CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

061.2-053.6(497.4Črnomelj)(091)

ALTERNATIVA na margini : 20 let MKK BK / [pisci člankov IgorBašin ... [et al.] ; urednik, pisec spremne besede Janez Weiss ;fotografije Marko Pezdirc ... et al.]. - Črnomelj : Mladinskikulturni klub Bele krajine, 2010

1. Bašin, Igor 2. Weiss, Janez, 1978- 3. Mladinski kulturni klubBele krajine (Črnomelj)250618880

To ni eulogija,to ni epitaf !Konec najstni kih let. Hormonalne nestabilnosti so prebrodene in zdaj smo tu, v jutru dvajsetih,{ponosni na dve desetletji dela, hkrati pa tudi želje po nadaljnjem delu, razvoju, rasti in novihzmagah. Dvajset let ne smemo pustiti mimo brez opisa, brez spomenika na emu trudu, delu in{naivnostim. Zato smo se odlo ili zbrati prispevke, spomine, pisane in fotografirane, in jih~obelodaniti, da ne bi v megli pozabe izginila na a stremenja, na drobec k razvoju celote, tak ne{ { {in druga ne, belokranjske, slovenske, evropske, globalne.~

Rad bi se zahvalil vsem, ki so brez nepotrebnega prepri evanja pristopili k projektu in pomagali~pri njegovi realizaciji. Hvala Marku Zupani u, Bo tjanu vajgerju, Heleni Vuk ini , Robiju Lozarju,~ { [ { ~Du anu Jesihu, Samerju Khalilu, Igorju Ba inu, Branetu Koncilji, Goranu Jarnevi u, Juliju Karinu{ { ~in Sa u Jankovi u za besede ter Bo tjanu Matja i u, Mark Pezdircu, Tomu Urhu, Ireni Pov e in{ ~ { { ~ u {Ga perju Gregori u za foto utrinke.{ ~Poudariti moram, da klub nikakor ni le delo nas objavljenih tukaj, ravno obratno, je delo inprizadevanje kopice ljudi, ki so tokom dveh desetletij s svojo voluntersko in udarni ko voljo v{najve ji meri omogo li obstanek in utrip na ega dru tva. Imen je preve , no em katerega~ ~i { { ~ ~izpustiti, sr na zahvala gre vsem in vsakemu.~

Klub stoji kot pristna manifestacija svobo in na e družbe, kot resni en predstavnik neodvisne{~ { ~civilnodružbene sfere, ki politi no neobremenjen, brez parcialnih interesov, ustvarja del ek~ ~resni nosti, v korist vseh, v kodo nikomur. Upajmo, da vsaj e dvajset let!~ { {

Janez Weiss, urednik,predsednik MKK Bele krajine

v rnomlju, 5. IV. 2010^

8 | 9

Sleherni spominski utrinekje naša sedanjost.

(Novalis)

Nekje v začetku osemdesetihlet prejšnjega stoletja, tako

čudno in oddaljena se sliši tapreteklost, je v naših krajihzavela nova kultura mladih,

subkultura punka.

Nova generacija se je postrigla, si zataknila knofljico v uho, se opremilaz bedži. Staro usnje ali e bolj dostopen skaj sta zamenjala kariraste{ »znucan«

ohlapne srajce ostarelih frikov. Ostrina dialoga je zamenjala hipijske simbolemiru.

Subkultura novega vala se je v Beli krajini najprej nastanila v Metliki,kjer je vztrajala vse do druge polovice osemdesetih. Na sredini teh turbolentnihlet, ko tovrstnem dogajanju v Metliki pojame sapa, se želja po druženju in mladin-ski ustvarjalnosti preseli v rnomelj in se udejani v Mladinskem kulturnem klubu,^kjer vsemu navkljub vztraja e danes. MKK tako postaja eden najstarej ih in{ {najvztrajnej ih mladinskih prostorov v Sloveniji.{

{ ~Dogajanje v Metliki, koncerti, Industbag, pesni ke zbirke, asopis

Razmerja, je zaznamovalo mojo generacijo. In ko tega ni bilo ve ,~je zavela neka praznina in apati nost.~

V tem as smo se tirje mladi - Marko Zupani , Robi~ u { ~Lozar, Andrej Kuni in jaz odlo ili ustanoviti dru tvo, oziroma~ ~ {izgraditi klub, kjer bi se Kjer bi bila možnost»dogajalo«.

razli nih izrazov. Nekoliko kasneje se nam pridruži e Helena~ {Vuk ini in z njo postanemo popolna subkulturna ost v{ ~mestu.

Mladost je biolo ka forma in mlada generacija je{družbena sila, ki se posku a izraziti. Je sila, ki i e svojo pot, svoj{ {~prostor, svojo identifikacijo. Mlada leta nosijo v sebi nekaj, karse pove ini kasneje oportunisti no izgubi.~ ~

{ ~Takrat smo se zna li v novih politi nih in kulturnihdiskurzih, v upiranju obstoje im okostenelim kulturnim~praksam. Hoteli smo nekaj narediti, biti konstruktivni in se obtem zabavati. Brati poezijo in jo delati.

~To je bil as, ko se je glasba, ko so se nove umetnostneprakse in razli ne poezije razkrivale kot subverzivna sila napram~že tolikokrat razkrinkanemu, znanemu svetu odraslih, ki seponavlja v svoji dolgo asni predvidljivosti.~

{Uspelo nam je angažirati dobr en del mladih v^ ~rnomlju in v okolici. Res je, da smo bili mi za etniki, a je bilapoleg nas množica mladih in nekoliko manj mladih, ki jih je bilopotrebno zbuditi, da so pomagali živeti sanje.

~Ob svoji veliki angažiranosti smo imeli tudi sre o s~asom, v katerem smo živeli. Bil je to hvaležen »pomladni čas«

in mladinska politika v mestu ni imela ne volje, ne»velika«

prevelikega hotenja ukvarjati se z nami, marginalnimi kultur-niki.

~Kajti vladajo e elite si svoj svet ponujajo med seboj intudi nam ga ponujajo, zavitega v lesketajo papir floskul. Žal se~to kaže od zmeraj in tudi danes ni ni druga e, ko živimo v t.i.~ ~

tajkunskih asih. Predstava elit je urejena in predvidljiva. Najve~ ~strahu imajo ob tem, ko se jih, e se jih , dotakne teoretska~ ( )???

govorica druga nosti, e tr ijo ob iskren umetni ki izraz ali~ ~ ~ {kritiko (npr. letošnji govor ob kulturnem prazniku, ko je bil

citiran S. Žižek s prigodo bombe pod Cankarjevim dom-

om!).

~Mladost pa si upa. Na tem mestu pridemo do sti neto ke z neupogljivostjo dolo enih subkulturnih praks. Soo imo~ ~ ~se z druga nimi oblikami in vsebinami, ki jih posku amo prepo-~ {znati in nas lahko bogatijo.

Takrat, konec osemdesetih, so nastajale prve strankein tudi takratna, kakor se je imenovala, frontna organizacijamladih ZSMS, se je prelevila v stranko, ki je participirala na ob-last. Nas so, po za etnih nestrinjanjih pustili pri miru. Kar je bilo~ ,odli no, kajti imeli smo mir pred odve nimi besedami in poleni.~ ~

{Vodilo v na em klubu je bilo, da je kultura in taustvarjalni, angažirani prostor ne apoliti en, temve nad-~ ~politi en, nadstrankarski. Nismo pristajali na govorico ene same~politike, ampak smo ponujali odprt prostor diskusiji, razli nim~mnenjem, kritiki. In tu smo dostikrat, v samem za etku pa sploh,~naleteli na nasprotovanja, na nejevernost tako nazadnja ko-{konzervativno-bukoli nega dela javnosti, kot kvazi-intelektu-~alno-politi nega.~

{Moram pa hkrati povedati, da so nekateri starej i ssimpatijami spremljali na trud in hrepenenja.{

Omenim naj go. Ksenijo Khalil, takratno predsednicoZveze kulturnih organizacij, in pokojnega župana MartinaJanžekovi a. Njuna prijazna beseda in tudi konkretna pomo~ ~nam je veliko pomenila.

Vem, da ne morem omeniti vseh, ki so nam pomagali,malo zaradi varljivega spomina in malo zaradi prostora, a bolj,ko smo se bližali otvoritvi, ve je bilo ljudi, ki so prepoznali idejo~

kluba kot pozitivno in iskreno hotenje.{ {~Spomnim se pokojnega Du ana Vr aja, ki nam je

skupaj s Simonom tefanom - Mi otom uredil elektriko v klubu.[ {Naj omenim Silva Grde i a - Gerota, ki nam je dal ra unalnik, pa{ ~ ~mojstra Gojkota Malki a, ki nam je polagal plo ice, pa Lojza -~ {~H2O, katerega že ime nakazuje, da je pomagal pri vodovodu, paoba brata Rus. Tukaj je Jože Gor e, ki nam je podaril termo-{akumulacijsko pe , pa Ksenija, ki je fotografirala dogajanje v~klubu. Naj omenim Bojca, pa Janija Papeža - Bodija, ki nam jezrisal tampiljko, in e in e je bilo ljudi …{ { {

^ ~ ~e se ob dolo eni ideji angažira kriti na masa ljudi,potem gre, potem se da. En sam ne pomeni veliko. In to se jetakrat dogajalo v na em mestu. Takrat leta 1989, ko smo usta-{novili kulturno dru tvo in pre li od besed k dejanjem.{ {

{Nato sta sledili dve leti udarni kega dela, lobiranja,turisti nega vodenja izletov po Beli krajini, kelnarjanja na~Jurjevanju, prerekanj, iskanj, sestankovanj, tistih bolj uradnih inonih malo manj. Vse samo, da bi zaslužili kak dinar za obnovona ega prostora, vse samo, da bi bil klub imprej izgrajen.{ ~Dobesedno smo ga gradili, ta prostor, ki je bil totalno v razsulu, kije bil pred leti streli e, e prej pa so bili na tem mestu javni WC-{~ {ji. Kako pomenljivo. Prostor za izlo anje, sranje, bruhanje.~Dostikrat smo namre sli ali:~ { »Kako sranje se grejo tisti

hašišarji?«

Klubovci smo imeli vsake toliko e prav~»sestanke«,

pomislim, skoraj vsak teden, na katerih smo predebatiraliprej nje in prihodnje korake. To so bili eni taki lepi trenutki{vznesenosti. To so bile na e enkratne sanje. Druženja vodstva{kluba, e ga tako pretenciozno imenujem, kajti ne glede na~dolo ene smo bili enaki med enakimi.~ »funkcije«,

~ [ ~Dobivali smo se v gostilni pri Bari u ali pri tefani u vDragatu u.V takrat e starem Župan i evem hramu so nas greli{ { ~ ~kru na pe , vino in za udeni pogledi Belokranjcev. Pa pogovori o{ ~ ~

umetnosti, o klubu in e o mnogo drugem.{[ {e je bil tisti pravi ank, ožgan od besed, žalosti in

upanj. In mi. Mladi, lepi, zaljubljeni in v asih isto malo nesre ni.~ ~ ~Polni mo i, mladostne potence in poezije. Robijeve prve opazne~slike, Maretovi zadnji izpiti na pravu, ter Andrej, ki je bil itak na{»spiritus agens«. Na a modra misel, na peace maker. eprav je{ { ^zmeraj zamujal. eprav smo ga zmeraj akali, nam je ponavadi^ ~uspelo priti v zadnjem trenutku. Prevozno sredstvo – Andrejevarde a o itno registrirana za nas pet.~ ~»katrca«,

8. 1992, MKK.FEBRUAR OTVORITEV»Barva na lesenih oblogah v klubu se še suši. Hitimo.

Tako kot zmeraj, v zadnji minuti je potrebno še toliko

postoriti. Pa govor imam. Napetost. Sanje se materializirajo,

lahko jih okusiš. Da, sanje dišijo. Dišijo po oljnati barvi, po

belem apnu na stenah. Ljudje se zbirajo, ne morem verjeti,

koliko jih pride. Klub je premajhen. Kje imam napisan

govor? Trema. Je vse to res? Spijem kozarec vina. Potem se

začne.

Član predsedstva RS Dušan Plut uradno odpre klub.

Miha Plevnikov igra na klarinet. Besede se lepijo na

neposušen les in strop. Nazdravljamo. Tam je Daja, ki se

smeje. Mislim, da tam stoji Funf in da ob šanku med gostim

smehom in dimom zagledam Toma, ki debatira s Poljcem.

Mislim, da so tam. Rad bi, da so tam. Dare Grgičev je sigurno

tam, pa ef, ki se filozofsko muza. In mnogo drugih. Vrvež.Ð

Stiski rok. Utrinki, spomini ...«

Klub smo potem vodili do nekje 1995. leta, ko so gaprevzeli naslednji mladi zanesenjaki. Ta prostor druženja je bilprakti no odprt vsak vikend. Organizirali smo razli ne koncerte,~ ~tako džeza, kot alternativne glasbe, folklornih ritmov in kla-sike.

Pri nas so se ustavili tudi igralci s svojimi monodra-

12 | 13

mami. Celo lastno gledali ko skupino smo imeli, ki jo je vodila{Helena.

Organizirali smo kulturne prireditve tudi izven kuba.Razstave, multimedijske dogodke, kot je bila tista pod rnomalj-~skim Kozolcem, na takrat praznem prostoru, kjer so danes raznilokali. Jaz s svojo pisarijo in Robi ter njegov slikarski kolega ssvojo slikarijo. koda, ker nimam ene same fotografije tega[dogodka , ki se je odvijal na son no sobotno dopoldne, mislim~(?)

da l. 1989. Na Studiu D sem v samostojni avtorski oddaji Rockstudio na Studiu D podajal informacije o dogajanju v klubu, gostil{tevilne izvajalce in populariziral klub kot tak.

~Zmeraj ve je bilo obiskovalcev tudi iz drugih krajev.Med drugim smo pomagali mladim iz Ko evja, ki so si želeli po-~dobnega prostora v svojem mestu.

