaj se bo zgodilo – ali je to napisano

skozi rimo, ritem, logiko, ponavljajočimi povedmi.

Kakovostna zgodba mora najprej pritegniti bralca in nato otroka. Te pa morajo

vsebovati vsebino za otroke in tudi o njih.

Zgodnje branje vpliva na otrokov moralni in etični vidik, zato se morajo vsebine dotikati

teme, ki to vključujejo (npr.: ljubezen, rast, izguba) (Kropp, 2000).


21

III. EMPIRIČNI DEL

1 Opredelitev problema

Otrokom prvega starostnega obdobja sem podrobneje predstavila različne vrste slikanic.

Uporabila sem teorijo Marjane Kobe (1987); ta slikanico glede na zahtevnost razdeli v

naslednje kategorije: kartonska zgibanka ali leporello; leporello brez leposlovnega besedila;

leporello z leposlovnim, s krajšim besedilom; leporello z ljudskimi in umetnimi otroškimi

pesmicami; »prava knjiga« s trpežnimi, trdimi kartonastimi listi ter prava knjiga s tankimi listi.

Seveda pa ni pomembno samo, kako pravljice v slikanici beremo, ampak je pomembno tudi,

kako slikanico obravnavamo, tj. na kak način jo otroku predstavimo; pomembne so tudi metode

in učne oblike ter prostor, v katerem bomo slikanico obravnavali.

2 Cilji

Cilj diplomskega dela je otrokom prvega obdobja predstaviti različne tipe slikanic, pri tem pa

me je zanimalo, kak bo njihov odziv glede na brano slikanico, predvsem to, kaj in katere vrste

slikanic so otroke bolj motivirale k poslušanju in sodelovanju. Zanimalo me je tudi, kako bodo

poustvarjalne dejavnosti vplivale na otrokovo zanimanje za slikanice in njihov odnos do knjig.

3 Hipoteze

Predvidevam, da bodo vsi otroci po končanem projektu motivirano in samostojno

posegali po slikanicah.

Predvidevam, da bom pri vseh otrocih razvila pozitiven odnos do knjige oz. knjižne

vzgoje.

Predvidevam, da bom z branjem in s pripovedovanjem slikanic povečala besedni zaklad

otrok ter tako spodbudila njihov govorni razvoj.

3 Metoda raziskovanja

4.1 Vzorec

Raziskovanje je potekalo v Vrtcu Vodmat, Enota Vodmat, in sicer v homogeni skupini. Skupina

je opredeljena kot homogena, vendar so odstopanja v mesecih malo večja kot 1 leto. Empirični


22

del je zajemal neslučajnostni vzorec. Ta je bil izbran namensko. Moj raziskovalni vzorec je

zajemal 14 otrok 1. starostne skupine, starih 2–3 let.

4.2 Merske tehnike in instrumenti

Moje raziskovanje je kvalitativne narave in temelji na opisovanju. Uporabila sem deskriptivno

metodo raziskovanja. Z njo sem opisala dejavnosti in odzive otrok na brane slikanice, ki sem

jih izvajala v skupini. Moja tehnika zbiranja podatkov je bila opazovanje – aktivno sodelovanje.

Opazovanje je bilo nestrukturirano, saj sem vnaprej določila samo cilj raziskave. Raziskovanje

je temeljilo na različnih vrstah slikanic, ki sem jih predstavila otrokom. Po vsaki prebrani

slikanici sem pripravila dejavnosti, ki so vključevale različna področja po Kurikulumu za vrtce.

S tem sem želela podkrepiti prebrane slikanice. Slikanice so bile izbrane in primerne njihovi

starosti oz. 1. obdobju. Prav tako je moje raziskovanje vključevalo preverjanje besednega

zaklada pred izvajanjem in po njem.

4.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Raziskovanje sem izvajala približno 3 mesece, in sicer 2- oz. 3-krat tedensko. V skupini,

imenovani Pajki, sem izvajala dejavnosti s področja jezika z naslovom Bralne urice na pajkovi

mreži. Otroci so imeli poseben bralni kotiček, opremljen malo drugače. Predhodno sem jim

pripravila simbolične blazine v obliki pajkov in odejo, na kateri je bila všita pajkova mreža.

Vsak teden sem na odeji s pajkovo mrežo zbrala otroke in jim vsakič na novo prebrala različno

vrsto slikanice. Pri tem je bila moja naloga usmerjena k opazovanju in odzivanju otrok na

prebrane slikanice. Vsako bralno urico sem tudi analizirala in jo zapisala. Pri vsakem bralnem

dogodku sem si izbrala 5–8 besed, ki sem jih preverjala pred branjem in po njem. Razumevanje

oz. preverjanje besednega zaklada sem ugotavljala s pomočjo slik. Ker sem izvajala dejavnosti

v mlajši starostni skupini, sem si pomagala s slikami oz. z ilustracijami iz slikanic. Pred branjem

sem otroku pripravila slike in ta je moje izbrane besede moral pokazati na izbrani sliki. To sem

ponovila še po prebrani slikanici. Ugotovitve oz. rezultate otrok sem zbrala v preglednici, v

kateri sem zapisala skupne ugotovitve otrok. Slikanice sem otrokom predstavljala po

pomembnosti oz. sem bila zelo prilagodljiva tudi glede na trenutne vsebine v vrtcu.


23

Dejavnosti:

branje slikanice in gibalna dejavnost;

branje in poslušanje slikanice v avdiorazličici;

pravljice aktualnih dogodkov;

slikanice različnih tipnih izkušenj;

bibarije v slikanici;

slikanica in ogled animirane risanke;

slikanica brez besedila, skupaj z otroki napišemo zgodbo;

slikanica rim;

lutka pripoveduje zgodbo;

branje slikanice v naravi (na igrišču, pod drevesom);

sprehod do knjižnice, kjer otrokom pokažem, kje si lahko izposodijo slikanico, in si nato

slikanico tudi izposodimo.


24

5 BRALNE URICE NA PAJKOVI MREŽI

Cilji po Kurikulumu za vrtce:

otrok se seznani z različnimi vrstami slikanice (kartonka, leporello, slikanica s tankimi

listi, igroknjige …);

ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe jezika;

ob poslušanju slikanice razume in doživlja jezik, se identificira z različnimi književnimi

osebami in doživlja književno dogajanje;

sodeluje pri besednem obnavljanju slikanic;

ob obnavljanju zgodbe doživlja ugodje, zabavo in veselje ter pridobiva pozitiven odnos

do literarnega dela;

širi svoj besedni zaklad.


25

6 IZBRANE SLIKANICE GLEDE NA ZAHTEVNOST PO MARJANI KOBE LEPORELLO

Zdenek Miler, Katarina Lovis, Hana Doskocilova (2006): Krtek in pomlad. Za založbo Peter Virnik

Grigor Vitez, prevedel Janez Menart, ilustrirala Jelka Reichman (1986): Kdo bo z nami šel v

gozdiček. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slika 2: Leporello – Kdo bo z nami šel v gozdiček

Slika 1: Leporello – Krtek in pomlad


26

KARTONKA

Lorena Siminovich, prevedla Majda Oblak (2011): Radi imamo sadje. Ljubljana: DZS.

Slika 3: Kartonka – Radi imamo sadje

Guido van Genechten, prevedla Urška Kaloper (2011): Mame s svojimi mladiči. Murska

Sobota: Pomurska založba.

Ksenija Šoster Olmer, ilustracije Ksenija Krhin (2012): Kuku. Dob pri Domžalah: Miš.

Slika 4: Kartonka – Mame s svojimi mladički

Slika 5: Kartonka – Kuku


27

Ilustrirala Jelka Reichman, uredila Barbara Zych (2012): Uganke o živalih [1], [2] in [3]. Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana

SLIKANICE Z MEHKIMI LISTI

Anja Štefan, ilustrirala Jelka Reichman (1995): Čez griček v gozdiček: Trije metulji. Založba

Mladinska knjiga. Ljubljana.

Koroška pripovedka, priredila Kristina Brenkova, ilustrirala Jelka Godec Schmidt (2001):

Hvaležni medved. Založba Mladinska knjiga, d. d., Ljubljana.

Slika 8: Slikanica – Hvaležni medved

Slika 6: Kartonka – Uganke o živalih 1 Slika 7: Uganke o živalih 2

Slika 7 SLIKOPIS: Trije metulji


28

Eric Carle, prevedel Grega Sulejmanovič (1999): Od glave do peta. EPTA – Založba najlepših

slikanic. Ljubljana.

Lena Anderson (2000): Kanin – paket. Stockholm: Rabén & Sjögren.

Eve Tharlet, prevedla Jana Osojnik (1994): Če bi bila ptiček. Ljubljana: Kres.

Slika 11: Slikanica – Kanin paket

Slika 10: Slikanica – Če bi bila ptiček

Slika 9: Slikanica – Od glave do peta


29

Slavica Remškar , ilustriral Zvonko Čoh (2014): Medvedek, kaj delaš. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Mira Voglar, ilustrirala Lidija Osterc (2014): Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Éric Battut, prevedla Mojca Medvedšek (2012): Velika skrivnost. Ljubljana: Mladinska knjig

Slika 11 Slikanica – Medvedek, kaj delaš

Slika 12: Slikanica – Biba buba baja

Slika 13: Slikanica – Velika skrivnost


30

6.1 SLIKANICA Z MEHKIMI LISTI

Anja Štefan: Čez griček v gozdiček: Trije metulji

CILJI:

otrok aktivno posluša in doživlja pravljico;

otrok se seznani s slikopisom;

otrok pripoveduje zgodbo s pomočjo lutk;

otrok se aktivno gibalno vključuje.

DEJAVNOSTI:

pripovedovanje slikopisa Trije metulji z lutkami;

gibalna dejavnost po prebrani zgodbi Metulji in barve;

obnovitev zgodbe s pomočjo lutk.

METODE:

pripovedovanja, opazovanja, spodbujanja, demonstracije.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:

slikopis Trije metulji;

odeja s pajkovo mrežo;

papirnate lutke.