»In tako vsak vikend, neprespani, a nasmejani.

Jutro, nedeljsko jutro, mi majavega, nekoliko neodločnega

koraka iz kluba, prve mamice in strici pa k jutranji maši. Jutro

je sveže, saj se sonce komaj sluti za kopreno mraka. Griček,

ta Panteon mesta se rojeva pred nami. Črnomelj je še pose-

bej lep tako umit z jutranjo roso. In tako naprej … do danes,

»neki novi klinci«, nova jutra … petki, sobote…«

Naj sklenem z mislijo, da je naloga družbe dati mladimmožnost, da bodo lahko svoj prosti as smiselno uporabili, a jim~brez odve nih besed in insinuacij prepustiti odlo itev in pobudo.~ ~Resni na svoboda je le svoboda posameznika, svoboda imeti~možnost razli nih iskanj.~

{Verjamem, da smo z na o idejo ustvarili tak prostornovih ali-in druga nih kulturnih praks, novih informacij in pozi-~tivnega ter kreativnega razmi ljanja, ki bo, sr no si želim, z{ ~novimi generacijami živel tudi v prihodnje.

Sl 1.ika 7. februar 1992, tvoritev prostorov Mladinskega kulturnega kluba Bele krajineo , foto: arhiv MKK BK.

14 | 15

Sl 2. Dr. Dušan Plut Boštjanuika , član predsedstva RS na otvoritvi prostorov MKK BK čestita prvemu predsedniku društva,Švajgerju. Marko Zupanič Helena Vukšinič Andrej Kunič Damjan Plut AntonV ozadju stojijo od leve proti desni: (zakrit), , , ,Starc Gordana Popovič Robert Lozar(zakrit), (zakrit ) ina , foto: arhiv MKK BK.

Sl 3 4. Vita Mavričika in Na otvo itvi MKK BK, 7. februarja 1992 je nastopilar , , foto: arhiv MKK BK.

16 | 17

Vsaka mladost potrebujeiluzije, se mora upirati in

mora biti kreativna. To sotrije pogoji, da se lahko

kvalitetno izživi, da seizpolni. Mladi moje

generacije smo živeli včasu burnih družbenih

sprememb,

ki jih bo prihodnost vrednotila podobno, kot druge velike prevrate dvajsetegastoletja. Tak ne okoli ine, kot tudi dejstvo, da smo odra ali v poznem socia-{ {~ {~lizmu, so nas usmerile v kriti nost do družbenih anomalij. Kasnej e generacije so~ {bile s tega stali a v veliko slab em položaju. Razgradilo se je prevladujo e{~ { ~ideolo ko sredi no polje, ki je pred tem tudi povsem pasivne subjekte sililo v{ {~dejavnej e soo anje s stvarnostjo. Seveda posplo ujem in ne drži, da so bili v tistih{ ~ {~ ~ ~asih kar vsi mladi kulturno ali politi no aktivni. Gotovo pa nas je bilo ve kotdanes. Trenutna situacija je verjetno spet priložnost za mlade, da se vzpostavijokot kriti ni, aktivni ustvarjalni subjekti, vendar se zaenkrat v veliki ve ini e vedno~ ~ {obna ajo kot pasivni soudeleženci potro ni kega cirkusa. e primerjamo denimo{ { { ^srednje olske asopise izpred dvajsetih let in e prej z dana njimi, je vtis porazen.{ ~ { {Dana nji srednje olski asopisi so na ravni takratnih osnovno olskih, vsebina je{ { ~ {strukturno enaka, nekriti no, naivno sprejemanje vladajo e ideologije, prej~ ~

socializma, danes potro ni tva. V tistih asih pa nismo bili{ { ~ ~obremenjeni toliko z eksisten nimi problemi, s katerimi se prej~ali slej soo i vsak posameznik, ampak so nas, kot vsakega~ustvarjalnega mladega loveka, zanimala bolj temeljna vpra-~{ {anja: preizpra evanje lastne pozicije v svetu in neustavljivaželja po tem, da bi ga spremenil. Ideali, brez katerih ni pravemladosti …

~ {Tako sva nekega ve era z Bo tjanom po nekaj kozar-~ ~ ~ {kih v zamra enem kotu neke rnomaljske gostilne pri la doideje, da bi naredila klub, mladinski klub. Navdu enje, ki sva ga{ob utila, sva kmalu delila s e drugimi soustanovitelji dru tva, ki~ { {si je poslej organizirano prizadevalo za uresni itev ideje, ki~prežema skoraj vsako mlado generacijo. Imeti svoj prostor,ustvariti atmosfero, s katero se lahko identificira skupina mladihljudi z neko vizijo.

~ { ~V za etku se je ustvarila iroka skupina razli nihinteresnih skupin, zraven se je prikradla seveda tudi nastajajo a~politika, ki je v bodo em prostoru videla velik interes. Kar v~ponos mi je, ko se spomnim, kako smo tovrstne tendence, neglede na na o mladost in politi no neizku enost, v temelju pre-{ ~ {pre ili. Nenehno smo vztrajali, da klub ne more biti denimo v~simbolni lasti ene skupine oz. stranke, v tem primeru ZSMS,ampak mora biti politi no nevtralen, njegove vsebinske prio-~ritete pa splo no kulturne, umetni ke.{ {

Presenetljivo pa je bilo tudi, da nam je lokalna politikapustila proste roke pri projektu. Temu so gotovo najbolj botrovaletedanje zgodovinske okoli ine: na a prizadevanja je ve ina{~ { ~razumela kot del ir ih družbenih sprememb, ki so bile pred{ {vrati.

Sprva so nam kot potencialni prostor ponudili malodvoranico v kleti kulturnega doma, potem pa je pri la prava{prilika. Staro portno streli e pod sodi em, biv a javna{ {~ {~ {strani a. Veselje nad bodo im prostorom je bilo nalezljivo,{~ ~atmosfera, ki je obdajala samo izgradnjo, pa izredna. Navdu-

{ ~enje, pri akovanje, strastno vizionarstvo … S ponosom pa meposebej navdaja dejstvo, da smo klub v veliki meri tudi dejanskozgradili z lastnimi rokami. Najprej izkop drenažnega jarka obsodi u, i enje prostorov, zidarska dela, pleskanje, barvanje{~ ~ {~… Bodo sodnik Igor v oblaku prahu, ko z veliko rezilko v kamnito~steno vrezuje kanale za vodovod, bliskanje varilnega aparata vrokah mojstra Bojana, nepozabna vožnja s katrco v Ko evje po~pult za ank, pol metra snega, Andrej, Bo tjan, Marko, smeh …{ {Zidanje odra, vzhi enje ob postavljanju prvega ozvo enja~ ~ (danes

še za slušalke ne bi bilo dovolj močno), itd, itd.~Vizija kluba je bila preprosta in navdihujo a: ustvariti

kreativno polje, kjer se bodo kresale ideje mladih ljudi. Kot vsakavizija, je bila tudi na a v veliki meri iluzorna, že dolgo vem, da je{bila neuresni ljiva. Ampak, kot pravi nek star pregovor, si je~treba želeti nemogo e, da lahko naredi mogo e, ali vsaj tako~ { ~nekako. Bodo i prostor sem videl kot neke vrste kreativni~generator z intelektualnim potencialom, kavarni ko vzdu je{ {podnevi, kupi resnih revij in asopisov, pogovori o umetnosti,~družbi in seveda o vseh ostalih stvareh, ki zanimajo mladega~l ~ ~oveka, zve er pa klub, zatemnjeno, naelektrizirano ozra je,valujo a energija, dobra glasba, gledali ke predstave, perfor-~ {mansi, norost, veselje, razposajenost … Bila je ideja za druge~ ~ase, predvsem pa za drug prostor, verjetno za ve je mesto. Vmajhnem mestu pa ne more ustvariti urbanega ozra ja.~ { ~Kriti na masa je bila premajhna, premalo je bilo kreativnih ljudi,~ki bi presegali obi ajne vedenjske vzorce. Revije, ki so bile~zložene na polici za ankom, so v glavnem samevale neprebrane{in klub nikoli ni postal kavarna, kot smo si nekateri želeli.Izpolnil in presegel pa je druga pri akovanja. Postal je kvaliteten~koncertni prostor, prava meka za alternativo v celotnemdolenjskem prostoru. Povsem izpolnil je tudi pri akovanja in~željo, da ne bi po nekaj letih vse zamrlo, kot se obi ajno zgodi in~se je zgodilo denimo v sosednji Metliki. Mogo e je bila zadeva~tako dobro zastavljena, da jo vsakokratna menjava generacije ni

ogrozila, ne vem. Ustvarili smo prostor, ki je premogel dovoljcentripetalne sile, da je združeval in zadržal energijo. In gamorebitne destruktivne namere, ki jih seveda ni manjkalo, nisomogle ogroziti. Vsako vodstvo, ki je prevzelo je»štafeto«,

preseglo nesoglasja in bilo, v radost in zadovoljstvo ustano-viteljev, v svojem delu uspe no.{

Kar nekako ne morem dojeti, da je že dvajset let, kar seje vse skupaj za elo, ena cela generacija je v tem asu odrasla.~ ~Življenje me je, kot vse ostale akterje, seveda zapeljalo v drugesfere, prioritete so se spremenile, tista prava mladost pa nas jepred lastnimi o mi prevarala, zapustila, kot je lepo rekel en~pesnik. Že leta nisem reden gost kluba in ko pomislim, koliko~ ~asa in energije sem vložil vanj, v asih obžalujem. Zdi se mi, da bilahko ta as, ali vsaj del tega asa porabil za druge stvari. Pa~ ~vendar: ko ob asno zavijem vanj, pozno popoldan, kot se re e,~ ~he, he, me spreleti po hrbtu, znova za utim, da se je nekje~obdržala sled tistih intenzivnih asov. Bil sem del tega prostora,~in me je vsaj malo zaznamoval.

~Kot pri vsaki stvari je vsak za etek težak, potem pavse ste e, vendar je verjetno e teže tak no zadevo obdržati na~ { {nivoju, ki je bil zastavljen. Žalosti me, ko vidim srednje olce in{{ { {tudente, mlade ljudi v krempljih potro ni kega delirija, obpomanjkanju kolektivnih vizij pa vlada tudi apati en odnos do~duhovno presežnih vsebin. Ultimativna želja povpre nega~

mladega loveka je nov avto, izobrazbeni vrhunec pa vozni ki~ {izpit. Ob omembi besedic, kot so umetnost, filozofija, poezija inpodobno, pa dobi vsaj prebavne motnje, e že ne kaj huj ega.~ {Razmere verjetno niso tako rne, kreativci tudi v najhuj ih~ {razmerah splavajo na povr je, vendar so pred sedanjim{vodstvom kluba veliki izzivi. Mogo e jim bo v pomo globalna~ ~sprememba temeljnih vrednot, ki bi morala biti pred nami, ta bivzdramila mlade ljudi, da bi znova v ve jem tevilu iskali~ {prostore, v katerih posku ajo navdu enci odpreti alternativno{ {polje sodobni pop-potro ni ki civilizaciji. Tu se skriva resni ni{ { ~potencial prihodnosti, za vse nas. Držimo pesti in jih podprimo,kolikor je to v na ih mo eh …{ ~

Pa spet čez dvajset let, ne?

20 | 21

Sl . č - Gonge Industbag,ika 5 Goran Jarnevi iz prvi rock koncert v MKK BK, 8. februarja 1992, foto: arhiv MKK BK.

Slika 6. Trinajsto prase Roman Ravnič Tomaž Rauch21. februar 1992, . Na fotografij in , foto: arhiv MKK BK.

22 | 23

Slika 7. 21. marec 1992,The search for what,

iz klubskega dnevnika, v kateregaso nastopajoči vpisali svoje vtise.

Slika 8 in 9. Morrison Hotel Damjan Plut, Peter Jakša28. marec 1992, , za bobni na kitari , foto: arhiv MKK BK.

24 | 25

Ko mi je Janez Weiss predpribližno pol leta omenil, da s

prijatelji pripravlja obseženkronološki in vsebinski

pregled delovanjaMladinskega kulturnega

kluba Bele krajine obdvajsetletnici ustanovitve

društva, sem bil prijetnopresenečen; hkrati pa sem

se začel počasi zavedatirazsežnosti podviga.

~ ~Vendar, Janeza poznam, in vem, da bo s svojo analiti no natan nostjo inneizmerno delovno vnemo zagotovo zaklju il delo, ki si ga je zadal. Povrh vsega mi~je e namignil, da od tirih ustanoviteljev dru tva pri akuje nekaj uvodnih vrstic in{ { { ~dvajset let zakopani spomini na prva snidenja z idealistom Bo tjanom vajgerjem,{ [zasanjanim in vedno prepoznim Andrejem Kuni em ter radikalcem Robertom~Lozarjem so po asi spet pokukali na plano ...~

V rosnih letih sem se vtihotapil na koncert– ampak res rosnih -

~ { ^rnomaljskih rock skupin v avli dija kega doma v rnomlju.Smrkavo uho, do tedaj vajeno melodi nih napevov skupin, ki so~igrale po okoli kih veselicah ter igranja harmonike v glasbeni{{ ~ ~oli, se je prvi soo ilo s hrupom in energijo Britofa, Katerpilerov,Bak i kanalizacije{ { (naj mi člani bendov oprostijo pisne

napake) in mogo e e koga poleg. Fantje so mi razkrili, da poleg~ {priznanega in veljavnega vedno obstaja e nekaj drugega,{druga nega, novega. Doma a harmonika je pa dobila obris~ ~ ~kitare. Tovrstno dogajanje v rnomlju je v zgodnjih osemdesetih^letih bolj ali manj zamrlo; primat je v celoti prevzela Metlika.

Prodor punka in jugoslovanskega novega vala, ki ga v^ {rnomlju takrat nismo kaj prida upo tevali, so s pridom izkoris-tili Metli ani in v klubu v sedanjem gasilskem muzeju v metli~ {-

kem gradu pri eli prirejati izvrstne koncerte. Iz mojega zornega~kota so bile razmere v Metliki idealne; primeren klubski prostor,mo no organizacijsko jedro in pripadnost ve generacij so~ ~povzro ili, da so bendi v Metliki z Industbagom na elu rasli kot~ ~gobe po dežju. Metlika je bila takrat romarska Meka manj ega{{ ^ {tevila rnomaljcev in e danes velja za unikatno punkerskozadrugo v slovenskem alternativnem glasbenem prostoru.

^ ~Medtem se v rnomlju ni dogajalo skoraj ni ; toseveda velja za generacije, ki so ustrezale metli kim zavze-{težem. Ve eri ob petkih in sobotah so minili ve inoma ob~ ~kvantanju in premlevanju vedno istih zgodb v gostilni „priSkubcu“ in se nadaljevali v disku v grajski kleti. V disku je srediosemdesetih let nastopilo kar nekaj zvene ih imen doma e~ ~glasbene scene, ki pa so hitro zvodenela ob prisotnosti skupin,kot so Agropop in podobnih izdelkih doma e glasbene obrti.~

{ ~Prvo dobrodo lo vznemirjenje je povzro il velikanskigrafit na Kolodvorski ulici v rnomlju pod osnovno olo:^ {„Študenti, riti lene neustvarjalne“, zaradi katerega sem bil kot

{ ~tudent sprva malce jezen, potem osramo en, nato pa sem hitrosprevidel, da do potankosti zadeva srž problema pasivnosti insamozadostnosti rnomlja. Avtorja grafita seveda poznam in^kasneje sem se dodobra seznanil z njegovim ogor enjem zaradi~dejstva, da velika kolonija tudentov, ki se je ob vikendih iz{Ljubljane vra ala v rnomelj, ni zmogla ni esar razen zatrje-~ ^ ~vanega po itka.~

~Pred dobrimi dvajsetimi leti je Zveza socialisti nemladine Slovenije (ZSMS) obvladovala podro je mladinske~aktivnosti, kulture in mogo e kan ka upornosti na simboli ni~ ~ ~ravni. V ob inskem odboru ZSMS v rnomlju je vzniknila ideja, da~ ^bi mladini zagotovili ustrezne klubske prostore za raznovrstnedejavnosti. Prva predvidena lokacija je bila stavba nekdanjeknjižnice na Gri ku, kjer sedaj domuje rnomaljska godba.~ ~Treznemu premisleku takratnih vodilnih pri ob inski organizaciji~gre zahvala, da je bila izbrana nova lokacija, sedanji klubskiprostor MKK. Zatem je vnema ZSMS nekoliko pojenjala; za ela je~namre iskati ustrezni prostor na novem slovenskem politi nem~ ~zemljevidu. Tak na vloga ZSMS ni sovpadala z na o vizijo kluba{ {kot sredi a ustvarjalnosti in prostora razli nih idej in pobud.{~ ~

^ ~Prostora, ki je bil namenjen mladim rnomlja razli nihmnenj in opredelitev, nismo hoteli deliti z nobeno politi no opcijo,~~eprav je bil, to moram poudariti, prvotni namen ZSMS hvale-vreden. Zato sem s prijatelji Bo tjanom vajgerjem, Andrejem{ [Kuni em in Robertom Lozarjem ustanovil dru tvo – Mladinski~ {kulturni klub Bele krajine, ki je postal upo tevan sogovornik pri{pogovorih o usodi in namenu kluba. ZSMS se je po dolo enih~nesoglasjih dokon no umaknila, se na portoro kem kongresu~ {preoblikovala v stranko ter s tem dokon no izgubila ves interes~za realizacijo prvotnega namena. Ne glede na omenjena majhnanesoglasja bi se rad takratnemu vodstvu in lanom ZSMS zahvalil~za idejo, ki nas je na svojstven na in vzpodbudila in nam dala~

zalet, katerega rezultat je viden e danes.{

Tako, prvi korak je bil storjen. Korak, ki je sprostil vsoenergijo, ki se je nakopi ila v nas. Korak, kateremu se je~pridružilo veliko tevilo somi ljenikov in idealistov, ki so verjeli v{ {kon ni cilj. Množica posameznikov, ki so nesebi no pomagali, da~ ~je klub iz popolnega razsula pri el dobivati sedanjo obliko,~posameznikov, ki jih raje ne bi na teval, ker bi lahko koga po{krivici izpustil. Dobri dve leti dela, ki je bilo opravljeno z dobrovoljo in med salvami smeha ob na rtovanju vseh mogo ih~ ~dogodkov. Tudi o koncertu No Means No. Ne tete ure dogovarjanj,{najbolj izvirni na ini nabave materiala in improvizacija pri~vgradnji. Med tem asom ni zamrla osnovna dejavnost dru tva;~ {ob pomo i Helene Vuk ini , ki se nam je pridružila, je MKK~ { ~organiziral ve dogodkov in si po asi za el nabirati izku nje –~ ~ ~ {koncert metli kega Industbaga, branje Bo tjanove poezije in{ {Robitovo slikanje na mestu sedanjega Piccola, koncert NaneKure v kulturnem domu in, e me spomin ne vara, celo svoje-~vrstna predstava ob kulturnem prazniku. Vse skupaj jespremljalo tiho odobravanje in podpora dolo enega dela~~ ~rnomaljske javnosti na eni in množica ve nih dvomljivcev nadrugi strani.

{8. 2. 1992 je dr. Du an Plut z odprtjem kluba vtisnilneizbrisen pe at na slovensko klubsko sceno. Klub namre brez~ ~prekinitve deluje od otvoritve dalje; pretežno samofinanciranjedejavnosti v tako dolgem asovnem obdobju ga uvr a na vrh~ {~slovenske vzdržljivosti. Poudarjena neodvisnost je bila vednoupo tevano pravilo, ki je omogo ilo raznolikost in izvirnost{ ~programa. Ob gostovanjih priznanih skupin je klub vseskozipodpiral mlade, neuveljavljene bende in na nek na in postal~njihovo zato i e. Kmalu po otvoritvi je na naslov kluba pri elo~ {~ ~prihajati ogromno tevilo ponudb skupin, od kvalitetnih demo{posnetkov do skoraj nerazpoznavnega, v garaži posnetega

hrupa. Nepregledna množica tujih in doma ih bendov, ki so se~zvrstili na klubskem odru, je potrditev, da je bila na a odlo itev{ ~pred dvajsetimi leti pravilna.

Kljub podpiranju raznih oblik in usmeritev glasbenegaustvarjanja pa klub ravno zaradi lastne prepoznavnosti ni mogelnuditi okrilja dolo enim subkulturam, ki so se na glasbeni sceni~pojavile v asu delovanja kluba. Ob rna programska shema je~ {ibila vedno jasno za rtana in ravno zaradi nje je klub na el svoje~ {mesto v prostoru ter s tem upravi il pri akovanja obiskovalcev.~ ~Tak na interpretacija je seveda le navidezno kontradiktorna;{dolo ene subkulture so morale svojo afirmacijo pa poiskati na~ ~drugih, njim prilagojenih mestih in tam upravi iti svoja in~pri akovanja drugih.~

{Na koncu bi rad dodal le e nekaj besed o mestu MKK v~ ~asu nastanka in njegovi sedanji poziciji. Nedvomno je druga -

nost, bodisi na glasbenem, bodisi na kak nem drugem podro ju,{ ~vedno marginalizirana. Najlažje je seveda pobegniti v zavetjeustaljene in družbeno sprejemljive idile - pri tem(navidezne)

imam v mislih naj ir o družbeno sprejemljivost – ter iz varne{ {razdalje napadati druga e misle ega. Druga možnost, ki se~ ~ponuja, je možnost odkritega zagovarjanja lastnih idej in mi ljenj{ter njihovo udejanjanje ne glede na negativni odziv okolice. Podrugi strani pa margina v smislu ekskluzivnosti mora obstajati,kajti v nasprotnem primeru kaj hitro pade v vode tolerance in stem v istem trenutku izgubi izjemnost. Ve inski odklon zato~zagotavlja prepoznavnost in, posledi no, obstoj.~

~ {Na elnost in doslednost idej je v na em kulturnemprostoru v tem trenutku na psu; resorno ministrstvo za kulturo jemalodane ra unovodski servis~ (pa četudi Majdo Širca cenim),

intelektualni potencial institucij umetnosti ne vpije, temve~nebogljeno mol i in varuje svoje fevde,~ - le pred kom ? -

28 | 29

nacionalna televizija, sicer prva poklicana k izobraževanju indvigu kulturne zavesti, pa nas v mesecu kulture velikodu no{obdari s posebno, slovesno izdajo Ko nikove gostilne. Varno{zavetje je garant eksistence, vendar ne za vsako ceno. S tegazornega kota v celoti sprejemam sicer poudarjeno radikalnoizjavo Slavoja Žižka glede Cankarjevega doma. e dobro, da ima[vsak prepad tudi svoj rob ...

MKK, ki se je dvignil iz ru evin bednega streli a, je od{ {~nastanka dalje preživljal napade, poskuse onemogo anja~delovanja in druge ovire, ki jih je uspe no odbijal. Odpornost,{vztrajnost in v pravih trenutkih podana odlo ilna beseda podpore~lokalnih oblasti so MKK izoblikovali v institucijo, katere nadaljnjiobstoj ni ve odvisen od zunanjih vplivov; MKK bo živel, dokler~bodo smisel v njegovem življenju videli njegovi lani. Njim pa~želim obilico ustvarjalnosti in užitkov v bodo em delu.~

P.S.Pa vendar, 1.12. 2007, MKK ob 11.00 uri:BKNo Means No, Kanada

Slika 10. Pure Laine2. maj 1992, (A). Nastop prve tuje zasedbe v MKK BK, foto: arhiv MKK BK.

30 | 31

Slika 11. in 12. Ukrajinski kozaki9. maj 1992, (UA), foto: arhiv MKK BK.

Slika 13 Šukar. 12. junij 1992, , foto: arhiv MKK BK.

32 | 33

Slika 14. Marko Brecelj Javno Trajo27. junij 1992, z , foto: arhiv MKK BK.

Slika 15. 11. julij 1992,Laufer (HR),iz klubskega dnevnika.

34 | 35

Vsiljuje se mi misel, da bimorala napisati, kako se

začetkov MKK preddvajsetimi leti skoraj ne

spomnim več. Da bi moralaugotoviti, da so začetki klubaneskončno daleč, oddaljeni in

zamegljeni. Pa se nekaterihstvari še kako jasno spomnimin priznam, da sem si v tistih

časih lažje predstavljala, dabo klub deloval 20 let,

kot da bom sama neko toliko starej a. Tipi no žensko, najbrž …V prvi stik z idejo~ { ~kluba in njenimi snovalci sem pri la nekega sobotnega popoldneva v stari metli ki{ {{ { { {oli, kjer smo imeli vaje z belokranjsko tudentsko gledali ko skupino. Pri la staBo tjan in Andrej in nas modro spremljala. Ne, ta prihod mi ni bil v e , priznam. Po{ { ~vaji mi je Bo tjan razložil, kaj pripravljajo, kaj se bo zgodilo in kaj v klubu dogajalo.{Pa da bi želeli imeti pod svojim okriljem tudi mlade kulturnike mojega kova, pacelo gledali ko skupino in da bi v klubu pripravljali literarne in gledali ke ve ere,{ { ~

poleg glasbenih seveda, pa e in e … Ne, to prvo sre anje in ta{ { ~razgovor mi sploh nista bila v e . Zdelo se mi je nekoliko vsiljivo{ ~in veliko preve idealisti no. e danes prav utim svoje takratno~ ~ [ ~nezaupanje in dvom v sli ano.{

[ ~ ~ {ele ez nekaj asa sem ugotovila, da je Bo tjan~lovek Velikih besed, s katerimi pripoveduje svoje velike sanje,in katerim isto zares sledijo tudi konkretna dejanja. To ga je že~takrat lo ilo od množice tistih, pri katerih se(še bolj pa danes) ~vse za ne in kon a pri besedah. Na sre o je svoje takratno delo~ ~ ~zastavil v skupini fantov, ki so živeli na podoben na in. Ki so imeli~v glavah in srcih izjemne ideje, sanje in vizije. Ki so znali vse toopisati in predstaviti. In to glasno! (Težko so kdo predstavlja te

glasne velike besede, prešeren smeh in široke kretnje, če tega

ni slišal in doživel …) In ki so si v nekem trenutku upali velik deltega uresni iti. Tako je nastal Mladinski kulturni klub Bele~krajine in tako je nekaj let uspe no deloval pod vodstvom{Bo tjana, Andreja, Robija in Marka, pa na svoj na in e Damjana.{ ~ {V ast mi je, da se v nekih trenutkih lahko pri tevam k tej skupini.~ {

Spomnim se priprav na odprtje kluba, mravlji a pridnih mladih{~»delavcev« v podzemlju, ki so kon evali dela in skrbeli za zadnje~detajle. Sama sem imela na skrbi kulturni program ob otvoritvi. ZGogo in Tonijem smo resno in profesionalno pripravljali recital.Klicala sem Vito Mavri , ki je takoj in pod normalnimi pogoji~privolila v glasbeni nastop. In nikoli ne bom pozabila, ko je pri la{vsa nasmejana in navdu ena in vpra ala, kje se lahko preoble e{ { ~in uredi. Poslala sem jo v sanitarije v grad ez cesto … Že takrat~so bile v nemogo em stanju a druge re itve ni bilo.~ {(kot danes),

Nazaj je pri la vsa ble e a in lepa in prav ni ni komentirala{ {~ ~ ~»garderob«, v katere sem jo napotila. Svoj nastop je opraviladobro, kot zna, in mislim, da je dala otvoritvenemu programuprav poseben pe at. Poleg vsega ostalega … in vse je bilo~posebno.