Slika 14: Anja Štefan – Trije metulji


31

GIBALNA DEJAVNOST PO PREBRANI SLIKANICI

TEMA: Metulji in barve

PODROČJA: gibanje v povezavi z matematiko

CILJI:

otrok izvaja naravne oblike gibanja v različne smeri (hoja, tek, skoki) in se ob tem

uči preproste orientacije v prostoru;

razvijanje koordinacije;

razvrščanje in prirejanje po barvi.

Metodične enote: otrok pomaga metuljem vrniti barvo kril, ki jim ga je dež izpral; pri tem

ustrezno barvo (žogice različnih barv) razvrsti v polje.

Učne metode: metoda igre

Oblika dela (učne oblike): igralna skupina

Organizacijska oblika: gruča

Pripomočki:

žogice različnih barv;

različne vrste blazin;

stožci;

čutna pot;

klop;

škatle.

GLAVNI DEL

Ime igre: Vrnimo metuljem barvo

Pravilo igre: Otroci iščejo ustrezno barvo za metuljeva krila. Ko nekaj najdejo, to nesejo v

ustrezno polje.

SKLEPNI DEL

Ime igre: Sledi metuljem

Pravila igre: otroci se gibajo, tečejo v tem položaju, kot so metulji. Če metulje držimo visoko,

otroci tečejo stoje, če metulje držimo na sredini, so sklonjeni, če so pri tleh, hodijo v počepu,

če so metulji na tleh, otroci sedijo.


32

EVALVACIJA

Otroci so se posedli na blazino, ki je pokrita z odejo (na njej je všita pajkova mreža). Otrokom

sem s pomočjo lutk prebrala slikopis Anje Štefan Trije metulji. Otroci ob poslušanju doživljajo

ugodje, širijo svoj besedni zaklad, obenem pa sem jih seznanila s slikopisom v slikanici. Otroke

so ob poslušanju motivirale tudi lutke, narejene iz papirja. Papirnate lutke sem izdelala na enak

način, kot so bile prikazane sličice v slikopisu; tako otrok to ni še bolj zmedlo. Lutke so otroke,

predvsem mlajše, motivirale za nadaljnje poslušanje. Po prebranem slikopisu sem z otroki

obnovila zgodbo. Želela sem preveriti njihovo poslušanje. Kot sem pričakovala, so starejši

otroci (3-letniki) znali zgodbo obnoviti s pomočjo vprašanj, mlajši otroci (2-letniki ali manj) pa

so ponavljali besede za menoj ali starejšimi otroki.

Sledila je gibalna dejavnost v večnamenskem prostoru. Glavni cilj je bil razvijanje koordinacije.

S pomočjo zgodbe Trije metulji sem tudi otroke motivirala za gibalno dejavnost. Po prostoru

so bile postavljene različne ovire; na treh različnih koncih so bili postavljeni koši z belim

metuljem, zraven njega pa je bil nalepljen barvni krog (rdeč, rumen in oranžen). Poleg vseh

ovir so bile povsod po tleh raztresene barvne žogice (rdeče, rumene, oranžne, vijolične, zelene

in modre). Otrokom sem prek zgodbe podala navodila, kaj morajo narediti. Trije metulji (prav

tako kot v slikopisu) so ostali brez barve, zato jim moramo mi priskrbeti barvo (barvne žogice

so predstavljale barvo), vendar ima vsak metulj določeno barvo. Skupaj smo pogledali, katero

barvo potrebuje določen metulj. Otroci niso takoj dojeli, kaj želim povedati, zato smo skupaj

odšli do vsake košare in pogledali, katero barvo moramo poiskati, pri čemer sem otroke

pozvala, da naj mi prinesejo določeno barvo, ki jo morajo poiskati. Izkazalo se je, da so starejši

otroci takoj razumeli moje navodilo in prav tako so poznali tudi barve, mlajši pa so potrebovali

veliko več besedne spodbude. Moj cilj je bil dosežen. Otroci so aktivno sodelovali; pri starejših

ni bila potrebna tolikšna motivacija kot pri mlajših (otroke sem spodbujala z vprašanji: katere

barvo potrebuje ta metulj; prinesi mi rdečo barvo, ali je to oranžna žoga). Pri dejavnosti se je

izkazalo, da starejši otroci vodijo mlajše. Ti niso bili pozorni na barvo in so metali različne

barvne žogice v koš, starejši otroci pa so mlajšim govorili, da to npr. ni rdeča barva in da ne

sodi v ta koš. Časovno pri dejavnosti nisem bila omejena. Ko sem opazila, da zbranost otrok

pada, sem jih poklicala na sredino prostora, kjer smo nato skupaj preverili, ali smo vrnili barvo

metuljem. Ker smo to uspešno opravili, so metulji lahko letali čez travnike (po slikopisu Trije

metulji); tako smo tudi mi gibalno uprizorili gibanje metuljev.


33

Po gibalni dejavnosti smo z otroki še enkrat ponovili zgodbo. Zdaj je vsak otrok dobil eno

izmed lutk. Otroci so bili še bolj motivirani za poslušanje.

Opomba: po enem tednu smo imeli na urniku (vsak četrtek ob določeni uri) na voljo

večnamenski prostor, v katerem imajo otroci gibalno dejavnost. Pri tej gibalni dejavnosti so bile

prav tako na voljo žogice. Gibalna ura je bila prosta, otroci so imeli na voljo poligon in različne

ovire, vendar niso imeli nobenih pravil, kaj vse morajo opraviti. Starejša deklica M je kar

naenkrat prijela rdeč koš in začela pobirati samo rdeče žogice.

IZBRANE

BESEDE

PRED

BRANJEM/PRIPOVEDOVANJEM

PO

BRANJU/PRIPOVEDOVANJU

Rdeča barva 8 11

Rumena barva 8 12

Bela barva 9 11

Metulj 10 12

Roža 10 12

Slika 15: Pripovedovanje zgodbe z lutkami


34


Koroška pripovedka (2001): Hvaležni medved

CILJI:

otrok »bere« slikanico in pripoveduje zgodbo;

otrok je aktivno udeležen v obnovo zgodbe;

otrok se seznani s slikanico in jo doživi v različni obliki (animirana risanka).

DEJAVNOSTI:

branje in pripovedovanje slikanice Hvaležni medved;

razporeditev ilustracij po pravilnem vrstnem redu in obnovitev zgodbe;

ogled animirane risanke Hvaležni medved.

METODE:

pripovedovanja, pogovora, opazovanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA

skupna.

SREDSTVA:

slikanica Hvaležni medved;

ilustracije slikanice;


računalnik.

Slika 16: Koroška pripovedka – Hvaležni

medved


35

EVALVACIJA

Otroke sem povabila na našo odejo s pajkovo mrežo, na kateri sem jim povedala, da bomo

prebrali slikanico (s tankimi listi) z naslovom Hvaležni medved, ki spada med ljudske

pripovedke. Zgodbo sem pripovedovala ob ilustracijah in s čim bolj raznoliko intonacijo

(navdušenje, čudenje). Po končanem pripovedovanju sem otroke povabila k mizi, pri kateri sem

imela pripravljene posamezne ilustracije zgodbe. Sprva je bil moj namen, da bi otroci po

spominu sestavili zgodbo s pomočjo ilustracij. Opazila sem, da me otroci ne razumejo najbolj

oz. ne vedo, kaj želim od njih. Tako sem vzela slikanico v roke in pri vsaki ilustraciji otroke

povabila, da med slikami poiščejo pravo ilustracijo. Pri iskanju ustrezne slike smo zgodbo še

enkrat ponovili oz. s pomočjo ilustracije ponovno povzeli zgodbo. Ilustracije smo pravilno

razvrstili in slike po vrstnem redu obesili na zid (vsako ilustracijo smo pripeli na vrvico, ki je

napeljana po zidu). Po končani razvrstitvi slik sem otroke povabila nazaj na odejo, na kateri

sem jim povedala, da nekatere slikanice in knjige lahko najdemo, vidimo tudi v kakšni drugi

obliki, kot je na primer: risanka, gledališka predstava, CD-posnetek. Tako smo si slikanico

Hvaležni medved ogledali še v risani izdaji.

Po pogovoru z vzgojiteljico sem izvedela, da so nekateri že slišali za zgodbo Hvaležni medved.

Otroci so bili zelo skoncentrirani med poslušanjem zgodbe in so ji sledili. Čeprav slikanica ni

imela tako malo besed in je bilo besedišče v nasprotju z drugimi slikanicami kar precej

številčno, so me otroci presenetili, ker sem opazila, s kakšnim zanimanjem spremljajo, kaj se

bo zgodilo v nadaljevanju.

Pri poustvarjalni dejavnosti sem bila prilagodljiva; med dejavnostjo sem spremenila način

izvajanja. Sama sem sprva menila, da bo besedna spodbuda (z vprašanji: kdo nastopa v

slikanici; kaj se je zgodilo) pri

razvrstitvi pravilnega zaporedja

zgodbe v sliki dovolj, vendar sem

morala uporabiti tudi slikanico. Pri

tem sem otrokom kazala vsako

ilustracijo posebej in jih

nagovarjala, da naj izmed vseh

ilustracij, ki so bile razmetane po

mizi, najdejo ustrezno. Ko smo

našli ustrezno ilustracijo, smo

Slika 17: Obnovitev zgodbe po pravilnem vrstnem redu s pomočjo ilustracij


36

skupaj obnovili, kaj se je zgodilo, in nato je vsak otrok obesil ilustracijo na zid. Sprva me otroci

niso razumeli, kaj želim od njih, tudi ko sem ponovila, sem videla, da ne vedo, kaj bi naredili.