~Potem se je za elo … redni klubski program … ideje za

nove dogodke … novi glasbeniki, pa spet glasbeniki in noviglasbeniki. Klub je bil bolj kot vse drugo koncertno prizori e,{~kar je ostal do danes. Ni slabega ni v tem, ravno nasprotno,~~ {eprav sem vedno upala, da bodo v njem na li mesto tudi drugimladi ustvarjalci. Kdaj pa kdaj se je sicer pojavil kak igralec alimanj a skupinica njih, pa kak ni potopisi, videoprojekcije,{ {v asih celo literarna prireditev, a vse to je bil od nekdaj zgolj~rahel spremljevalni program. Z malo odziva in ibko publiko.{Zadnje ase se baje to spreminja, npr. na ve erih stand-up~ ~komedije, kar je vsekakor za pohvaliti.

{ {~Na e takratne ideje in stali a »predsedstva« smonenehno premlevali, dograjevali in usklajevali. Nepozabni so bili(običajno nedeljski) sestanki, ki so se vedno zavlekli pozno vno in med katerimi se je mo ki del ekipe obvezno skregal na~ {smrt. Vendar je bil to le na in izražanja mnenj, kresanje stali ,~ {~dokazovanje mladih nepokvarjenih ustvarjalnih mo i, kon~ -struktivno priznavanje pripadnosti istim ciljem. Vsaki znova pa~je bilo glasno, burno, veselo in strastno. Na vse ali ni . Najbrž~smo tak no predanost in zavzetost iskali tudi pri delu in{ustvarjanju ostale mlade populacije svojega asa in prostora.~Mogo e smo vsaj na za etku pri akovali veliko preve .~ ~ ~ ~

~ { ~Nemogo e je zapisati ne tete drobce, ki se lovekuutrnejo ob razmi ljanju na tiste za etke. Ogromno je internih{ ~doživetij in ob utij, ki bi jih težko razumeli. Z 20-letne razdalje se~zdi vse takratno e lep e in bolj e, kot je mogo e bilo. Zdi se, da{ { { ~smo bili v pravem asu na pravem mestu. In s pravo mero~idealizma in realizma v sebi. Da smo znali za eti nekaj, kar so~pozneje drugi samo e izbolj evali in dopolnjevali. Slednje je{ {pravzaprav velika nagrada - nam in mestu, v katerem živimo.In ob utek ob tem je dober.~ – brez nepotrebne skromnosti –

Res dober.

Slika 15. Strelnikof3. oktober 1992, f, foto: arhiv MKK BK.

38 | 39

Slika 16. 31. oktober 1992,Polska Malca,

iz klubskega dnevnika

Slika 17.

25. december 1992,Tomaž Pengov,foto: arhiv MKK BK.

40 | 41

Ko so me v soboto (nakoncertu Majk) nagovorili,naj nekaj napišem v okviru

obletnice MKK, se nisempočutil ravno v pravi fazi za

to zadevo. Najbrž si nisem najasnem, ali zato, ker se ne

udeležujem več rednokoncertov v Črnomlju, ali je

mogoče krivo to, da ravnozdaj aktivno ne priganjam

svojega banda, tudi pomeniene vrste odvajanja od stvari.

~ ~ ~No, e bi se hotel o istiti od te scene, bi trajalo verjetno ve kot tridesetlet. Najbrž bi dolo enim, seveda e bi bilo možno izlužiti substanco, morali poleg~ ~ostalih zadev na zdravni kih pregledih meriti nivo rock&rolla v krvi. potem{ Ha, ha,

bi se udili, kako ta lovek sploh e živi - pa ne misliti da sem se s temi besedami~ ~ {prelevil v laboratorijskega abstraktneža. No, vodstvo kluba, zadnja leta trdnozasidrano okoli Broken lock so že druga(čestitam jim za zadnjo odlično ploščo),

oz. tretja generacija, ki daje e tisto nekaj pristnega in zavzetega{belokranjski sceni, da vse skupaj ne gre vragu v naro e. Saj~jpotem bi lahko hitro bili tam, kjer se je zna la takrat Metlika. Se{pravi - v prelomu tam nekje okrog leta 1987, ko je razbitjeangažiranih pogledov na stvari in frakcizem dolo enih~Metli anov, ki so bili, ali bolje re eno smo bili, do takrat veliko~ ~bolje povezani med seboj (naj se spomnimo, da smo imeli v

Metliki do tedaj močno punk oz. rockovsko tudi koncertno

dogajanje, pa da ne bom zdaj našteval akterjev skupin od

Indust baga, Stekline, Groteske, bb shopa, La grande

britanie, Betlehemske zvezde, Mame dolores, Pasmatrsov in

še raznoraznih derivatov, ki so bili prisotni tudi zgolj kot

muhe enodnevnice), prispeval k temu ,da nikakor nismo na li{ve skupne poti. Nekaj se je potem e dogajalo v dvorani v~ {Gradacu, a kaj ko Metlika ve ni mogla zadržati prostorov, ki so~bili nujni za delovanje koncertne dejavnosti. Iz na e stare{metli ke kinodvorane - nekdaj centra belokranjskega rock{prizori a, ki smo jo o itno po pankersko zažigali{~ ~ (še bolj kot

nekoč Turki), je po vsej tej na i metli ki nesložnosti in fau ariji{ { {tam ratal gasilski muzej (ne bi zdaj o podpihovalcih in krivcih

za to). »vigredaških sešnov«Seveda , ki so se redno dogajali vna em vadbenem prostoru tudi ne bi hotel me ati v{ {(bag plac),

tako kontinuirano resno dogajanje, eprav je tudi to nekaj. Na~ {band je nekako 1989 le na el nov zagon, da smo pri li do tiste{ {znamenite cd-jke in pokazalo se je, da je rockfolk»Nova leta«,

{e živ, neverjetno velik odziv. Samo kje in kdo lahko nekaj naredi,da bo belokranjski rock'n'roll ibal in kar je v zvezi s tem tudi{naprej, rabimo prostor ... da, prostor, ampak ne samo metli ki ali{zgolj rnomaljski, rabimo belokranjski subkulturni center ali~nekaj podobnega ... mogo e je to imel v glavi e marsikdo, ne~ {samo v okviru lanov belokranjskih bandov, verjetno e kak ni~ { {entuzijasti ali pa nadebudni dobi karji, ki so se pletli okoli te~scene, mogo e jih je o tem sanjalo kar nekaj, veliko je bilo o tem~izre enih besed ...~

Samo nekje v meglici pa se le spomnim tistega gostilni kega{sestanka v rnomlju, kjer me je Bo tjan vajger pobaral:^ { [»Dajmo se združiti, mi mislimo resno, imeli bomo klub, glej,

tu je tudi Kunič, Zupanič, nekaj bomo naredili, ti boš

mogoče iz strani bandov, ozvočenja kaj pripomogel.« ... Da,lepo ... sli i se fajn. Mene je Indust bag obvezal do te mere, da{sem lahko samo bolj vzpodbujal, kot dejansko pomagal, e ne~{ { ~ ~tejem na ega ozvo enja, ki smo ga v za etku delovanja klubaposojali. Priznam, da si nisem niti mislil, da bo možno na takodolgi rok to tudi uresni iti, zato dajem tukaj, vsaj jaz, velik plus~Bo tjanu vajgerju - njegov prijateljsko realni, a tudi filozofsko{ [retori ni pristop mi je zlezel pod kožo e iz ljubljanskih~ {{ ~ { {tudentskih asov - pa potem tudi druženje v okviru pilov na eGroteske v Kr kem, okoli Mame dolores in predvsem pesni kih{ {storitev, ki sva jih ve krat pretehtavala. Pa vseeno, za tako resen~poseg, e posebej, e pomisli , da je bilo vse bolj utiti vpliv{ ~ { ~neizprosnega kapitalizma v porajanju, kjer brez ficka ne gre pravni in brez pravne in jasno tudi ob nske podpore sploh ne, je bilo~ ~treba biti veliki optimist.

~»Čak«, ampak tega je že ve kot dvajset let in MKK jevzdržal in se nadgradil v e lep i in bolj i podobi, kot je bil takrat!!{ { {

{ ~Fajn bi bilo, da bi na a tridesetletnica, ki se paaktivno ni uresni ila 2010, bila v okviru dvajsetletnice~ v letucentra, ravno tako kot je bila prej nja, sem za hip pomislil na{koncertu Majk. e posebej zato, ker smo bili ravno Industbag[tisti, ki smo imeli ast, da smo bili lahko povabljeni na samo~otvoritev, da je mogo e na rock'n'roll zaznamoval~ { »trmasti«

tako na e dolgoletno delovanje, kot tudi kontinuirano delovanje{M -ja. Želim si, da bi e kdaj stal na tistem odru kot akter, kotKK {že tolikokrat do sedaj. Priznati moram, da mi je bilo tam nekjeokoli leta 1994 nekako najtežje, saj sem se ujel v lastno pestzare enega kruha, da bom vedno igral le svoje songe, pa smo se~mogo e tudi kot upor razcepitve~ (rock'n'roll nikoli ni v duši in

srcu priznaval razcepitve juge in to si upam trditi tudi sedaj)

provokativno lotili rock jugo priredb. Nenazadnje, tudi sprijateljem, so lanom tistega jugo projekta - Maretom Zupa~ -ni em, tudi on je v MKK-ju že inventar in seveda eden najbolj~zasluženih za razvoj in obstoj le-tega, e se lahko tako izrazim.~Njegovi prihodi v Metliko niso bili samo simboli nega pomena, da~tehtamo ruzance in prestarje, ampak se je verjetno dobro po util~v tistem okolju, eprav že takrat Metlika e zdale ni bila ve to,~ { ~ ~kar je bila. Verjetno se spomni, kako sem bil ves v dvomih »pa to

niso naši komadi pa ... hm, saj nimamo vaj, pa kako bo to

izpadlo v tako angažiranem klubu, kot je MKK. Dokler je

bilo to naše jugo skidaško preigravanje le domena odličnega

puba KROKAR, kjer smo bili nastavljen žur duo s

Skanitom, je to še šlo, samo naprej pa halooo!!« No, Mare jeimel prav - bilo je cool! Ampak sem le imel zavest, kaj pomeni ta~rnomaljski plac … pomeni da podpira angažiran pristop inpredvsem lastno ustvarjalne skupine v subkulturnem - lahkotudi angažiranem provokativnem smislu. In band, ki dobro dela,ima potem zeleno lu pri publiki, lahko dela tudi naprej. e dela~ ^ {povr no ali neustvarjalno, potem tudi ne sodi sem ... je pa to bil{ {povod, da je tudi Indust bag zadihal ponovno 96. leta in sem tosvoje na sre o dal na»izdajalstvo k lastnem ustvarjanju« ~smeti e zgodovine ... in spet hvala MKK-ju, ki{~ »ali bilo je ljepo«

je tudi to vrsto prepoznal, kot le del žur zgodovine in je lo il, kaj~so priredbe in kaj so predelave in kaj je zavzetost do stvari -recimo po kme ko, lo il je zrno od plev!!~ ~

{No, to je bilo obdobje, kjer smo si marsikak no besedoin vzpodbudo delili z Du nom Jesihom , ki je postal{a , »Kiskotom«

že na prijatelj in je bil dolga leta najbolj zaslužen za vse, kar je{bilo potrebno povezati skozi dogajanje in v okviru organizacijebandov za MKK. Marsikaj smo dorekli z njim, lahko re em, da je~pozitivno vplival tudi na na band in mu tudi sugeriral, e posebej{ {zato, ker smo se kot trio ponovno revitalizirali. Enkrat je v ali{celo dodal, e ne bi bilo MKK-ja, danes ve ne bi imeli kje igrati,~ ~»mamicu vam«. No to seveda ni bilo res, ampak v enih kriznih

obdobjih bi pa skoraj držalo … e potegnem alo e naprej,ha ha, ~ { {tudi SIDDHARTI je v njihovih za etkih omogo il, da je bila enkrat v~ ~MKK na a predskupina,{ saj ne moreš verjeti ...

Z Broken lock smo velikokrat nastopili kar na istih koncertih, e{posebej se v lepem spominu spomnim tistega v Ljubljani v KUDPre eren, pa jasno tudi na kjer{ »Novem rocku v Križankah«,

smo ponudili en lep pe at belokranjskega ustvarjanja. lep e~ [e {je, e se ima kam vrniti in fantje iz skupine Broken lock se ne~ {samo da imajo kam vrniti, ampak jih takoj aka doma e velik del~ {novih nalog in prav je tako.

Danes mislim, da je tukaj z njimi nov duh intelektualnihin ALTER rockovsko mo no podkovanih zagonov in dajem jim en~veliki za njihov doprinos in trud v MKK, saj ga»daaaaaaaa«

prakti no držijo pokonci. Naj bo e dolgo let vsaj tako, kot je, e~ { ~ne e bolj e.{ {

In vsi se bomo trudili za to!!

44 | 45

Slika 18. Bojana Drobeža Lada Jakše Andrej Kavšek8. februar 1993, Kulturni praznik, koncert in ter recital poezije, recitira Prva,obletnica delovanja v prostorih MKK BK, foto: arhiv MKK BK.

Slika 19. Jan Plestenjak Interaction Jazz Group Bracom Doblekarjem1. maj 1993, in z , foto: arhiv MKK BK.

46 | 47

Slika 20. KUD Idijoti15. maj 1993, po koncertu(HR) , foto: Marko Pezdirc.

Slika 21. Jani Kovačič26. junij 1993, , foto: Marko Pezdirc.

48 | 49

Slika 22. Hladno Pivo9. oktober 1993. Prvi koncert hrvaških punk veteranov (HR), foto: Marko Pezdirc.

Slika 23. Res Nullius,22. januar 1994, foto: Boštjan Matjašič.Slika 24. Niet,19. marec 1994, foto: Boštjan Matjašič.Slika 25. 2227,16. april 1994, foto: Boštjan Matjašič.

50 | 51

Anarhija na področju kulture& umetnosti še najboljproduktivna – dokazi:

sexualna revolucija 60. let,punk 1976-77. Pokojni rockkritik Darko Glavan je punk

definiral kot »potpunoubedljiva negacija klasike.«Seveda to velja za zgodnji

punk 70. & 80. let – 20. st. –punk sedanjih generacij je

kakopak simptomatičnohiperglikemičen –

konformističen

– za razliko od konteksta Exploited, Dead Kenned s, nasploh Crass ipd. Generalnayolaj evalna okoli ina je ta, da e obstajajo anarho punk bendi, kot so Aktivna{ {~ {propaganda – Diktatura kapitala pod masko demokracije. Punk pa je pravo asno~

pri el v na e kraje na Dolenjsko – Bacili, Gonars oz. Abortus in{ {BK Indust bag, Steklina idr. Punk je v– natančneje v Metliko –

80. prepri ljivo negiral kulturstati ni dogmati ni dolgcajt – in~ ~ ~stimuliral inovativnost moderne urbane rock kulture. NapalmDeath so po 1982 patentirali hard core – temu pa so sledili tudilegend Discharge, idr. Joy Division so ob koncu 70. let patentiralipost-punk. Punk je v na ih krajih aktiviral kulturni pluralizem in{boj za avtonomni prostor. Angažirana - nekonformisti na gene-~racija je v 80. in 90. letih 20. stol. vzpostavila klubsko sceno – toje infrastrukturo urbane rock kulture.

V Metliki je do srede 1989 deloval klub, ki so ga istegaleta zaprli in preuredili v gasilski muzej. Skratka kul urstati nit ~dogmatizem je na liniji ni ni treba spremenit … Metli ka scena je~ {postala didakti en vzor rnomaljskih mladincev in za ela se je~ ~ ~procedura ustanavljanja MKK BK rnomelj. Koncertna ponudba^je bila v 80. in 90. dokaj siroma na. Za ponudbo so takrat skrbeli{tudi mladinci iz Semi a npr. l. 1991 – koncert metli kih The Pas~ {mater – v gasilskem domu.s

^Ne kaže pozabiti da je MKK BK – r. pridobitevpovezana z angažiranostjo in vztrajnostjo generacije iz 80. Boj zaavtonomni prostor – svetovljanstvo oz. kozmopolitanstvo je zasedanje pretežno konformisti ne generacije precej ne-~

razumljen pojem – kar velja teti za produkt ortokapitalisti ne{ ~ov ereje – iz mladih ljudi napraviti konformiste; hlapce &~služabnice … I feel xenophobia – in Xenophobialand.

MKK BK – r. je od 1992 konstanta moderne urbane^rock kulture. Kljub pop hiperglikemi nem trendu v rocku – je~MKK vedno poskrbel za kulturni žanrovski pluralizem urbanekulture od punka, noisa, grind corea & underground metala doavantgardnega jazza. Tej konstanti vsekakor velja slediti tudi vprihodnosti. V MKK so nastopali mnogi dotakrat neznani bendi,kot so Orleki, Siddarta idr. Ob koncertih Hladnega piva – v 90. jebila v MKK tak na gužva – da je premik od odra k anku{ {spominjal na hojo v hribe. Od 90. do sedanjega retrokultur-stati nega dolgcajta se je v MKK zvrstilo vrsto žanrovsko~inovativnih bendov, kot npr. Iconoclast – avantgardni jazz duet izNew Yorka, do Hesus Attor iz Ri-HR, No means no & Hansonbrothers - podružnice do Extreme smoke 57 - grind coreprimorcev in sedanjih Dickless Tracy iz Brežic – pa sevni kih{Scum, idr. Skratka MKK BK je svetovljanstvo urbane kulturepribližal retrostati ni zaspani provinci.~

V bolj ih letih 20. stol. je bil MKK BK tudi svojevrstna{prestolnica urbane kulture NM Podgurskega sektorja idr. Kljubvztrajnem plakatiranju – je dandana nja mladina tako konfor-{misti na – da se jim ne da pogledati, kaj se dogaja v MKK – kar~velja za domorodske, ne samo podgurske subjekte. Inovativnost& inventivnost urbane kulture – je tista kulturna dobrina, ki jo jepotrebno posredovati generacijam, ki prihajajo …

Slika 26. Harries21. oktober 1995, (NL), foto: Boštjan Matjašič.

54 | 55

Slika 27.

27. april 1996, Fregatura,prvi all-girl band v MKK BK,

foto: Boštjan Matjašič.Slika 28.

17. maj 1996,Skytower,

foto: Marko Pezdirc.

56 | 57

Slika 29 in 30.

5. april 1997,Broken Lock,foto: arhiv MKK BK.

Slika 31. Atheist Rap5. april 1997, (SR), foto: Marko Pezdirc.

Slika 32.

31. maj 1997, (HU),Aurorafoto: Boštjan Matjašič.Slika 33.

7. november 1997,Long Term Survivor (FR),foto: Boštjan Matjašič.

Slika 34. Ana Pupedan,8. november 1997, foto: Boštjan Matjašič.

Slika 35.21. junij 1997, Sarcom,foto: Marko Pezdirc.Slika 36.27. 1997,decemberKojoti (HR),foto: Marko Pezdirc.

60 | 61

Brez ironije. Brez cinizma.Brez pretiravanja. Brez

olepševanja. Brezumetniškega pretiravanja.

Brez prisile španskeinkvizicije. S časovno

distanco. S čistimi mislimi. Zlepimi spomini. Z vloženo

energijo. Z zasejanimsemenom, ki še vedno živi

svoje življenje.

Seme, katerega je skupina entuziastov skrbno zasejala v zadnjihvzdihljajih rajnke samoupravne in socialisti ne Jugoslavije, je uspe no vzklilo v~ {samostojni, demokrati ni in kapitalisti ni Sloveniji. Okoli ine so bile semenu~ ~ {~naklonjene. Samoodrekajo e negovanje premnogih ga je udežno obvarovalo pred~ ~zavistjo boje ih se svoje sence. e vedno ga varuje.~ [

{Otroci socializma smo tako svojo podalj ano adolescenco preživeli voazi, namenjeni vsem, razumljeni redkim. Bili smo nezavedni borci za ohranitevanalognega. Toda vse se je dogajalo v svoji asovni dimenziji. Mo sekunde nas je~ ~

po asi drobila in nas spreminjala v ni le in enke. Vse. Brez~ ~izjeme. Po asi smo se spremenili v sužnje digitalnega.~

Hoteli smo narediti vse, kar nam niso hoteli ponuditidrugi. Hoteli smo poskusiti vse, nad emer so se zmrdovali. Ni jim~bilo kaj prida mar za na e želje. Prav. Nau ili smo se preživeti{ ~sami. Bilo nam je prijetno v razli nosti. Seme nam je bilo~

hvaležno. Z ljubeznijo smo ga zalivali z na im nebrzdanim{zajemanjem iz vodnjaka idej.

{Nam je biolo ka ura skrbnikov in negovalcevrasto ega semena neutrudno bila. Odbijala. Odbila. Po asi, a~ ~zanesljivo. In pri li so neki Nezavedno se{ »novi klinci«.

spreminjajo v nas. Samo z druga nimi besedami bi se opisali.~

MKK je zgodba o uspehu. Je zgodba o nas. Je zgodba ovas. In predvsem je zahvala vsem, kateri so se razdajali.

S predanim delom. Kot ekipa. Brez imen.

Slika 37. Zaklonišče prepeva,14. februar 1998, foto: Marko Pezdirc.

64 | 65

Slika 38. Demolition Group,21. november 1998, foto: Marko Pezdirc.

Slika 39. Overflow27. november 1999, , foto: Marko Pezdirc.(HR)

66 | 67

Slika 40.12. februar 2000,

Pridigarji,foto: Marko Pezdirc.

Slika 41.25. marec 2000,Wanda Chrome and theLeather Pharaohs (US),foto: Marko Pezdirc.

68 | 69

Slika 42. Let 37. oktober 2000, , foto: Marko Pezdirc.(HR)

Slika 43.9. december 2000,Polyplush Cats (US),foto: Boštjan Matjašič.Slika 44.20. januar 2001,Elvis Jackson,foto: Marko Pezdirc.

70 | 71

Razumeti MKK BK zgoljkot tistih nekaj deset,morda sto kvadratnihmetrov vlažne kleti, je

zgolj privid resničnosti.Klub je predvsem vsebina,

energija, so člani, privrženciin obiskovalci, nastopajoči,stari prijatelji in vedno novi

znanci. Je prispodobasproščenih druženj in vikend

svobode. So Branetovi NoGods No Masters alter songi.

{Je zmaga strpnosti, je možnost izbire z dvakratnim ja. Zato bi e enkrat.Kaj e enkrat, e petkrat, e stokrat po el isto, e te slu ajno zanima.{ { { ~ ~ ~

~Konec leta 1995, na vrhu ustvarjalnih mo i, se je jedro klubskih prvo-borcev pred asno umaknilo. Za svoje delo bi si zaslužili zvezdo na plo niku~ ~

slavnih. Zato, ker so postorili umazanaVsak član svojo!

birokratska opravila, se uspe no zoperstavili ozkim in ozko-{gledim interesom ter na prvi liniji prestregli prezir malome{-

~anske omejenosti. Pripravili so trdne temelje, uveljavili pravilavedenja in za rtali smer delovanja. S Samerjem, s katerim sva~kot nala ravno takrat dojela, da je definitivno konec tudent-{~ {skega življenja, in prenovljeno ekipo, smo prevzeli klub zrenomejem. Treba je bilo samo nadaljevati in nadgrajevati za eto~delo, ostalo je pri lo samo od sebe. Vsaj zdelo se je tako.{

~Klju ni poudarki delovanja, ki smo si jih zastavili, sotemeljili na programu, promociji, nabavi nove opreme in pred-vsem na razvoju lastne produkcije na glasbenem, likovnem,gledali ko-scenskem in literarnem podro ju.{ ~

~Nabava opreme se je za ela z zamenjavo centralnegaozvo enja. Obstoje a 4-kanalna me alna miza, ve inoma~ ~ { ~pregreti oja evalec, mikrofon ali dva in zvo niki, ki bi bili bolj~ ~primerni za v doma o dnevno sobo kot za ozvo evanje koncertov,~ ~enostavno niso ve ustrezali vse ve jim tehni nim zahtevam~ ~ ~bendov, niti ne pri akovanjem obiskovalcem. Z nakupom nove~me alne mize se je za ela zmagovita, nikoli dokon ana zgodba.{ ~ ~

[ ~e zdaj sem nejevoljen, ker nismo uspeli razviti velastne produkcije. Ve ina na rtov se je izjalovila, vse izjemne~ ~ideje pa so se namesto na odrih in v galerijah zaklju ile z~neskon nimi modrovanji ob anku. Brezmejen ustvarjalni naboj~ {mladih, ki se nima kje samouresni iti, se je kmalu pokazal za~utvaro, za floskulo, za neumnost. Imajo kje, celoNe nasedajte!

vedo kaj in kako, samo ne ljubi se jim dvigniti riti izpredra unalnika ali z barskega stol ka.~ ~

Smo pa z velikim zadovoljstvom gostili druge.Performansi, predstave, razstave, film in video, potopisna

predavanja in okrogle mize seveda niso prestavljali glavnineprograma, jih je bilo pa ravno dovolj, da smo se lahko irokoustili{z njimi. Bolj sicer s samimi dogodki kot s tevilom obiskovalcev,{ki jih je itak, bolj kot brezjaj na(po večinskem mnenju) ~umetnost, zanimala to ka G.~ Glasba!

{Usmeritev kluba je bila in je e, da je treba mladim,neznanim, neuveljavljenim doma im, slovenskim izvajalcem~ponuditi možnost nastopa. Pa smo jim jo. Stotim, dvestotim,enkrat, ve krat, vsak teden kak nemu. Seveda se nismo branili~ {niti ve ih, bolj znanih, da ne re em slavnih izvajalcev. Da le~ ~ Nak.

niso bili komercialni izme ki ali samov e nimi naduteži, kar je~ { ~pogosto itak eno in isto. Pravega arhiva ni, tu in tam je kdo kajzapisal, pofotkal, posnel. Za ušesa bi nas bilo treba. Vse

vpletene v vseh teh letih. Tudi tiste bodoče. V poduk!

{iNajraj smo imeli rock z vsemi podzvrstmi, nadžanri,stili in slogi, smo se pa radi družili tudi z džezisti, kantavtorji,punkerji, metalci, improvizatorji, etno friki, noiserji, hip hoperji,glasbenimi vseznalci in pogumnimi diletanti. Vsebina je imelaprednost pred obliko, izvirnost pred uigranostjo, ustvarjalnostpred poslu ljivostjo, samosvojost pred v e nostjo.{ { ~

[e posebej pomemben se mi zdi nastop prvegasrbskega benda leta 1996, kljub tevilnim tujim bendom, ki so{nas do tedaj že obiskali. Za prihod k nam so morali prevoziti takoreko pol Evrope, saj preko Hrva ke pa niso mogli zaradi~ { ~(po)vojnih razmer. Zato pa so hrva ki obiskovalci predstavljali{pomemben delež publike. MKK je za nekaj ur postal drugo

Jajce, tretji AVNOJ, četrta Jugoslavija!

{ {Prvi ameri ki bend mi je že zdavnaj u el iz spomina, pani ne de, saj so mu kmalu sledili drugi in tretji. Severno in južno~ameri ki, zahodnoevropski so si podajali kljuko z vzhodno-{

evropskimi, z doma imi in metli kimi, z dolenjskimi in sloven-~ {skimi.