Takoj ko sem prijela slikanico v roke in jim dala nalogo, da naj poiščejo enako ilustracijo, pa

so vedeli, kaj želim od njih. Seveda so precej več govorili starejši otroci, tako da sem spodbujala

tudi mlajše, predvsem na tak način, da sem jih izzvala imensko in jih vprašala, kaj se je zgodilo

na posamezni sliki.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Mama 10 12

Otrok 11 12

Medved 10 12

Pehar hrušk 9 12


37


Eve Tharlet (1994): Če bi bila ptiček

CILJA:

otrok aktivno posluša in doživlja slikanico;

razvijanje otrokove sposobnosti opazovanja;

DEJAVNOSTI:

branje in/ali pripovedovanje slikanice Če bi bila ptiček;

likovno ustvarjanje – izdelajmo ptice;

prirejena gibalno-didaktična igra »Ptice v vetru, soncu, snegu«.

METODE:

pripovedovanja, demonstracije, opazovanja, spodbujanja, lastne aktivnosti.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA

slikanica Če bi bila ptiček;


barvne tempere;

čopiči;

perje;

listi papirja;

Slika 18: Eve Tharlet – Če bi bila ptiček


38

izdelane oči;

majhna glasbila.

EVALVACIJA

Otroke sem povabila na odejo s pajkovo mrežo, na kateri sem jim povedala, da si bomo ogledali

novo slikanico. To sem pripovedovala ob ilustracijah z razločnim in dinamičnim glasom. Sama

sem se poglobila v vsebino; to so otroci lahko opazili prek moje barve glasu in mojih odzivov

na besedilo. Po končanem branju smo skupaj obnovili zgodbo ob ilustracijah, otroke sem še

posebej usmerjala k njihovemu opazovanju, da so znali razbrati ilustracije. Po pripovedovanju

sem jih povabila, da vsak izdela svojo ptico. Otroci so se barvno lahko izrazili na že izdelani

podlagi, ki so ji potem dodali še detajle – peresa, oči, kljun. Vsak otrok je izdelal svojo ptico.

Slikanico smo ponovno prebrali naslednji dan, ko sem intenzivno vključevala otroke v

pripovedovanje, da so sami pripovedovali po spominu in ilustracijah. To jim je zelo dobro

uspelo. Slikanica vsebuje preproste povedi in besedilo se dopolnjuje z ilustracijo, tako da so si

lahko pomagali tudi s sliko. Po pripovedovanju pa je sledila gibalno-didaktična igra »Ptice v

vetru, soncu, snegu«. Igro sem priredila po gibalni igri Potres, poplava, letalo, pri čemer sem

gibanje zamenjala z letenjem ptice, komponente potres, poplava, letalo pa so zamenjali

dejavniki, ki so bili prisotni v slikanici – mokri smo, piha veter, sije sonce. V dejavnost pa sem

vključila tudi glasbila, tako so otroci morali prepoznati njihov zvok in se nanje pravilno odzvati.

Triangel (sije sonce): otroci se gibajo po prostoru, kot bi bili ptice;

Zvočna cev (piha veter): otroci se zberejo skupaj;

Ropotulja, ki ustvarja zvok dežja

(pada dež): otroci se skrijejo v

hiško in se uležejo.

Glasbila sem otrokom prej predstavila in

jim razložila, katero določa katero

situacijo. Otroci so v igri uživali in so bili

gibalno aktivni.

Slika 19: Gibalno-didaktična igra – Ptice v mrazu, vetru, soncu in snegu


39

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Ptica leti 5 7

Zima (mrzlo je) 4 6

Dežuje (mokri

smo)

5 7

Piha burja (veter) 4 6

Sije sonce 5 8


Mira Voglar (2014): Biba buba baja

CILJI:

otrok spozna novo gibalno igro Biba raja in v njej sodeluje;

poizkuša se izražati s kretnjami in z gibi telesa;

razvija ravnotežje;

s pomočjo gibalne igre se bolj socializira in zabava.

DEJAVNOSTI:

branje in pripovedovanje slikanice Biba buba baja;

obnovitev že poznanih bibarij;

poslušanje in pripevanje bibarije Biba raja;

sodelovanje v novi gibalni igri Biba raja.

Slika 20: Mira Voglar – Biba buba baja


40

METODE:

pripovedovanja, petja, demonstracije, opazovanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA

knjiga Biba buba baja;


flavta;

notni zapis Biba raja.

EVALVACIJA

Otroke sem povabila na odejo s pajkovo mrežo. Zdaj so že dobro vedeli, da si bomo ogledali

novo slikanico. Povprašala sem jih, ali poznajo kakšno bibarijo. Knjigo sem si izbrala tudi po

nasvetu knjižničarke Ide Mlakar, prav tako pa je knjiga odlično sovpadla v sklop, saj so v

skupini izvajali projekt na temo bibarije. Z otroki smo skupaj prelistali slikanico, ob tem pa so

mi povedali, katere že poznajo. Že poznane bibarije smo si skupaj prebrali, nato pa jih

izgovarjali, ob tem pa jih tudi gibalno uprizorili. Ko smo listali, sem se ustavila pri bibariji Biba

raja, te pa otroci niso poznali. Z navdušenjem sem jih povabila k poslušanju nove bibarije.

Otrokom sem jo najprej doživeto povedala, nato melodijo zaigrala na flavto, na koncu pa sem

jo tudi zapela. Otroke sem po petju povabila, da jo skupaj izgovarjamo in nato še zapojemo.

Pesem oz. bibarija je preprosta in ritmično privlačna za mlajše otroke, tako da so si hitro

zapomnili besedilo. Opazila

sem, da so otroci navdušeni ter

da jih ritmična besedila zelo

motivirajo in spodbujajo k

dejavnosti. Bibarijo smo nato

izvedli še gibalno. Najprej sem

otroke povabila v krog, v

katerem sem jim demonstrirala

gibanje, nato Slika 21: Pripovedovanje in uprizarjanje že znanih bibarij


41

pa smo skupaj zaplesali. Bibarijo smo ponavljali, dokler ni motivacija otrok padla. Otroci so

bili pri poslušanju za novo bibarijo zelo motivirani. Posebno se mi zdi, da je na to vplivalo tudi

že predznanje preostalih bibarij in so bili v pričakovanju nečesa novega. Slikanica je spodbudila

predvsem k sodelovanju tudi tiste mlajše otroke.

BESEDILO GIBALNI, PLESNI MOTIV

Biba, buba, baja,

pleše ringa, raja.

Hodimo v krogu v eno stran.

Malo sem in malo tja, S telesom se nagnemo v desno in levo stran.

biba stopa ena, dva. Postopamo.

Sredi kroga buci, buc, Pokažemo na sredino.

dremlje, dremlje črni muc. Dlani stisnemo skupaj in jih damo pod glavo

na eno stran ter nanje naslonimo glavo.

Črni muc se prebudi, Se pretegnemo in iztegnemo roke na vse

strani.

bibe ni, ni. Z rokami pokažemo, da bibe ni (zapestja

obračamo v levo in desno stran).

AVTOR PESMI: Mira Voglar (Voglar, Nograšek, 1996, str. 142)

NOTNI ZAPIS:


42

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Biba pleše 5 7

Biba 6 9

Črni muc 7 9

Črni muc dremlje 4 6

Črni muc se

prebudi

4 5

6.5 KARTONKA

Lorena Siminovich (2011): Radi imamo sadje

CILJI:

otrok celostno doživlja slikanico prek slik in besedila;

razvijanje otrokove sposobnosti opazovanja in izražanja;

razvijanje in usvajanje novih pojmov prek čutil: kislo, grenko, sladko, grobo, gladko …

DEJAVNOSTI:

branje in pripovedovanje kartonke Radi imamo sadje;

ogledovanje slik sadežev (sliva, jabolko, hruška, breskev, češnja);

opazovanje in primerjanje nabranih vej drevesa (sliva, jabolko, hruška, breskev, češnja);

seznanitev s sadeži prek čutil: tip in voh;

sadna uganka – okušanje in prepoznavanje sadja.

Slika 22: Lorena Siminovich – Radi imamo sadje


43

METODE:

pripovedovanja, razlage, pogovora, opazovanja, kazanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:


kartonka Radi imamo sadje;

slike sadežev;

veje izbranih dreves;

sadje;

nož;

krožnik;

ruta.

EVALVACIJA Na pajkovi mreži smo se zbrali, da smo prebrali slikanico kartonko z naslovom Radi imamo

sadje. Slikanica je ocenjena z zlato hruško, saj mlajšim otrokom omogoča seznanitev z barvo

in s sadjem; je tudi neke vrste tipanka, saj je v vsaki platnici del slikanice, ki je drugačen na

otip. Skupaj z otroki smo prebrali slikanico in jo tudi otipali. Veliko je bilo motivacijskih

vprašanj, kot npr.:

»O, katero sadje pa je tukaj na sliki?«

»Ali poznate to sadje?«

»Kakšnega okusa pa je to sadje?«

»Kakšne barve pa so sadeži?«

»Kje pa še najdemo to barvo (rumeno, rdečo, zeleno)?«

Slikanica je namenjena prvi starostni skupini in je izdelana po prvi stopnji leporella oz.

kartonke, saj vsebuje trde platnice, prav tako pa so nazorno ilustrirani različni sadeži s

poimenovanji in poimenovanjem barv. Čeprav slikanica vsebuje malo besedišča oz. je skopa z

njim, mi je to puščalo prosto pot pri motivaciji otrok in spraševanju ter navsezadnje tudi pri

povezovanju z drugimi vsebinami. V ospredju komunikacije so bili starejši otroci, tako da sem


44

z različnimi vprašanji (zgoraj navedena) spodbujala tudi mlajše otroke. V povezavi s slikanico

in trenutno temo (1. pomladni dan) smo si z otroki ogledali slike sadežev, ki so bili v slikanici.