{ { {Okoli ki so bili e posebej dobrodo li, saj jih jeobi ajno spremljala množica navija ev, pa tudi z reklamo se v~ ~tak nih primerih ni bilo treba posebej truditi. e sre a, kajti{ [ ~plakate, ki so pogosto bolj kot promociji služili provokaciji, smoitak ve inoma pozabili razobesiti.~

Neverjeten komunikacijski napredek se je zgodilkonec tiso letja, z razmahom elektronske p te in mobilne~ o{telefonije. Namesto tiskanja in po iljanja gradiva po po ti sem{ {lahko z enim klikom obvestil množico(tedaj sicer še skromno)

uporabnikov spleta, neskon no zvonjenje v prazno stacionarnih~telefonov pa so nadomestila SMS sporo ila.~

~Mediji so nas imeli pove ini radi (hvala še enkrat),

vsekakor raj i kot politiki. Pred vsakimi volitvami smo naredili{na rt, kako bomo sodelovali s kandidati na volilnih listah. V~zameno za skromne denarje smo jim ponujali možnost bogatepromocije v klubu. Pretežno neuspe no, saj so se nas eni ogibali{malce z leve, drugi pa krepko z desne. S predstavniki lokalneoblasti smo pa živeli v svojevrstnem sožitju - oni niso ne~potrebovali ne marali nas, mi pa njih ne. Neko smo bili~predlagani za Župan i evo priznanje za delo na kulturnem~ ~podro ju, pa ga je namesto nas dobil nek narodnozabavni~ansambel. Z martinovanji se res nismo mogli kosati.

V tem kontekstu ne gre prezreti niti nenehnih govoric ozaprtju kluba ali v blažji verziji preselitvi na drugo lokacijo, ki sonam na za etku povzro ale no ne more, kasneje so postale zgolj~ ~ ~del folklore. Bile so zunanji sovražnik, ki nas je vedno znovauspel poenotiti.

~Nau ili smo se preživeti z lastnimi sredstvi. Drobiž, ki

je praviloma ostajal od vstopnine in od prodaje pija e, smo~vlagali v opremo, ob asno dodeljena sredstva na razpisih pa v~prenove prostora. Samoumevno brezpla no delo je bilo nujni~pogoj, kritje stro ov iz lastnega žepa pa pri akovana oblika{k ~obna anja. Z redkimi izjemami smo tovrstno vedenje ohranili{skozi celotno obdobje. Takrat pa e nismo vedeli, da tako~ {opevano in družbeno priznano prostovoljstvo nima neposrednepovezave z zastonjskim delom. Prav nam bodi, e smo pa~ignorirali, celo prezirali seminarje, na katerih so si odvratnimladi povzpetniki izmenjavali tovrstne informacije. S(nski)

sorodnimi doma imi in tudi tujimi dru tvi pa smo zgledno~ {sodelovali, si zavidali in se bodrili, si izmenjavali izku nje in{posku ali skupaj premagovati ovire na poti, ki je pomembnej a{ {od cilja.

~Nismo želeli spreminjati sveta, kve jemu podretika en tabu, iz zasede napadati predsodke, morda tu in tam komu{raz iriti obzorje in se ob vsem tem e dobro zabavati.{ { Trdim, da

nam je uspelo. Vsaj slednje.

74 | 75

Slika 45.8. december 2001,

KBO! (S ),Rfoto: Marko Pezdirc.

Slika 46. Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap,26. januar 2002, Freestyle event: utrinki iz dogodka, foto: Janez Weiss.

76 | 77

Slika 47. Urban & 49. februar 2002, , foto: Janez Weiss.(HR)

Slika 48. Brain of Morbius14. september 2002, (UK), foto: Janez Weiss.

78 | 79

Slika 49. Klubski flyerji, november/december 2003, avtor: Janez Weiss.

Slika 50. Psychopath,27. marec 2004, foto: Tomislav Urh.

80 | 81

Zmeraj, ko se vozim skoziČrnomelj, upočasnim na Trgu

svobode in pogledam protiKomendi. Za trenutek se mi predočmi pokažejo kamnite stopnice,

ki jih je že zdavnaj načel čas.Zvečer, v temi, se ni prijetno

spuščati po njih. Nevarnost zdrsaje na vsakem koraku nižje.

Takšna je pač netlakovana potv pekel.

Spodaj se odpre klubsko preddverje, ki je danes namenjeno kadilnici naodprtem. Dovolj varno mesto za zami{ljen pogled v temno globo~ino, od koderodmeva re~no bobnenje. Gromka muzika iz MKK rnomelj ima veliko skupnega s^{umom od spodaj, kjer se skrito pogledu zlivata Lahinja in Dobli~ica, in ostajaostaja glavni navdih za obstoj in delovanje tega mladinskega kluba v Beli krajini.

Na MKK rnomelj me najbolj vežejo živi spomini iz asov, ko sem vandral^ ~po na{em klubovju s tirimi pravimi dedci - se pravi, s preloma devetdesetih let v[novo tiso letje. e se ne motim, smo igrali dvakrat na tem tesnem, vendar~ ^prijetnem odru. Enkrat z metli{kimi punk-rock pionirji Indust-bag, drugi z~gromkimi Kramfid in težkimi Pussyfinger. S prvega nastopa se spomnimpokoncertnega prizora, ko se je med ple{o o rajo gibal rnomaljski posebnež,~ ~»cigo«, ki je umetelno skrival gore i ik v svoja usta in vsaki , ko je to storil, je {e~ ~ ~

pomežiknil z iskrami v o eh. Takrat {e nismo nosili mobitela s~sabo, zato smo ga kot turisti no trofejo pritisnili na fotoaparat in~celo na kamero (nikar me ne sprašujte, kje je danes ta slika

oziroma posnetek). Ko smo drugi , leto in pol ali dve kasneje,~spet pri{li na oder MKK, nas je pri akalo veliko manj ljudi. Zdi se~mi, da jih ni bilo ve kot petnajst in {e ti so se zabubali na drugi~konec dvorane, da jih je bilo težko videti v mraku. Spodbude sosicer ploskale med komadi, vendar pa je bilo ozra je bolj hladno~in ne prav spodbudno za nastopajo e, dokler niso od neznano kod~pridrveli mladi panksi in za eli svoj rusfaj pod odrom. Težili so, da~ho ejo sli{ati hard core. se je odzval na{ pevec~ »A hard core bi?«

Boris, se po asi obrnil k meni za bobne in mi z zna ilnim zanj in~ ~nagajivim nasmehom namignil, naj po akam. Segel je po~konzervi piva in jo ve{ e odprl z desnim kazalcem. Na kratko je~srknil požirek in si približal mikrofon k ustom: »Kaj bi radi?

Hard core?!?!« V hipu, ko smo ostali dedci neusmiljeno udarili poinstrumentih, je obrnil piksno in do zadnje kaplje izžel hmeljevnapitek na glavo najbližjega panki a, ki so ga kameradi odrivali~in sku{ali {e sami ujeti svojo sekundo pivskega tu{a. Srboritefante smo v trenutku imeli na svoji strani. Bili smo njihovi,koncert je dobil novega zagona in ostal dobro odtisnjen v mojemspominu, tudi zato, ker smo ob povratku v Ljubljano doživelikarambol.

Zagotovo ima vsak gost in obiskovalec svoje spomine zroba prepada, kjer {e vedno trdno stoji oder in klubski podij tegamladinskega, kulturnega shajali{ a v sredi{ u rnomlja. Za~ ~ ^lokalne veljake je treba {e enkrat pod rtati, da je {lo skozi to klet~pol ducata generacij glasbenikov in drugih kulturnih ustvar-jalcev ter obi ajnih ljudi - obiskovalcev. Zgodbe in doživetja so se~globoko zažrle v stene, strop, tla in zatohel zrak samega klubater ostale v podzavesti vseh, ki so zrasli in {e rastejo v temvabljivo opojnem svetu druga nosti. Tak{ni klubi, kot je MKK,~igrajo neizmerno in nikoli popla ano vlogo v kultiviranju in v~socializaciji odra{ ajo e mladine v mestu oziroma kraju. Z~ ~

ilirskobistri{kim MKNŽ, izolskim Shotom, murskosobo{kimMIKK-om, {kofjelo{ko Rde o ostrigo, koprskim MKC-jem,~cerkljanskim CMAK-om, Kompleksom v Ravnah na Koro{kem,kranjskim Izbruhom, velenjskim MC-jem, piv{ko Hi{o kulture,kamni{ko Kotlovnico in drugimi {e živimi ali pa žal pokojnimi,zaprtimi ali preoblikovanimi klubskimi prostori sodi MKK^rnomelj v verigo mladinskih klubov po Sloveniji, brez katerih bibila na{a mala dežela revna in dolgo asna. Gre za prizori{ e,~ ~kjer odvija resni na, otipljiva, preznojena kultura, ki se je ne da~uloviti in nadomestiti z realisti nimi {ovi ali celo olep{ati na~straneh brezpla nih tabloidov. Je tukaj in zdaj! Kdor pride~narejen in vzvi{en v tak{en prostor z du{o, odide iz njega pristen,živ in ponižen pred resni nostjo, s katero se je soo il - ali pa je ob~ ~glavo. Kdor ne pristane na pravila igre svobode, se vanj ne

vrne nikoli več!

Kot ostala slovanska ljudstva imamo tudi naSlovenskem posebej razvito nagnjenje obeleževanja okroglihobletnic, vendar dvajset let MKK rnomelj ni samo okrogla^obletnica in razlog ve~ za nazdravljanje. Pohvale vreden praznikporiva mladinski klub v novo, tretjo dekado. Zgodovina vzponovin padcev je ob tak{nem slavnostnem trenutku ve~ kotdobrodo{la, saj se z njo krepi odgovornost in pomen kluba.Vredno se je zazreti v preteklost ter obuditi in prisluhnitispominom za bolj{i jutri, za bolj jasen pogled v prihodnostkulturnega zbirali{~a. Brez te luknje, ki je danes na oko umirjenain prav ni~ divja kot neko~, je vsak zemljevid slovenskegaklubovja nepopoln. Avtorjem in ustvarjalcem alternativne,podzemne, neetablirane, mladinske kulture je pomembna, prav-zaprav obvezna postaja na turnejah in gostovanjih. {e tolikopomembnej{a pa je za lokalno oziroma regionalno kulturo BeleKrajine. Je kot odre{enje na slovenski periferiji, je okno v svet inbarikada za preživetje vseh tistih mladih in ne ve~ tako mladih, kiodklanjajo populisti~no, prazno, ceneno, napihnjeno, silikonskoin vsiljeno narodnozabavno pop doma~ijo.

Slika 51.12. februar 2005,Shyam,foto: Tomislav Urh.Slika 52.23. april 2005,Srečna Mladina,foto: Tomislav Urh.

84 | 85

Slika 53. Brant Bjork Poletje v Črnomlju,23. julij 2005, , festival foto: Irena Povše.& The Bros (US)

Slika 54. Kolektiv Bast,19. avgust 2005, foto: Tomislav Urh.

86 | 87

Slika 55. Zlatko Kavčič,3. november 2006, foto: Tomislav Urh.

Slika 56. Mr. T-Bone & The Young Lions10. februar 2007, , foto: Tomislav Urh.(I)

88 | 89

V MKK sem kvalitetnopreživel večino svojega

prostega časa v mladostniškihletih (evropski standard je 15-30 let). Aktiven sem bil kot

član, dj, tonski tehnik,natakar, redar, čistilka,

avtor, programski vodja,predsednik, sedaj

spet član!

Tako, da je zgodb, o katerih je vredno govoriti, veliko. V tem kratkemprispevku sem se osredoto il na as, ko se je MKK in postal~ ~ » «obrnil navzven

gonilna sila v razvoju mladinskih institucij v Beli krajini.

V upravnem odboru, ki je leta 2003 prevzel vodenje in upravljanje MKK,nas je gnala želja po dogajanju – im ve programa tako v klubu kot drugje~ ~(koncerti, dj večeri, predstave, razstave, potopisi, filmi, elektro, internet,

informacije, okrogle mize, predavanja, delavnice, športn igre in prenosi,e

družabne igre, mladinski center, hostel ...).,

~Vse te, obstoje e in nameravane, aktivnosti smo v skladu z belo knjigo zamladino evropske komisije prevedli v kvalitetno preživljanje prostega asa -~

informiranje, svetovanje, neformalno izobraževanje, kulturnedejavnosti, prostovoljno delo, sodelovanje z drugimi orga-nizacijami ... - in li v akcijo. MKK kot ustanovni lan je skupaj s{ ~KB in KUD Kolpa v letu 2003 v skladu z Zakonom o mladinskih[svetih ustanovil Mladinski svet Bele krajine v okviru katerega jezanimivo nastal projekt Etno folk festival kot del Jurjevanja v^rnomlju, ki ga sedaj vsako leto organizira MKK v sodelovanju zdrugimi organizacijami. MSBK danes zadružuje 12 lanic in skrbi~za sodelovanje ter povezovanje med mladinskimi organizacijamina obmo ju Bele krajine, izvaja mladinsko politko. V okviru MSBK~se je poglobilo tudi sodelovanje med MKK in KB .[

Plod medsebojnega sodelovanja je bil podpis pogodbeo ustanovitvi zavoda MC BIT z dne katerega24. 12. 2004,

ustanovitev dne je prav gotovo pomenila dodano25. 1. 2005

vrednost na podro ju mladinske organiziranosti in mladinskega~dela v Beli krajini. MC BIT informira, svetuje, izobražuje, omo-go a mednarodne izmenjave ter tevilne druge aktivnosti za~ {mlade. Ta del zgodovine kluba je pomemben zato, ker MKK ssvojo aktivno vlogo pri ustanavljanju in upravljanju zakonskopredvidenih mladinskih institucij je in lahko odlo ilno prispeva k~enakopravnosti vseh dru tev, spo tovanju avtonomnosti vsake{ {organizacije, demokrati nosti pri odlo anju in javnosti dela. Res~ ~je na ra un avtonomije manj sredstev, vendar je kreativnost~tisto, kar teje. Niso redki primeri, ko so si te mladinske organi-{zacije podredili politi ni podmladki in preko njih izvajali dobro~financirano delegirano politiko, za druga e neorganizirano mla-~dino pa ni ostalo ni .~

MKK danes z vso infrastrukturo in prvovrstnimklubskim ter festivalskim programom, s svojimi partnerji – MCBIT, KB , MSBK, Ob ino rnomelj, Uradom RS za mladino, JSKD,[ ~ ^Ministrstvom za kulturo in tevilnimi drugimi{ - pomeni gotovo

to, kar je bil tudi njegov namen ob ustanovitvi pred 20 leti!