Pogovarjali smo se, katere barve in okusa so, kje rastejo in iz česa pridejo. Da si otroci niso

ogledovali samo slik, pa smo si skupaj ogledali tudi nabrane veje dreves (sliva, jabolko, hruška,

breskev, češnja). Tako smo med seboj primerjali veje, katera ima več popkov. Vseskozi sem

otroke spraševala in jih spodbujala h govorjenju. Ko sem opazila, da njihova motivacija upada,

sem jih povabila k mizi, saj je sledila sadna uganka. Na sredino mize sem postavila sadje

(uporabila sem sadeže, ki so bili v slikanici Radi imamo sadje); otroke sem spraševala za vsako

sadje posebej, kako se imenuje. Sadeže so otipali in jih povonjali, nato pa so morali povedati,

kateri sadež je. Ker so to mlajši

otroci in jih veliko še ne govori oz.

so bolj zaprti vase, so bila to

vprašanja:

»Ali je kislo ali sladko?«

»Ali kaj diši?«

»Katere barve pa je?«

»Je gladko ali hrapavo?«

Otroci so bili pri poimenovanju

sadežev zelo uspešni in so me presenetili predvsem pri sadežih, kot so borovnice in grozdje. Po

poimenovanju sem sadeže narezala in jim pokazala, kako so videti, ko jih prerežemo na

polovico. Otroci so mi že znali povedati, da imajo npr. jabolka in hruške na sredini pečke.

Sledila je sadna uganka, v sklopu katere sem otroku, ki je seveda želel, zavezala oči z rutko in

mu v roke dala košček sadja. Otroci so morali povedati, kakšnega okusa je in katero sadje

okušajo. Pri tej dejavnosti se je opazilo, da so se javili starejši otroci in otroci z bogatejšim

besednim zakladom. Presenetljivo so ugotovili vsako okušanje.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Zelena barva 5 11

Rumena barva 6 11

Oranžna barva 5 10

Modra barva 7 11

Vijolična barva 4 9

Slika 23: Ogledovanje slik in opazovanje vej dreves


45

6.6 KARTONKA

Ksenija Šoster Olmer (2012): Kuku

CILJA:

otrok aktivno posluša;

z lastno aktivnostjo sodeluje in podoživlja situacije otroka v knjigi.

DEJAVNOSTI:

branje in/ali pripovedovanje kartonke Kuku na prostem;

ogledovanje ilustracij;

socialna igra: »Kuku! Ugani, kateri pajek manjka?«.

METODE:


UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVI:

kartonka Kuku;

odeja s pajkovo mrežo.

Slika 24: Ksenija Šošter Olmer – Kuku


46

EVALVACIJA Pripovedovanje kartonke Kuku je potekalo malo drugače. Otroke sem povabila, da skupaj

odidemo na prosto, kjer smo se posedli za mizo. Ker je bilo že bolj hladno, smo odejo s pajkovo

mrežo namestili na mizo in si predstavljali, da smo del nje. Otrokom sem prebrala kartonko

Kuku. Pri tem sem bila pozorna na izgovarjavo, glasnost in intonacijo. Pripovedovala sem

dinamično in zanimivo. Otroke sem opazovala in so bili ves čas pripravljeni poslušati. Kartonka

Kuku je bila prav tako po mnenju knjižničarke Ide Mlakar zelo primerna za mlajšo starostno

skupino, obenem pa je bila dobro ocenjena kot kartonka. Slikanica vsebuje preproste povedi,

hkrati pa opisuje vsakodnevne situacije, ki so del otrokovega življenja. Ravno zaradi tega in

redne uporabe besede »kuku« je bila zanimiva za vse otroke. Kot mobilna pomočnica sem bila

velikokrat tudi v jaslični skupini in po izkušnjah vem, da so v prvi starosti otroci navdušeni nad

igro skrivanje, pri kateri si pokrijejo oči in – glej ga, zlomka – jih že ni več, kot odrasla oseba

pa jih z navdušenjem najdeš. Ravno ta izkušnja je bila tudi ključna pri izboru te kartonke, saj je

v skupini kar nekaj otrok, ki so še mlajši od dveh let. S kartonko sem se res najbolj približala

mlajšim. To sem lahko opazila tudi po njihovih odzivih med branjem, ko so si začeli pokrivati

oči. Po prebrani kartonki pa smo se igrali igro ugani, koga ni. Na znak so si vsi otroci z rokami

pokrili oči, jaz pa sem enega otroka povabila, da se skrije za leseno hišico. Ko je bil otrok skrit,

sem na glas izgovorila: »Kuku, poglej, koga ni.« Otroci so bili zelo navdušeni, tako da smo igro

ponovili tolikokrat, da so prišli vsi na vrsto.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Dojenček v

posteljici

5 8

Dedek bere 5 7

Dojenček se igra 6 9

Dojenček na vrtu 4 6

Dojenček se

umiva

5 7


47


Lena Anderson (2000): Kanin paket

CILJA:

otrok se seznani s slikanico s tankimi listi (slikanica brez besedila);

otrok razvija domišljijsko rabo jezika in aktivno pripoveduje zgodbo ob ilustracijah.

DEJAVNOSTI:

otroci pripovedujejo zgodbo ob ilustracijah slikanice Kanin paket;

pripovedujejo zgodbo lutki – zajcu;

iščejo skrita darila;

prepevajo že poznane pesmi.

METODE:


UČNE OBLIKE:

skupna.

SREDSTVA:

slikanica Kanin paket;


lutka;

zavita darila – flavta, pesmarica, zaboj s knjigami;

Slika 25: Lena Anderson – Kanin paket


48

list papirja;

pisalo.

EVALVACIJA

Otroke sem povabila na odejo s pajkovo mrežo, na kateri sem jim povedala, da imam problem.

Pokazala sem jim slikanico o zajčku, ampak sem naletela na težavo. Ta težava je bila, da je

avtorica slikanice pozabila na besedilo. Otrokom sem tudi pokazala slikanico z besedilom in

brez njega, da so lahko opazili razliko. Prosila sem jih, ali mi oni lahko pri tem pomagajo in

skupaj sestavimo zgodbo. Slikanica vsebuje ilustracije, ki otroke spodbujajo k opazovanju in

razmišljanju. V slikanici je ilustriran otrok, ki ne more zaspati. Zajček mu nato sprva nosi zavita

darila, v naslednji stopnji pa ta darila otrok odvije – jabolko, kumara, paradižnik, korenje,

banana, hruška. Otrok je žalosten, ker ni v darilih nič, kar si želi. Na koncu zajec prinese dudo

in otrok lahko z veseljem odide v sladke sanje.

Starejši otroci so bili zelo navdušeni in so zelo sodelovali, mlajše pa sem morala več spodbujati.

Zgodbo, ki so jo povedali otroci, sem tudi zapisala in skupaj smo si jo ob ilustracijah še enkrat

prebrali. Otrokom sem tudi razložila, da bom besedilo tudi zapisala, tako da bo slikanica dobila

tudi besedilo.

Nato sem jim povedala, da jih čaka presenečenje, da je z menoj prišel še nekdo. Odšla sem po

lutko – zajčka, ki je prišel poslušat zgodbo o njem. Otroci so bili nad lutko tako navdušeni, da

so vse povprek začeli razlagati, kaj imajo novega, kaj se jim je zgodilo. Začudena sem bila nad

odzivi mlajših otrok, ki so se tako pozitivno odzvali na lutko. Otroci so tudi sami dali pobudo,

da povemo zgodbo še enkrat. Tudi zajček je imel presenečenje za otroke, vendar smo ga morali

poiskati po sobi. Tako kot so bila v slikanici različno zavita darila, je tudi zajček (jaz) pripravil

darila – flavto, pesmarico, zaboj knjig o zajčkih, ki sem jih skrila po prostoru. Otroci so skupaj

z zajčkom poiskali darila. Najprej so ugotavljali, kaj bi lahko bilo, in nato so jih skupaj odvili.

Ko smo poiskali flavto in pesmarico, smo se odločili, da skupaj zaigramo in zapojemo zajčku

pesem. Zapeli smo mu pesem Zajček dolgoušček. Zajček je bil tako navdušen, da je imel še

zadnje presenečenje zanje – pripravil jim je zaboj s knjigami in so ga poiskali.

Sama sem bila pozitivno presenečena, saj sem ugotovila, da otroci – tisti bolj sramežljivi –

veliko bolj komunicirajo prek posrednika, tj. lutke, in da so se hitreje odprli. Otroci so bili


49

komunikativni, želeli so sodelovati. Lutka je lahko zelo pozitivno sredstvo pri motivaciji in pri

dejavnosti sami.

Avtorji: otroci iz skupine Pajki – ZAJEC IN PUNČKA

Malin: »Zajček je prinesel darilo.«

Mia: »Zajec in punčka.«

Mia: »Tukaj je zaspala (punčka). Punčka je bila žalostna.«

Mia: »Zbudila se je, ker je zajtrk.«

Malin: »Prišel je zajec. Prinesel je darilo.«

Mia: »Kumara je postala velika.«

Malin: »Darilo, kumara.«

Anže: »Še eno jabolko.«

Minja: »Paradižnik.«

Malin: »To je kaki. Jaz vem, da bom dal ime kaki, ker je rak rdeč.«

Minja: »To je paradižnik.«

Minja: »Zajec da punčki darilo.«

Malin: »Korenje.«

Mia: »Naredila je grad.«

Minja: »Banaaaanaaaaaa.«

Mia: »Rekla je (punčka) hvala, zajec.«

Mia: »Bila (punčka) je vesela, ker je imela korenje, paradižnik, jabolko, kumaro in banano.« sadje

Mia: »Bila je žalostna, ker je imela že kup tega (sadja).«

Minja: »Ni več daril.«

Mia: »Bosta se igrala s tem, hruška, banane, sadje in zelenjava.«

Mia: »Tole je zelenjava, tole je jabolko. To je duda. Ta punčka ni dojenček.«

Mia: »Lahko bi dudala jo. Mela bi jo v ustih skos. Igrala bi se lahko.«

Mia: »Je spala z dudo.«

Malin: »Zajček pa gre nekam.«

Mia: »Gre v službo. Tam pa telefonirajo.«

Malin: »Pa skakajo.«


50

Mia: »Tam je bila duda.«

Minja: »In je spala.«

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Zajec 7 10

Darilo 7 9

Korenje 5 7

Paradižnik 4 8

Kumara 4 7

Slika 26: Pripovedovanje zgodbe lutki zajcu


51


Eric Carle (1999): Od glave do peta

CILJI:

doživlja celovitost pravljice skozi besedilo in ilustracijo;

doživi slikanico v različnih oblikah (avdiorazličica);

gibalno podoživlja slikanico.

DEJAVNOSTI:

branje in pripovedovanje slikanice Od glave do peta;

poslušanje slikanice v avdiorazličici Od glave do peta;

gibalna uprizoritev ob avdiospremljavi Od glave do peta.

METODE:

pripovedovanja, demonstracije, opazovanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:

slikanica Od glave do peta;


Slika 27: Eric Carle – Od glave do peta


52

radio;

CD.

EVALVACIJA

Otrokom sem z bralno urico želela predstaviti, da zapisano v slikanici lahko tudi poslušamo.

Kot vsakič sem otroke povabila na odejo s pajkovo mrežo, na kateri sem jim prebrala slikanico

Od glave do peta. Ta vsebuje zanimive in ritmične povedi, tako da so otroci aktivno poslušali.

Sama sem zgodbo pripovedovala zanimivo, razgibano, s spreminjanjem intonacije. Otroke je

razgibanost pripovedovanja zelo spodbudila k poslušanju. Zgodba ni pretežka in vsebuje

povedi, ki gredo v uho. Tako so otroci po končanem pripovedovanju izrazili željo, da zgodbo

ponovimo. Ob pripovedovanju pa sem jim ves čas prikazovala tudi ilustracije. Te smo skupaj

tudi opisali oz. so otroci s pomočjo vprašanj, kaj se na sliki dogaja, opisali gibanje živali.

Opazila sem, da je navdušenje zelo veliko. Otrokom sem povedala, da nekatere slikanice oz.

zgodbe lahko tudi poslušamo prek radia. Vsebino zgodbe smo poslušali na CD-predvajalniku.

Zgodba je sicer enaka, ampak je prirejena bolj ritmično, tako da so otroci že ob prvem

poslušanju govorili, da dejavnost ponovimo. Sprva smo samo poslušali, pozneje pa sme otroke

povabila, da ob poslušanju uprizorimo tudi gibanje teh živali. Vsako gibanje smo si najprej

pogledali na ilustraciji in ga ponovili. Določeno gibanje smo ponavljali tako, kot je šlo po

zgodbi. Vsebina na predvajalniku sicer ne traja dolgo časa, vendar so otroci kar nekajkrat

prosili, da dejavnost ponovimo.

Slikanica jih je posebej pritegnila k poslušanju zaradi vsebine same. S svojimi ritmični

povedmi, z drugačno, a estetsko zanimivo ilustracijo so bili otroci ves čas navdušeni in

motivirani za poslušanje in sodelovanje.

Slika 28: Gibalna uprizoritev ob avdiospremljavi Od glave do peta


53

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Pingvin 5 9

Žirafa 4 9

Bizon 1 5

Opica 5 10

Tjulenj 4 8

Krokodil 4 9

6.9 KARTONKA

Guido van Genechten (2011): Mame s svojimi mladiči

CILJI:

otrok aktivno posluša;

se gibalno izraža in pri tem uživa ter se zabava;

rokuje z različnimi glasbili, preizkuša njihovo delovanje in zvoke ter jih poimenuje.

DEJAVNOSTI

branje in/ali pripovedovanje kartonke Mame s svojimi mladiči v drugem prostoru –

pravljična soba;

Slika 29: Guido van Genechten – Mame s svojimi

mladiči


54

igra z zvokom: določitev glasbila za vsako žival;

gibalna uprizoritev živali ob določenem zaigranem glasbilu;

igranje in poimenovanje glasbil.

METODE:

pripovedovanja, demonstracije, opazovanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:


kartonka Mame s svojimi mladiči;

glasbila.

EVALVACIJA

Skupaj smo se odpravili v pravljično sobo, v kateri so se otroci posedli na blazine, ki so bile

postavljene v polkrog. Predstavila sem knjigo in otroke vprašala, kdo je na naslovni strani. Tako

sem jim prebrala tudi naslov slikanice. Ta je namenjena predvsem mlajšim otrokom; vsebuje

preproste povedi, ki se ponavljajo. Na vsaki strani je vedno druga žival, ki predstavlja mamo s

svojim mladičem. V slikanici je predstavljenih 10 živali iz našega okolja in oddaljenih dežel.

Zanimiva je predvsem zaradi posebnih ilustracij, ki pa so črno-bele. Pri pripovedovanju sem

zelo vključevala otroke, tako da sem jih pozvala, da naj povedo oz. prepoznajo žival na sliki in

primerjajo med seboj, ali je majhna ali velika žival. Iz tega je sledilo spoznanje, da velika žival

predstavlja mamo in manjša njenega mladiča. Preden sem prebrala besedilo v slikanici, so

otroci poimenovali žival in povedali, kako se ta žival oglaša in giblje. Slikanica se je zelo

približala predvsem mlajšim otrokom, tistim, ki še nimajo 2 let ali pa so stari malo več kot 2

leti. Ker je bila slikanica preprosta in je vsebovala živali, ki so jih otroci že večkrat slišali, je

bila večja motivacija za mlajše otroke.

Po prebrani slikanici smo ponovili vse živali; otrokom sem povedala, da se bomo zdaj nekaj

igrali. Tako kot je imela vsaka žival svojo mamo, bomo mi iskali živali. Preden smo začeli, sem

vprašala, kako mi lahko koga najdemo (da ga zagledamo, slišimo). Dobila sem odgovor od

starejše deklice: »Tako, da slišimo.« S podvprašanji je povedala, da je to zvok. Tako sem jim


55

predstavila, da bomo tudi mi skupaj poiskali zvoke, ki so podobni živalim. Najprej smo skupaj

ponovili, kako se določene živali oglašajo. Na sredini sem postavila različna glasbila. Starejšega

dečka sem povabila, da mi pomaga pri glasbilih in jih preizkusi. Deček je zaigral na določeno

glasbilo in skupaj smo ugotavljali, kateri živali je podobno. Določili smo zvok slona – zvočna

ravna cev, miške – zvončki, žaba – strgalo, boben – medved. Tako sem 2-krat pokazala in

poimenovala, za katero oglašanje živali gre, vzgojiteljica pa je ob igranju demonstrirala gibanje

živali. Otroci so morali najprej ugotoviti, za katero žival gre, nato pa so jo skupaj ob spremljavi

glasbila tudi gibalno uprizorili. Ob nekajkratnem ponavljanju so tudi otroci sami igrali na

glasbila. Ko sem opazila, da motivacija otrok pada, sem jim dala možnost, da rokujejo z vsemi

glasbili in jih preizkušajo. Na koncu smo se zbrali na blazine in s pomočjo otrok poimenovali

vsa glasbila, ter tudi povedali in pokazali, kako se na njih igra.

Slikanica je bila zelo primerna še posebej za mlajše otroke iz skupine. Prav tako je bila odlična

za poimenovanje živali, oglašanje in gibalno uprizarjanje.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Pajek 10 13

Pingvin 6 11

Slon 9 12

Mačka 13 13

Pes 13 13

Slika 30 Pripovedovanje slikanice v pravljični sobi


56


Éric Battut (2012):Velika skrivnost

CILJI:

otrok doživlja celovitost zgodbe prek besedila in ilustracije;

najde podrobnosti v ilustracijah;

z lastno aktivnostjo sodeluje, kako padajo jabolka iz drevesa;

spodbujanje doživljanja z likovnim izražanjem.

DEJAVNOSTI:

branje in pripovedovanje slikanice Velika skrivnost na prostem;

gibalna igra »Kako pade jabolko z drevesa« z različnimi velikostmi rdečih žog

(prispodoba rdečega jabolka) – spuščanje »jabolk« po hribu;

zapis gibalno-kinetične dejavnosti z risbo.

METODE:

pripovedovanja, demonstracije, opazovanja, spodbujanja, igre.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:

slikanica Velika skrivnost;


Slika 31: Eric Battut – Velika skrivnost


57

blazina;

rdeče žoge različnih velikosti;

voščenke rdeče barve;

risalni listi.

EVALVACIJA

Bralna urica na pajkovi mreži je potekala v drugem prostoru – na prostem. Otroci so se prav

tako posedli na odejo s pajkovo mrežo in poslušali zgodbo o veliki skrivnosti. Slikanica Velika

skrivnost je vsebinsko in estetsko kakovostna slikanica, primerna za mlajšo starostno skupino.

Vsebuje preproste povedi, ki se ponavljajo. Ob pripovedovanju slikanice otrokom je prav to v

njih spodbudilo nenavadno zanimanje, saj so sodelovali pri pripovedovanju, ker so lahko

predvideli, kaj sledi. Poleg vsebine je slikanica tudi estetsko dovršena in ima globlji pomen, kot

mislimo. Ko slikanico listamo, vidimo, da ta poleg vsebine, ki je ilustrirana, prikazuje tudi,

kako iz majhne rastline zraste velika cvetoča jablana. Zaradi te zanimive lastnosti in tudi

moralne vsebine smo z otroki lahko ustvarili zanimiv pogovor. Po končanem pripovedovanju

smo zgodbo skupaj obnovili in si vsako ilustracijo podrobneje ogledali. Prišli smo tudi na temo

o skrivnosti – kaj je skrivnost, komu jo povemo, kaj je prav in kaj ne. Starejši otroci so bili pri

tem pogovoru zelo aktivni, mlajši pa so bolj poslušali.

Sledila je gibalna dejavnost. Vsebina zgodbe je predstavljala, da ima miška skrivnost, ki jo

nobeni drugi živali ne pove (našla si je rdeče jabolko). Vsaka posamezna žival je spraševala

miško, ali ji pove skrivnost, ta pa tega ni želela. V slikanici je bilo po korakih naslikano, kako

zraste jablana, in na koncu iz nje popadejo jabolka ter tako vsaka žival dobi svojo skrivnost.