Slika 57. Sleepytime Gorilla Museum27. oktober 2007, ( ), foto: Tomislav Urh.US

92 | 93

Slika 58 in 59.1. december 2007,

No Means No (C ),Afoto: Tomislav Urh.

Slika 60.2. avgust 2008,Brutal Polka, 1. Črnfest,foto: Janez Weiss.Slika 61.18. oktober 2008The Hanson Brothers ,(C )Afoto: Gašper Gregorič.

94 | 95

»Ej Bojc, k'daj se dnsz'čne?« sem vprašal Bojana,ki je stal na vrhu stopnic, ki

vodijo do prostorovMladinskega kluba. »V'rjetno

ob enajstih, zmer'm mauzamujajo, zmer'm je kasneje,ko je napisano,« je odgovoril

in vprašal, če grem nakoncert Strelnikoff, ki

se je tisto noč imel namenzgoditi. »Ne, s'm vprašam,*

mor'm domuh,«je bil jasen odgovor,

saj se kot e ne tirinajstletnik nisem smel niti približati klubu, kaj ele obiskati{ { {koncert tovrstne glasbe. Rahlo razo aran sem se obrnil, zmeden ogledoval staro~trafiko, ki je v asih stala na trgu in od el domov. Strelnikoff so ostali kak no leto~ { {*Ravno pri sestavljanju tega zbornika sem iz starega klubskega dnevnika izvedel, da so celjski Strelnikoff

nastopili 3. oktobra 1992, skupaj s iz Krškega.Stuff

oddaljeni, zamujeni, vendar sem prvi govoril z nekom iz kluba;~iz prostora, ki sem ga poznal le po nenavadnih plakatih, ki sopredstavljali druga en element oglasnih desk katere so krasile~na e provincialno gnezdo. Plakate smo trgali z njih in jih obe ali{ {po na ih najstni kih sobah, eprav nismo poznali bendov. Že sam{ { ~pogovor z Bojcem, ki je bil po tedanjih pojmovanjih glavni, je dajalprijeten ob utek.~

»Ej, govoru s'm z Bojcom, k'daj se koncert z'čne,«

je bila glavna tema vseh razgovorov v ponedeljek, ko je obodlo nih besedah padel najstni ki sklep, da je nujno potrebno~ {~imprej dejansko vstopiti v prostore kluba.

^ {imprej se je nekako razvlekel, precej, kak no leto,lasje so rasli po asi; nakar sem se v manj i skupini ponovno~ {zna el na vrhu stopnic. Skupinsko, v formaciji, smo se prvi{ ~spustili underground, dobesedno. Klub je bil nabito poln, parpoznanih obrazov v gne i, no, poznal sem Bojana, seveda, on je~bil glavni. V jugoslovanski svetlo moder jeans – eki, odet semdse nekako opogumil stopiti skozi precej njo gne o ob anku in{ ~ {komajda sledil raztrganemu Rihardu, izginjajo emu za vrati, ki~lo ujejo koncertni prostor od anka. In sem stopil v temen, s~ {podobno oble enimi starej imi bolj ali manj zmerno alkoholi-~ {ziranimi kadilci napolnjeni prostor nabijajo e glasbe.~ bam!

evforija, notr smo! Nekaj komadov sem celo poznal, kak no{Nirvano, Pearl Jam, Smashing Pumpkins, saj smo bili grungerji,valda, in seveda Rambo Amadeusa, ki ga je nekaj mesecev poprejna zlizani kaseti prinesel kolega. I bogami nalijepiše plakate

po selu, Halid invalid Harija u zlatnom odijelu, a ispod je piso

rukom sitan tekst, u nedjelju u mjesnu početak u šest … Vsiskupaj smo se pririnili do plesi a, kjer smo v precej nji gne i{~ { ~pri eli opona ati erati ne gibe na ih soplesalcev. Spominjam se,~ { ~ {da sem se po util nespro eno, opazovano, zasmehovano in~ {~skrajno neumno. Vendar vse manj, vse bolj je postajalo normalnotedaj povsem trezen skakati, padati in predvsem mahati znajstni ko glavo.{

Redno smo spremljali plakate in zahajali v klub, akali^vsakokratnega Halid invalid Harija u zlatnom odijelu. Ni bilo ve~alternative alternativi. Komaj smo akali konec tedna, se spustiti~po stopnicah v nabito poln velban pobeljen hrupen prostorsmrde po alkoholu in cigaretnem dimu z zlizanimi linolejastimi~tli, posejanimi z žve ilnimi izpljunki. Nekako si se po util varno,~ ~toplo, sprejeto, med somisle imi neprilagojenci. Bil je sobotni~poganski ritual, plesa in kan ek odmaknjenih stanj, ki je v vsem~nadgradil naglo izginjajo e ministrantske sanje o nedeljskem~živ-žavu.

Postopoma so obrazi postajali imena, veliko le-teh,imena prijatelji. Imena je dobila tudi glasba, Fugazi, Sex Pistols,Victims Family, No means no, Talking Heads, Pankrti, Niet, IndustBag, The Pixies, The Clash, Rage against the machine, Bodycount,Polska malca, Red Hot Chilli Peppers, Žambo Žoet Workestrao,Overflow, Hladno Pivo, Kud Idi oti, Majke, Disciplina Ki me,j ~Laufer, Ekatarina Velika ... boleč vrat in konzumiranje. mama s

razlogom se brineš. Z glasbo je pr el nek druga en mindframe,i{ ~druga en odnos do vsega, najstni ko uporni ki in cini en, rasli~ { { ~so lasje, vse je bilo jasno, vse je bilo brezveze, brez smisla,vsakodnevnica debilana, neizogibna nujnost, vikend in glasbaedini smisel, užitek, odmik od rnomlja, nedeljski župa in koko^ {povratek, pristanek. Zalet, odriv in skok voceans, undertow.

zid, trk telesa ob steno in padec dol, na tla, z lasmi v umazanijo,dvig na noge, zasuk glave, telesa, odriv nekoga drugega,ponovitev vaje. tender age in bloom, helmet in the bush.

megla.

Tedaj smo že se ponujali v pomo .~ »Ej bi l'hk rolau

mau?« je bilo vpra anje, teženje. Mare je ob asno težkega srca{ ~popustil in prepustil navadno polno plesi e rde eokim mladcem{~ ~»Na! s'm ne forsiraj, pa pazi, da ne bo šlo v rdeče« Seveda smospraznili plesi e, forsirali in noreli, blodili, skrajno, lo je v{~ {rde e. Seveda je bilo~ i see red, i see a tower against the sky.

potrebno ustanoviti skupino, zlomiti klju avnico. Kupovalo se je~

plo e, odkrivalo bende, poslu alo, forsiralo, lo v rde e, norelo.{~ { { ~Zdelo se je, da je to trajno stanje, nespremenljivo, klub bo vednotu, mi pa vedno stari sedemnajst let.

S tokom gimnazijskih letnikov se je relevantnospreminjal le nabor bendov, Nirvano in Pearl Jam so zamenjaliTool in Kyuss, Karma to burn, Helmet. Grunge je na smeti u{~zgodovine delal družbo punku, mi pa smo sanjali o pu avskem{~kamenju belokranjsk zelenjav . Kolegi so od li tudirat,med o o { {klub je postal vikend sti i na to ka, zborovanje v hrupu,~ {~ ~blodnjah, zakajenih teorijah o svetu in vseh njegovih nesmislih,vse v nedeljskem vonju sobotnih oblek.Prodirala je elektronska glasba, vse bolj, densalo se je, rejvalo, vflorescentih pajkicah. V Gavioliju je bila ista ljubezen, na~afterjih e ve ja, obe sinteti ni. Gravitacijska sila elektronskih in{ ~ ~kemi nih sintez je goltala generacijo, nekateri smo opazovali od~dale , drugi so živeli od blizu. Klub je postajal prazen, plesi e~ {~senc z Dj jem, katerega godba je odzvenela v prazno, za tiri- {stene. Prej polni avtomobili Metli anov so ob vse ve jem~ ~policijskem terorju pri eli izostajati, prav tako novome ki~ {pankerji. Ples so zamenjale partije aha in taroka, klub{upokojencev.

Gimnazija je kmalu postala preteklost, postali smo{ [ {tudenti, ki jim je Radio tudent delal delovni ko družbo v ozkihsobah Rožne doline ali poceni garsonjerah, klub pa ponujalvikend trip v naivnosti in poznanstva osnovno olskih in{gimnazijskih let, bil je del prtljage, ki je ostajala doma, v^rnomlju.

Ob koncu ljubljanskih let se je pojavila ideja »ostati in

razvijati«, delati doma. Klju ni del tega je bil ravno klub in~njegove dejavnosti. Sedaj ne vem, ali so to bile le blodnje{tudentov v njihovih absolventskih in podiplomskih negotovostihali dejanska stremenja naivcev po bolj em jutri. Kakorkoli, ostali{smo v rnomlju, razvijali karkoli to pri nas že je, in^ »sceno«,

nadaljevali klubski program. Vikendov preprosto nismo moglipustiti izzveneti v prazno za nekim ankom, v nekem baru s{solatnim naborom hrva kih sing-a-long superuspe nic tipa{ {voljela sam ja slovenca ojlarijaoj. Ko gledam nazaj, se mi zdi, daso bila to najbolj kriti na leta. Na koncertih se nas je zbralo~najve dvajset, na klubskih ve erih e manj, redkokdaj kak en~ ~ { {nov obraz, sploh pa se je spremenila povpre na starost, niti~enega mladinca, kaj ele mladinke.{

In smo vztrajali, e vedno so prihajale dobre skupine,{navadno s spo tovanjem do na e male luknje, o kateri so že{ {sli ali, nas pa je bilo nekako sram praznega prostora, ki smo jim{ga ponudili, kot da bi kljuval tihi »... mi smo svoje naredili. Pa

vi?« Pa vendar ob asno, na koncertu kak ne ve je zasedbe,~ { ~kak nega hrva kega benda, navadno Hladnega Piva ali Let 3, se{ {je zbrala klubska generacija ali ve le-teh in klub je dobil tisto~podobo povsem nabitega zakajenega prostora, ki sem se gaspomnil iz najstni kih let in ga tako pogre al. Navadno so se{ {pojavili tudi obrazi, že dolgo od li iz provincialnega gnezda, tudi{oni so pri li v umazano zakajeno luknjo, iskati prijatelje, pa{mogo e tudi kaj drugega, mogo e del sebe in kopico meglenih~ ~spominov, ki jih je vezala na en drug as in na klub. Ne vem za~njih, vem pa zase, da v asih e vedno i em tisto najstni ko~ { {~ {vikend evforijo.

* * * *Precej nepri akovano sem prevzel predsedstvo MKK~

leta 2007 po odhodu Julija in se odlo il nadaljevati zadane~projekte. Ustanovitev MC BiT nekaj let poprej je omogo ila veliko~bolj stabilen finan ni okvir delovanja, saj vstopnina na koncertih~že dolgo ni prina ala zadostnih sredstev za financiranje na e{ {dejavnosti. Hkrati je bil vseskozi na rt vrniti klub na njegovo~poprej njo raven, ohraniti mo no ekipo aktivistov in klub{ ~napolniti z mladimi naivci, idealci, vtrganci, zadetki in vsemiostalimi neprilagojenci, da bi videli, da lahko v MKK najdejo svojprav, svoj mir, svoj odmik od turbodebilane va kih tal.{ {

98 | 99

Nekako se nam je uspelo povezati z vrsto drugihorganizatorjev po Sloveniji in si drzniti organizirati koncertkak ne ve je tuje zasedbe. Uspelo nam je na razpisih, že poprej{ ~redno uspe en razpis za opremo je dopolnila e programska{ {podpora ministrstva za kulturo. Obnovili smo prostore kluba. e[naprej smo organizirali Etnofolk Fest, na rtovali pa smo e ve , v~ { ~tesni navezavi s Klubom belokranjskih tudentov smo se odlo ili{ ~organizirati avgustovski rnfest in tako obuditi že mrtvo poletje v^^rnomlju. Hkrati je tudi MC BIT izvajal svoje naloge in kvalitativnonadgrajeval delo MKK. V nekaj letih smo odkrili nov na in~delovanja, postali bolj drzni v na rtih, si jih zadali in realizirali.~Naenkrat ve ni bilo nemogo e pripeljati v rnomelj No means~ ~ ^No, zasedbe, ki je v mojih najstni kih letih vsak petek in soboto{grmela iz klubskih zvo nikov, nato pa je z vsem svojim~veteranskim žarom po astila na oder. Ni bilo nemogo e~ { ~pripeljati Sleepytime Gorilla Museum, Däleka, Keelhaul, NickaOliverija, Brant Bjoerka in vrste ostalih. Irena, sr na hvala.~

MKK in z njim rnomelj, po besedah Johna Wrighta^mestece , leže , po besedah»with a name i cannot pronounce« ~Nilsa Frykdahla , je kar»in the coutry where barns have legs«

naenkrat gostil skupine, ki so oblikovale ali e oblikujejo{pomemben del ek svetovne alternativnoglasbene scene.~

Navadno jih je presenetilo okolje, v katerega so pri li,{verjetno smo mi njim naredili ve ji kultur ok, kot oni nam. V~ {vsem tem vidim, mogo e naivno, nek dosežek, nekak no~ { misli

globalno deluj lokalno prakso, nek presežek, ki v vsempreka a sicer njo belokranjsko odmaknjenost. V tem duhu smo{ {blizu nam tako sorodnim Prekmurcem, ki se s svojim MIKKomprav tako na robu borijo proti vsem uni evalnim posledicam~provincialnega malodu ja, obrobnosti in svojevrstnih izklju-{~enosti.