Tako je vsak otrok dobil različno

veliko rdečo žogo, ki je

predstavljala rdeče jabolko. Odšli

smo na hrib, na katerem smo

poskusili, »kako pada jabolko z

drevesa« (vsak otrok je vrgel žogo

po hribu navzdol). Otroci so

kinetično izkušnjo tudi narisali z

voščenkami.

Slika 32: Pripovedovanje slikanice na prostem


58

Čeprav smo bili na prostem

(na igrišču), kjer je bilo

veliko vabljivih stvari, so

bili otroci motivirani za

poslušanje in so tudi

aktivno sodelovali.

Med risanjem je nastal

naslednji dialog med

vzgojiteljico in deklico M.

Vzgojiteljica: »Kje pa je veliko rdeče jabolko, ki ga je kotalila M?«

Deklica M: »Skrila sem ga – to je pa moja skrivnost.«

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Drevo raste 4 9

Cvetoče drevo 5 10

Miška ima

skrivnost

6 10

Želva 5 11

Veverica 8 11

Žaba 6 11

Jež 8 12

Slika 33: Pripovedovanje slikanice na prostem 2

Slika 34: Zapis gibalno-kinetične dejavnosti z voščenko, risala mlajša deklica

Slika 35: Zapis gibalno-kinetične dejavnosti z voščenko, risala starejša deklica


59

6.11 LEPORELLO

Zdenek Miler, Katarina Lovis, Hana Doskocilova (2006): Krtek in pomlad

CILJI:

otrok celostno doživlja slikanico prek besedila in ilustracije;

se gibalno izraža in pri tem uživa;

razvijanje veččutne izkušnje s travo – tip, voh.

DEJAVNOSTI:

branje in/ali pripovedovanje leporella Krtek in pomlad;

pogovor o pomladi in prijaznosti;

praznovanje pomladi: gibalna dejavnost v večnamenskem prostoru – Abrahama sedem

sinov;

zaznamovanje praznika jurjevo (Sv. Jurij) – gibalna dejavnost na terasi: Zaplešimo z

Jurijem.

METODE:

pripovedovanja, razlaganja, pogovora, igre, opazovanja, lastne aktivnosti, spodbujanja.

UČNE OBLIKE:

skupna.

Slika 36: Miler Zdenek, Katarina Lovis, Hana

Doskocilova – Krtek in pomlad


60

SREDSTVA:

leporello Krtek in pomlad;


kapice z zelenimi trakovi;

pokošena trava.

EVALVACIJA

Otroke sem povabila na odejo s pajkovo mrežo. Ko smo se posedli, sem jim nadela kapice z

zeleni trakovi in jim pri tem povedala, da je prišla pomlad. Za ta namen pa sem jim predstavila

slikanico leporello s temu primerno vsebino. Otrokom sem prebrala naslov in jim začela brati

kratko zgodbo o krtku in ptici. Otroke je k poslušanju in gledanju zelo pritegnila drugačna

oblika knjige in bili so v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Zgodba oz. vsebina se je rimala, tako

da je šla otrokom takoj v ušesa. Ilustracije in vsebina so bile poleg pomladi odlične za pogovor

o prijaznosti, kako jo lahko izkazujemo, in tudi drugih občutkih, ki so bila dobro prikazana na

ilustraciji (prestrašena ptica, zlobna lisica). Pri pogovoru so bolj sodelovali starejši otroci, pri

mlajših in bolj zadržanih pa sem jih spodbujala (z vprašanji in ilustracijami leporella). Po

končanem pogovoru z otroki sem jih povabila v telovadnico, v kateri smo se najprej ustvarjalno

gibali na instrumentalno spremljavo – tako smo pozdravili pomlad. Pozneje pa smo zaplesali

še ljudsko pesem Abrahama sedem sinov. Ker gibanja ni nikoli preveč, pa smo pomlad

pozdravili tudi na terasi, na kateri so imeli otroci možnost, da se ustvarjalno izrazijo tudi s travo

(otroci so se na različne načine rokovali z njo).

Otrokom je bila bralna urica nadvse zanimiva, predvsem zaradi drugačnega načina odpiranja

slikanice; to je zelo vplivalo na njihovo zanimanje za poslušanje.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Rožice cvetijo 7 11

Ptica joče 7 12

Razbiti oreh 4 9

Zlobna lisica 6 10

Prestrašena ptica 4 8

Objem 6 10


61


Slavica Remškar (2014): Medvedek, kaj delaš?

CILJA:

otrok ob ilustracijah pripoveduje oz. opisuje sliko;

otrok doživi slikanico kot nekaj prijetnega.

DEJAVNOSTI:

pripovedovanje slikanice Medvedek, kaj delaš? po ilustracijah ob lutki (medvedek).

METODE:

pripovedovanja, opazovanja, spodbujanja.

UČNA OBLIKA:

individualna.

SREDSTVA:

slikanica Medvedek, kaj delaš;


plišasti medvedek;

pisalo;

list papirja.

Slika 37: Slavica Remškar – Medvedek, kaj

delaš?


62

EVALVACIJA

Te bralne urice sem se lotila malo drugače. Želela se doseči čim večjo aktivnost otrok, tako da

sem bralno urico izvajala individualno. V slikanici Medvedek, kaj delaš je napisanih šest krajših

zgodb, v katerih je glavni junak medo v vsakdanjih situacijah – se oblači, na morju, vozi kolo,

bere knjigo, ne dežju, opravi potrebo. Ilustracije v slikanici po zaporedju natančno prikazujejo,

kaj dela medvedek. Z vsakim otrokom posebej sem želela, da skupaj »bereva« zgodbo oz.

ilustracije. Pri pripovedovanju sem imela s seboj tudi plišasto

igračo (medvedka), ki je pripomogla k večji motivaciji otrok,

saj sem otroke spodbudila, da zgodbo pripovedujejo njemu

oz. pripovedujejo po slikah. Pri mlajših otrocih je zbranost

padla hitreje kot pri starejših. Tako sem lahko pri mlajših

obravnavala po eno zgodbo, pri starejših pa odvisno od

motivacije – dve ali tri. Otroci so bili bolj govorno uspešni,

saj so prek posrednika (medvedka) pripovedovali meni. Bil

jim je v veliko motivacijo. Opazila sem tudi, da so se nekateri

otroci bolj odprli, ker sem dejavnost izvajala individualno.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Medved vozi kolo 5 9

Medved se igra 7 9

Medved je na

morju

5 8

Medved bere

knjigo

5 8

Medved se oblači 4 8

Slika 38: Pripovedovanje zgodbe po ilustracijah


63

6.13 LEPORELLO

Grigor Vitez (1986): Kdo bo z nami šel v gozdiček?

CILJI:

otrok doživlja poezijo;

razvija literarno estetsko ustvarjalnost;

se ustvarjalno izraža;

razvijanje lutkovne ustvarjalnosti otrok.

DEJAVNOSTI:

ogled stopinj in iskanje senc živali v igralnici, primerjava sledi;

branje in pripovedovanje leporella Kdo bo šel z nami v gozdiček;

senčno gledališče – ugotavljanje, katera žival se prikaže na platnu;

vživljanje v gozdne živali (kostumi) in iskanje svoje sence na platnu;

igra z lesenimi živalmi na grafoskopu.

METODE:

pripovedovanja, razlaganja, igre, opazovanja, lastne aktivnosti, spodbujanja.

UČNI OBLIKI:

skupna, skupinska.

Slika 39: Grigor Vitez – Kdo bo z nami šel v gozdiček


64

SREDSTVA:

leporello Kdo bo šel z nami v gozdiček;


stopinje in sence živali, izrezane na kartonu;

grafoskop;

platno;

lesene živali;

kostumi gozdnih živali.

EVALVACIJA

Otroke sem iz večnamenskega prostora povabila v igralnico, v kateri sem si predhodno

pripravila prostor. Po tleh igralnice sem pripravila različne stopinje živali, ki so vodile do

posameznih senc živali. Otroke sem nagovorila, da si bomo zdaj ogledali, kdo živi v temnem

gozdu. Ogledali smo si vsake stopinje posebej in poiskali, katera žival se skriva na koncu.

Otroke sem prav posebej nagovarjala k opazovanju, opisovanju stopinj in k primerjanju stopinj

med seboj. Pri starejših otrocih je bilo dovolj vprašanje, da opisovali stopinje, pri mlajših

otrocih pa sem konkretno pokazala na stopinjo in smo skupaj s podvprašanji ugotavljali razlike

med njimi. Ko smo našli vse živali, ki so se skrivale, sem otroke povabila na odejo s pajkovo

mrežo. Na njej sem otroke

nagovorila k poslušanju pesmi,

napisane v leporellu, Kdo bo šel z

nami v gozdiček. Otroci so bili za

poslušanje močno motivirani, saj

sem pripovedovanje pesmi

stopnjevala z leporellom, ki je

otrokom bolj nov in je sama oblika

slikanice zelo zanimiva. Besedilo gre

hitro v ušesa, in otroci so samo čakali, kaj še sledi. Po končanem pripovedovanju smo obnovili,

katere živali so nastopale v pesmi, in si skupaj podrobno ogledali, na kak način se zloži oz. lista

ta slikanica.

Otroci so bili močno motivirani, zato sem jih povabila k preizkušanju kostumov in ugotavljanju

senc na platnu. Najprej sem to storila z vsakim otrokom posebej. Vsak je imel priložnost, da si

Slika 40 Prepoznavanje sence na platnu


65

izbere všečen kostum živali, se obleče in nato gibalno uprizori gibanje živali na platnu. Med

tem so drugi otroci uganjevali, za katero žival gre. Ko so vsi prišli na vrsto, smo se vsi skupaj

oblekli in primerjali sence med seboj ter se poigravali s sencami na platnu. Otrokom sta bili

tema in dejavnost zelo blizu; to sem lahko opazila po njihovem odzivu. Celo tisti bolj

sramežljivi otroci so se hitreje vključili v dejavnosti in bili zgovornejši kot po navadi. Po nekem

času sem zraven grafoskopa dodala še lesene živali. Opazovala sem, kako se bodo otroci

odzvali. Hitro so prišli in preizkušali, kaj se zgodi, če žival postavijo na grafoskop. Tako so

sami ustvarjali zgodbo – sence na grafoskopu z lesenimi živali – in prišlo je tudi do dialogov

med njimi. Otroci so bili govorno presenetljivo zelo močni, predvsem mlajši otroci.

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Jezni lev 11 12

Mlad medved 13 14

Mrki volk 12 13

Lisica tatica 9 12

Siv zajček 10 13

Mala miš 12 14

Jež 12 14


66

6.14 KARTONKA

Jelka Reichman: Uganke o živalih [1], [2], [3]

CILJI:

predstavitev različnih ugank;

otrok uživa v reševanju ugank;

spodbujanje k sestavljanju lastne uganke.

DEJAVNOSTI:

ugotavljanje pravilne rešitve na zastavljeno uganko;

pripovedovanje izmišljenih ugank na predlogo – ilustracija živali (zajec, jež, veverica,

žaba, pikapolonica);

sodelovanje pri ustvarjanju knjižice z ugankami.

METODE:

pripovedovanja, spodbujanja, opazovanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

SREDSTVA:

kartonka Uganke o živalih;


ilustracije živali;

Slika 41: Jelka Reichman – Uganke o živalih 1

Slika 42: Jelka Reichman – Uganke o živalih 2


67

list;

svinčnik.

EVALVACIJA Otroke sem povabila na odejo s pajkovo mrežo, na kateri smo si ogledali tri različne slikanice

z ugankami. Uganke sem predhodno izbrala glede na težavnost; to sem presodila bolj po

občutku. Otroci so bili navdušeni nad uganjevanjem in so bili ves čas presenečeni ter neučakani.

Ko so vsako uganko uganili, smo si ogledali tudi ilustracijo. Opazila sem, da so intenzivneje

sodelovali tudi mlajši otroci. Po končanem uganjevanju sem otroke povabila k mizi, na kateri

sem imela pripravljenih pet ilustracij različnih živali – zajček, pikapolonica, žaba, veverica in

jež. Otroci so imeli nalogo, da zdaj sami sestavijo uganke. Pri tem so si pomagali in sem jih

spodbujala, da opazujejo ilustracijo ter da lahko izhajajo iz nje. Bolj so sodelovali starejši otroci,

mlajši pa so poslušali in potrebovali več spodbud, da so kaj povedali. Zanimivo je bilo, da se je

deklica pri uganki za zajčka domislila besedila iz pesmi Zajček dolgoušček. Ko smo vse uganke

zapisali, smo si jih skupaj še enkrat prebrali in ogledali ilustracije. Iz tega smo nato naredili

knjižico Pajkova ugankarija. Knjižico smo podarili drugi skupini otrok. Otroci so bili nad

izdelkom ponosni, saj so bili sami del tega.

IMA MAJHNE TIPALNICE, ČRNE PIKE,

MALCE JE OKROGLA. PO ROŽICAH PLEZA,

IMA KRILA IN LAHKO LETI.

PIKAPOLONICA

SKAČE. JE ZELENE BARVE. TAM V VODI ŽIVI,

MOGOČE PRI JEZERU. JE MUHICE IN IMA KRAKE.

ŽABA

BODICE IMA, MALI JE,

RAD JE JABOLKA IN HRUŠKE.

CELO ZIMO SPI.

JEŽ

VELIK JE IN TOPEL REP IMA, JE LEŠNIKE.

IMA MOČNE ZOBKE IN ŽIVI NA DREVESU.

VEVERICA

UHLJE IMA VELIKE, VELIKE, VELIKE. SKAČE.

KORENJE RAD JE, DETELJICO IN KROMPIR.

OSTRE ZOBKE IN DOLGE BRKE IMA.

NEKJE NA KMETIJI – DALEČ ŽIVI, PO TRAVNIKIH SKAČE

IN V GOZDOVIH.

ZAJEC


68

IZBRANE

BESEDE

PRED


PO


Pajkova mreža 5 7

Krt v luknji 4 7

Muc dremlje 5 8

Riba plava 6 8

Pikapolonica na

roži

6 7

6.15 SKLEPNA DEJAVNOST

Obisk knjižnice Jožeta Mazovca

CILJA:

otrok se seznani z značilnostmi knjižnice in s pravili v knjižnici;

otrok se seznani s postopkom izposoje knjig.

DEJAVNOSTI:

obisk knjižnice;

branje in/ali pripovedovanje izbrane slikanice;

izposoja knjig.

METODE:

pogovora, pripovedovanja, demonstracije spodbujanja, opazovanja.

UČNA OBLIKA:

skupna.

EVALVACIJA Bralne urice sem hotela končati na poseben način. Odločila sem sem, da otroke odpeljem na

manjši izlet, da jim pokažem, kje si lahko slikanice izposodimo. V Knjižnici Jožeta Mazovca

sem se predhodno dogovorila za termin, kdaj bomo prišli na obisk. Z obiskom pa nisem želela

samo otrokom pokazati, kje si knjige lahko izposodimo, ampak tudi, kako se v njej obnašamo,

kako je knjižnica sploh videti, kakšne knjige lahko v njej najdemo. Preden smo vstopili v


69

knjižnico, sem se z otroki pogovorila; najprej sem njih vprašala, ali vedo, kako se moramo v

knjižnici obnašati. Presenetljivo so mi – sicer starejši otroci – znali povedati kar nekaj ključnih

stvari, kako se obnašamo. Skupaj smo obnovili pravila in odšli v knjižnico. S svojim zgledom

sem otrokom pokazala, kako se obnašamo – vljudno pozdravimo, ne kričimo, ne tekamo,

odzdravimo, smo vljudni drug do drugega.

Odšli smo do oddelka s slikanicami, na katerem sem otrokom posebej pokazala knjige, ki smo

jih ves čas prebirali in si jih ogledovali v vrtcu. Otrokom sem dala možnost, da si izberejo sami

eno slikanico, ki jo bomo skupaj prebrali. Izbrali so si igroknjigo z naslovom Rakovica Mica,

ki smo jo prebrali v sobi za pripovedovanje. Slikanica je otroke pritegnila k poslušanju, ker so

si jo sami izbrali in tudi zaradi posebne oblike, saj je vsebovala tudi lutko. S slikanico sem se

približala vsakemu otroku posebej – prav z lutko rakovico. Otroci so po končanem poslušanju

imeli čas tudi za raziskovanje te sobe, v kateri je bilo nekaj igrač, raznih revij in slikanic za

mlajše otroke. Presenetilo me je, saj sem pričakovala, da bodo vsi odhiteli po igrače, kar

polovica otrok pa se je odločila za raziskovanje ter pregledovanje revij in slikanic. Na koncu

smo si slikanico tudi izposodili, tako da so otroci lahko videli, kako poteka izposoja knjige.

Slika 44: Pogovor pred vstopom v knjižnico

Slika 43: Opazovanje knjižnih polic


70

7 OPAZOVANJE VZGOJITELJICE SKUPINE PAJKI »Ali se je po končanem projektu odnos kaj spremenil (so otroci bolj posegali po knjigah, so se

več časa zadrževali v knjižnem kotičku, prinašali kaj več knjig od doma, več komunicirali med

seboj)? Opažanje pred bralnimi uricami in po njih«.

Vzgojiteljica: »Oddelek Pajki je bil v času Ninih nastopov skupina 2–3 let starih otrok, ki so se

v tem šolskem letu uvajali. Vsi otroci, z izjemo dveh, so prvič prestopili prag vrtca in se med

drugim seznanili z vodenimi dejavnostmi, s skupno igro večjega števila otrok in ne nazadnje z

odraslimi osebami, ki niso njihovi straši in s katerimi so zdaj preživeli večji del dneva. Z

zavedanjem, kako pomembna je ta tretja ali pri nekaterih celo druga oseba v življenju

najmlajših, sva z Nino načrtovali in premišljevali v smeri književnih uric in dejavnosti, ki bi

spodbujale prijetne občutke in željo po rokovanju s knjigami. Nina se je trudila literarna dela

kar čim bolj vsebinsko približati dejavnostim, ki so se v tem času dogajale v oddelku, in to ji je

odlično uspelo. S svojim izborom knjig je nadgradila naše cilje in aktivnosti ter otrokom

ponudila dodatne izkušnje in uvide v literaturo. Ob skrbni izbiri del za otroke je Nina

premišljeno načrtovala tudi dejavnosti, ki so iz knjig sledile, in skrbela za zastopanost vseh

področij kurikuluma. Otroci so ob nekajkratnem obisku Nine ugotovili, da ob vsakem prihodu

prinese knjigo, in se tega vidno veselili. Spraševali so me, kdaj pride Nina, kakšno knjigo bomo

brali in čez teden komentirali pretekle dejavnosti ter se spominjali prebranih zgodb. Ob

nekaterih je Nina izdelala tudi t. i. »bralno steno« in otrokom omogočila nenehen stik s

prebranim delom, ki so ga otroci lahko podoživljali na sebi lasten način – prek ogledovanja

ilustracij, pripovedovanja, igre z lutkami itn. Bralne urice so potekale v sproščenem, umirjenem

in varnem okolju, ki je otrokom omogočalo prijetno počutje in razvoj zaupanja v odrasle osebe,

ki smo z njimi preživljale dneve v vrtcu. Dejavnosti so potekale na posebni pajkovi mreži, ki jo

je izdelala Nina, in v družbi velikih plišastih pajkov, ki so otrokom nudili toplino in dodaten

občutek varnosti. Ustvarili smo si svoj majhen bralni kotiček, ki je nemalokrat potolažil

jokajočega otroka in nasmejal še zaspane otroške obraze. Dejavnosti so bile skrbno načrtovane,

izvedba pa prilagojena otrokom, njihovim odzivom in razpoloženju. Nekatere aktivnosti so jih

tako prevzele, da smo jih ponavljali še nekaj dni, otroci pa ob tem podoživljali zgodbe. Z vsakim

novim nastopom v oddelku se mi je zdelo, da so dejavnosti otrokom bližje in načrtovane prav

zanje. Nina je spoznavala otroke, njihove razvojne posebnosti, močna in šibka področja in

dejavnosti prilagajala ter oblikovala za otroke, s katerimi je delala, kar se je videlo.


71

Prvi stik s knjigo je izjemnega pomena. Otrok ima priložnost knjigo doživeti kot prijetno

izkušnjo, vir zabave in informacij, spodbudo za nadaljnje akcije. Nina se tega gotovo zaveda,

saj je otrokom ponudila neprecenljivo izkušnjo stika s knjigo, ki bo vplivala na nadaljnji

pozitiven odnos do literature . Knjiga je z Nininimi dejavnostmi postala ena ključnih točk, ki je

skrbela za povezovanje posameznikov v skupini. Med dejavnostmi so bili otroci velikokrat

spodbujeni k sodelovanju in opazovanju drug drugega ter s tem k razvijanju socialnih veščin in

spretnosti. Odnos do knjig, ki se je zgradil tekom tednov, bi ocenila kot ključen, saj sem opazila

povečano poseganje po knjigah in odločanje za igro v bralnem kotičku. Otroci so pri listanju

knjig izbirali umirjene prostore ali pa k sebi povabili prijatelja in si skupaj z njim ogledovali

ilustracije, starejši pa so si celo izmišljevali zgodbe o ilustriranih likih. Ena izmed dejavnosti je

bila tudi povabilo družinam, da v vrtec prinesejo knjige od doma, tiste, ki jih z otroki

najpogosteje berejo. To je bil začetek prakse, ki se kaže še danes, ko otroci v jutranjem času

poleg drugih igrač zelo pogosto od doma prinašajo knjige, ki jih nato skupaj beremo, ali pa nam

jih poskusi predstaviti kar otrok, čigar knjiga je.

Bralne urice na pajkovi mreži so bile za vse vpletene prijetna izkušnja ter odlična podlaga in

spodbuda h knjigam, ki so lahko odlična dejavnost sama po sebi ali pa služijo kot motivacija in

izziv za nadaljnje aktivnosti.«

Sanja Nenadić


72

8 SKLEPNA UGOTOVITEV

Knjiga je v predšolskem obdobju zelo pomembna. Bolj pa je pomembno, kako jo kot odrasli in

vzgojitelji otroku predstavimo, kako ravnamo s knjigami, kak odnos imamo do njih in konec

koncev kak zgled smo otrokom.

Z bralnimi uricami na pajkovi mreži sem otrokom želela predstaviti različne vrste slikanic po

teoriji Marjane Kobe, vplivati na njihov odnos do knjig in tudi obogatiti besedni zaklad. Vse

hipoteze, ki sem si jih zastavila, lahko potrdim; glede na svoje opazovanje in zapisovanje lahko

zapišem, da so bili cilji uresničeni.

Otroci so spoznali različne vrste slikanic; knjig ni nikoli preveč. Želela sem jim predstaviti

slikanice, ki so estetsko in vsebinsko zanimive, hkrati pa tudi poučne. Če povzamem, sem pri

vseh bralnih uricah dosegla svoje cilje – pri nekaterih bolj pri nekaterih manj. Slikanice sem

izbirala tudi glede na trenutno temo, ki so jo obravnavali v vrtcu. Po svojem končanem projektu

lahko potrdim, da je res pomembno, kako odrasli, ki beremo in/ali pripovedujemo slikanico

samo, knjigo doživljamo. Sama sem vedno predhodno prebrala slikanico, tako da sem vedela,

o čem slikanica govori in tudi kako vpliva name. Če povzamem, ni vedno dovolj, ali je slikanica

vsebinsko in estetsko kakovostna, saj jo mora tudi bralec kakovostno prebrati oz. pripovedovati.

S svojim projektom sem otrokom želela s slikanico ustvariti poseben dogodek, pri katerem bodo

otroci uživali. To sem tudi dosegla. Otroci so točno vedeli, ko pripravim odejo s pajkovo mrežo,

da sledita ogled in poslušanje slikanice; vsakič znova so me navdušeno spraševali, kaj si bomo

danes novega ogledali. Poleg tega, da lahko s kakovostno vsebino odpiramo veliko pogovorov

z otroki, pa je tudi odlična motivacija za dejavnosti z vseh področij po kurikulumu. S

poustvarjalnimi dejavnostmi so otroci še bolj podoživeli slikanico, poleg tega pa je bila

slikanica tudi odlična podlaga za veliko dejavnosti.

Po vseh izvedenih predpreverjanjih in popreverjanjih besednega zaklada lahko potrdim, da so

otroci poglobili znanje ter spoznali nove besede in pojme. Z branjem in/ali s pripovedovanjem

sem vplivala na njihov besedni zaklad in usvojene pojme. Otroci so besede, ki so jim bližje in

jih pogosteje slišijo, hitreje prepoznali.


73

8.1 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠAVO Kot mobilna pomočnica vzgojiteljice sem v skupini izvajala dejavnosti, ko sem imela možnost

za to. Časovno je bila to velika pomanjkljivost, saj je med nekaterimi bralnimi uricami minilo

veliko časa. Sam projekt in opazovanje bi bila boljša, če bi bila točno časovno opredeljeno.

Poleg tega tudi nisem imela ves čas uvida v skupino, kakšen odnos skupina razvija do knjige in

knjižnega kotička. Natančnejše opazovanje bi bilo, če bi to izvajala v skupini, v kateri bi bila

prisotna ves čas.

Kot priložnost za izboljšavo na področju jezika oz. branje in/ali pripovedovanja slikanic vidim

tudi v izobraževanju oz. predstavitvi kakovostnih slikanic odraslim. Menim, da bi morale biti

kakovostne slikanice bolje predstavljene in ne bi smele biti tako v ozadju. Veliko vzgojiteljic

ravno zaradi te nevednosti uporablja knjigo kot zapolnitev za prosti čas; menim, da je to škoda

za knjigo in tudi bralca.


74

IV. VIRI IN LITERATURA

Beckett, S. L. (2012). Crossover Picturebooks: A Genre for All Ages. Library of Congress

Cataloging in Publication Data.

Blažić, M. (2011). Branja mladinske književnosti: izbor člankov in razprav. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Čačko, P. (2000). Slikovnica, njezina deifnicija i funkcije. V R. Javor (ur.), Kakva je knjiga

slikovnica (str. 12–16). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano: strokovni priročnik za

kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta.

Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Podjetje za promocijo

kulture Franc-Franc.

Hlevnjak, B. (2000). Kakva je to knjiga slikovnica? V R. Javor (ur.), Kakva je knjiga

slikovnica (str. 7–11). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

Knaflič, L. (2012). O pomenu branja za otrokov razvoj. Otrok in knjiga, 44–48.

Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič:

Učila.


75

Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L. (2010). Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Ljubljana:

Založba Obzorja.

Nikolajeva, M., Scott, C. (2001). How picturebooks work. NY, London: Garland.

Saksida, I. (2012). Ustvarjalna obravnava književnih in drugih besedil v vrtcu in šoli.

Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 15. 11. 2016 z

www.bralnaznacka.si/upload/13293127204f3bb3d0d4f09_Igor_Saksida.docx

Šola in vrtec skozi ogledalo (2004) Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.

Sokolov, C. (2011). Slikanica – dialog med podobo in besedilom. V S. Pečjak (ur.), Vloga

slikovnih sestavin pri sporazumevanju: Zbornik bralnega društva Slovenije ob 9.

strokovnem posvetovanju 8. septembra 2011 v Ljubljani (str. 97–111). Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Svetina, P. (2009). Kaj naj beremo z otroki. V L. Knaflič, N. Bucik (ur.), Branje za znanje

in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 67–71). Ljubljana:

Andragoški center.

Stritar, U. (2003). Življenje s knjigo v vrtcu. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj:

priročnik za spodbujanje branja (str. 68–72). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna književna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga, 5–15.

Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenija za šolstvo in

šport.


76

VIRI SLIKANIC

Anderson, L. (2000): Kanin paket. Stockholm : Rabén & Sjögren.

Battut, É., prevedla Medvedšek, M. (2012): Velika skrivnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Carle, E., prevedel Sulejmanovič, G. (1999): Od glave do peta. EPTA – Založba najlepših

slikanic. Ljubljana.

Koroška pripovedka, priredila Brenkova, K., ilustrirala Godec Schmidt, J. (2001): Hvaležni

medved. Založba Mladinska knjiga, d. d., Ljubljana.

Remškar, S., ilustriral Čoh, Z. (2014): Medvedek, kaj delaš. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zdenek, M., Lovis, K., Doskocilova, H. (2006): Krtek in pomlad. Za založbo Peter Virnik.

Siminovich, L., prevedla Oblak, M. (2011): Radi imamo sadje. Ljubljana: DZS.

Šoster Olmer, K., ilustracije Krhin, K. (2012): Kuku. Dob pri Domžalah: Miš.

Štefan, A., ilustrirala Reichman, J. (1995): Čez griček v gozdiček: Trije metulji. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana.

Tharlet, E., prevedla Osojnik, J. (1994): Če bi bila ptiček. Ljubljana: Kres.

Van Genechten, G., prevedla Kaloper, U. (2011): Mame s svojimi mladiči. Murska Sobota:

Pomurska založba.

Vitez, G., prevedel Menart, J., ilustrirala Reichman, J. (1986): Kdo bo z nami šel v gozdiček.

Ljubljana: Mladinska Knjiga.

Voglar, M., ilustrirala Osterc, L. (2014): Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zych, B. (ur.), ilustrirala Reichman, J. (2012): Uganke o živalih [1], [2] in [3]. Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana.

Documents

Nina Novak diplomsko delo - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/4320/1/Nina_Novak_diplomsko_delo... · 2017-01-05 · 8qlyhu]d y /mxeomdql ± 3hgdjrãnd )dnxowhwd 1lqd