Iz podobe mesta sedaj izginjajo sive tovarne proletar-skega ponosa, na njih mestih rastejo avstrijski in nem ki{

supermarketi drugorazrednega potro ni tva.{ { Svega če bit svega

če bit samo neče biti ljubavi. Klub pa je e vedno tu, linolejasta{tla posejana z žve ilnimi gumiji so zamenjala sveža, nova, zlizano~belino tiristo let starih velbov komende je prekrila oranžna{barva, dva srednježalostna zvo nika nadomes-tilo vrhunsko~ozvo enje, stari unionov hladilnik spodoben ank, obraze~ {zdolgo asencev pa sveža dekli ka lepota. Tudi vsi mi smo~ {vrhunski, v tridesetih, stari dovolj, da vemo, kdaj oditi, preden ssvojimi modrovanji o tem, kaj in kako je prav, zagnijemo celotnostvar. Naslednike imamo, imeli smo prav in naredili svoje. Pa vi,boste?

Slika 62.8. november 2008,Leaf Fat,foto: Gašper Gregorič.Slika 63.21. februar 2009,Dodgy Stones,foto: Gašper Gregorič.

100 | 101

Slika 64.28. februar 2009,

Žoambo Žoet Workestrao,foto: Gašper Gregorič.

Slika 65.28. marec 2009,

East Rodeo ,(I/H )Rfoto: Gašper Gregorič.

Slika 6 .629 avgust 9,. 200Bratko Bibič & The Madleys,2. Črnfest,foto: Gašper Gregorič.Slika 67.17. oktober 2009,The Lift,foto: Gašper Gregorič.

102 | 103

Stvari se v vseh pogledihobračajo na boljše. Obnovaje marsikomu odprla vrata inv klub pride vse več ljudi, vse

več je tudi mlajše populacije– dijakov. Klubski prostor se

počasi, a vztrajno otepatistega neprijetnega

pridevnika, ki ga je spremljalpretekla leta.

{ {Najbolj e v klubu je to, da vsak najde prostor zase. Iz kota spremljaudrihanje bobnarja, ska e pred odrom, se udi resident dj-ju ali pa naslonjen na~ { ~ {{ { { ^ {ank ogovarja lu tno natakarco. eprav se pri pobiranju vstopnine ni najlep enagovarjati glede pla ila le-te in prepri evati najpogumnej ih, da ob petih ank~ ~ { {ve ne dela, ve er v klubu s svojimi prednostmi pretehta tistih malo neprijetnosti.~ ~

~Nikakor ne smem pozabiti tudi odli ne ekipe, lahko bi rekel kar»družine MKK«, ki se trudi, da ima rnomelj oziroma Bela krajina nekaj ve , da^ ~imamo klub, ki že 20 let dopolnjuje kulturni prostor in skrbi, da imamo mladi termladi po srcu vsak vikend možnost videti tudi kaj drugega kot le gostilno. Hvala

vam tudi, ker mi stojite ob strani, ko je to potrebno, oziroma ko vas najbolj

rabim. Dobra družba, dobra muzika in dober plac so, in bodo e naprej, atributi, ki{dajejo klubu nekaj ve , kot imajo ostali lokali. Rokenrol bo e dolgo doma v klubu!~ {

Dru tvo je bilo vpisano v register dru tev UE rnomelj 1. marca 1990. Tedaj e ni imelo lastnih prostorov.{ { ^ {[ { ~ele z odprtjem slednjih, 7. februarja 1992, je dru tvo dobilo prostor, ki je omogo al realizacijo zadanega programa in ciljev.

1

19927. 2. Vita Mavri~ / /Otvoritev prostorov MKK BK

8. 2. Indust Bag21. 2. Trinajsto Prase21. 3. The search for what28. 3. Morrison Hotel4. 4. Angel Heart, Extreme Smoke18. 4. Gottschee2. 5. Pure Laine (A)

9. 5. Ukrajinski kozaki (UA)

15. 5. Rego~ (H )R

16. 5. Charlie Brown, Non Finire Mai6. 6. Peyotil Crunch12. 6. ukar[27. 6. Javna Traja / /Marko Brecelj, Uroš Srpčič

10. 7. Frakcija-FM11. 7. Laufer (HR)

24. 7. Ljubljana Jazz Selection12. 9. Interaction / /Jan Plestenjak

3. 10. Strelnikoff, Stuff17. 10. Res Nullius31. 10. Polska Malca14. 11. Orlek22. 11. Orange Baboons (D)

5. 12. Lete a Potepuha~19. 12. Indust Bag25. 12. Tomaž Pengov26. 12. Noname

19936. 2. Hic et Nunc8. 2. Bojan Drobež & Lado Jak a,{

recital poezije ob kulturnem prazniku27. 2. Stuff & Majke (H )R

?. 3. Forehead3

3. 4. Overflow (H )R

17. 4. Laufer (H )R

24. 4. Trinajsto Prase1. 5. Interaction Jazz Group & Braco Doblekar9. 5. Hardtime (H )R

15. 5. KUD Idi otij (H )R

5. 6. Bruuuuuja i~ (H )R

11. 6. Pi aci{}19. 6. Phantasmagoria (H )R

26. 6. Jani Kova i~ ~2. 10. Veliki Bijeli Slon (H )R

9. 10. Hladno Pivo (H )R

16. 10. Dare To Go, Link der Wasser4

30. 10. Laufer (H )R

13. 11. Produkcija Gil -Kodum{ / /Nasa Teater

6. 11. The Event Trio11. 12. Kud Idijoti (H )R

2

1 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK.2 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK.3 Iz vnosa v klubskem dnevniku datum ni razviden.4 Vir fotografije in vstopnice Boštjana Matjašiča.

5

1 49922. 1. Res Nullius, Pet Ambulance12. 2. Messerschmit (H )R

19. 2. Pure Laine ( )A

19. 3. Niet26. 3. Butcher's Bill7. 5. Polska Malca28. 5. Demolition Group18. 6. Strelnikoff23. 7. Dekadence, Frakcija FM6

Program večinoma tvori„Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“

8. 10. D'Kova i~10. 12. Wasserdicht, Center za dehumanizacijo

199515. 1. Orlek21. 1. Lolita22. 1. Res Nullius11. 2. Laufer (H )R

24. 2. Ego Malfunction11. 3. Pridigarji, Maze25. 3. Veliki B eli Slon Polska Malcaij (H ),R

8

22. 4. Tambura i iz Dragatu a{ { / j /Etnovečer na urjevo, praznik pomladi

8. 7. Hladno Pivo30. 9. oolZ (N )L

21. 10. Harries (N )L

Program ve inoma tvorič„Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“

7

5 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Koncert 22. januarja 1994 je zadnji podatek v klubskem dnevniku 1992-1994. Arhiv MKK BK.6 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik.7 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik.8 Koncert v okviru , ki je potekal na lokacijah v Črnomlju, Ljubljani, Mariboru in Šempetru pri Novi gorici.„Rock proti rasizmu“

9

1 69920. 1. Shake Spier (N )L

27. 1. ANC, Blood Suckers, Debeli Predsednik (H ),R

Kontra Srou pa Letu(H ), Punk FestivalR / /

24. 2. Mamojebac Ž ambo Žoet Workestrao, Absent Minded(H ),R o4. 3. Baby Can Dance30. 3. umski Stampedo[ (H ), (H )R R

27. 4. Fregatura, Kojoti (H )R

17. 5. Weeping Willow, Skytower31. 5. Scuffy Dogs, K-Sound XXX15. 6. Krug Indust bag(H ),R

…10

19977. 2. Razstava Polone Pavlin8. 2. Razstava „Bela tehnika“ in koncert Ciganska Jazzbina / /petletnica kluba

15. 2. Exit Anonimus(H ),R

1. 3. Lo i de ki The Mi{ ~ (H ),R

22. 3. Baby can dance5. 4. Broken Lock, Atheist Rap ( )SR

19. 4. Spiritual Pyrotechnics31. 5. Aurora (H )U

21. 6. nonimus, Sarcom, Pudding FieldsA20. 9. Ž ambo Žoet Workestrao, Sirup za izka ljevanjeo �

4. 10. Zolty Cracker Jen Paches(C ), (C )A A

18. 10. Free 48, Zablujena Generacija7. 11. Long Term Survivor Zygomatik Zone( ), ( )FR FR

8. 11. Ana Pupedan29. 11. Indust bag, Castle Nuts27. 12. Kojoti ( )HR

11

9 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik, ki pa z drugo polovico leta 1996 več ne omenja dogodkov v MKK.10 Podatkov o dogajanju v drugi polovici 1996 ne srečamo v Mladini, klubski dnevniki za to obdobje pa so izgubljeni.11 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, kjer je Jaša Kacin Kramaršič leporečno napovedoval koncertno dogajanje

po slovenskem klubovju.

12

1 89924. 1. Marko Brecelj31. 1. Overflow Not the same(H )R ,

7. 2. Tudosok (H )U

14. 2. Zakloni e Prepeva, Ahilova 6A{~28. 2. Plan Kruutntone , Antiodpad( ) (H )NL R

7. 3. Terror of Tiny Town , Paradoxal Treatment( ) (H )CA R

14. 3. Anonimus, Sre na Mladina~28. 3. Metropolis, New Breed11. 4. Skytower, Blind Hate2. 5. The Prulers, K-Sound XXX16. 5. D Kova i, Drzni in Lepi~30. 5. Rizol , Pulz(H )R

10. 10. Valter Brani Sarajevo, No Limits17. 10. Terror of Tiny Town (Ca), Drajt ponarji{21. 11. Demolition Group28. 11. NOM ( )RU

5. 12. Dicky B. Hardy, Rhythm Thieves19. 12. Siddharta, Indust bag

199916. 1. The Institute for affordable lunacy ( )NL

6. 2. Polska stra ila{13. 2. Nitkovi Marko Brecelj( )BIH ,

20. 2. Nenavadni podnajemniki, The Stuff27. 2. Sarcom, God scard, Skor27. 3. Baby can dance3. 4. Psycho Path1. 5. Lokalne Pizde, TNT25. 9. Karushi ( )D

1. 10. Azijske avanture 1. del; Jan Dujec & Bo tjan Roži{ ~ / / / B /potopis K Š

9. 10. Terminal Disease, New Breed16. 10. Zvekete, Strahuljarji23. 10. Wrong, Wet Bed4. 11. Cancenberg / /žur KBŠ

{ ~Azijske avanture 2. del; Jan Dujec & Bo tjan Roži / / / B /potopis K Š

5. 11. Pasmaters S(H ) (H )R , RMC12. 11. Direndaj20. 11. AA K metis ( )NL

27. 11. Overflow (H )R

4. 12. The Mrzobillys Rythm Thieves(H )R ,

11. 12. Srou pa Letu, Industbag18. 12. Broken Lock, Agenti

13

12 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo.13 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, do maja 1999. Za drugo polovico leta 1999 pa je ohranjen KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000.

Arhiv MKK BK.

14

200015. 1. Ana Pupedan21. 1. Jordanija & Egipt / / / B /potopis K Š

22. 1. Anger is a gift (Y )U

29. 1. Tunke5. 2. Kramfid, tirje pravi dedci[12. 2. Pridigarji15

19. 2. Weeping Willow, Sabaium26. 2. Ace (F )R

4. 3. Gobe, Broken Lock11. 3. Drzni in Lepi, Ego Malfunction17. 3. Gostovanje DZA^ / a/predavanj

18. 3. KGB, The Prulers25. 3. Wanda Chrome & The Leather Pharaohs ( )US

1. 4. Zablujena Generacija8. 4. Toad ( )NL

14. 4. Didžiridoo21. 4. Ivan Cankar – recital /KB /Š

22. 4. Shyam29. 4. Rodoljubac, Kontrabanda ( )YU

6. 5. Psychopath13. 5. Soap, Kaoz27. 5. Naelc Wonk Youth Against Sarcom( ) ( )HR , HR ,

4. 6. Dumbell ( )D

25. 6. Broken Lock, Gobe12. 7. Snemanje filma Varuh Meje /Maja Weiss/

30. 9. Bitch Boys6. 10. NNY

7. 10. Let 3 ( )HR

14. 10. Plan Kruutntoone ( )NL

21. 10. H-bomb, Youth Against, Sarcom4. 11. Odhod Jana Dujca & Bo tjana Roži a v Južno Ameriko{ ~ / B /K Š

17. 11. Majstr Jure bere lastna dela18. 11. umski[ ( )HR

25. 11. Sensation & Valter Brani Sarajevo9. 12. Dare Dare Devil , Pollyplush Cats( ) ( )FR US

15. 12. Improliga teater, Cirku ki artizem{ / B /K Š

16. 12. Trabakula, Industbag + Dario Corteze23. 12. Desert Fox

14 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000. Arhiv MKK BK.15 Predskupina bi morali biti Jezus Osebno, vendar so razpadli.

16

200120. 1. Elvis Jackson3. 2. Sonny Vincent & the Safe y Pinst ( ),US/ES

Corcoras, Dickless Tracy17. 2. Anonimus17. 3. Klemen Klemen24. 3. Zero Sum, Broken Lock7. 4. DDV, F , H-Bomb, SFU, Sky Labobija

/ /izbor bendov za Rock Otočec

21. 4. Overflow ( )HR

26. 5. Demolition Group16. 6. Taxist Piko in Piloti/ / / /predstava , koncert

30. 6. Sarcom, Broken Lock6. 10. Wreck, Drugi Disko12. 10. Mehika / / / B /potopis K Š

13. 10. Kra ki Solisti, Sist En 343{ / /1. klubski maraton RŠ

28. 10. Gobe17. 11. Dežurni Krivci1. 12. Broken Lock, Gobe

/ /predstavitev kompilacije Green George

8. 12. DDV, KBO! (S )R

14. 12. Namibija Soul Cake Duck, Flek(potopis), koncert

15. 12. Skartizani22. 12. Noctiferia, Magus Noctum

200211. 1. Himalaja / / / B /potopis K Š

18. 1. Zambija 1. del / / / B /potopis K Š

19. 1. Ana Pupedan25. 1. ambija 2. delZ / / / B /potopis K Š

26. 1. Freestyle event: Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap8. 2. 10-obletica delovanja dru tva v prostorih MKK;{

- ~ { [Beseda mladih literarni ve er, Ale Hadalin & Joži alej9. 2. Urban & 423. 2. Mlinski kamen9. 3. KUD Idi otij16. 3. Oko30. 3. Chang Ffos Godscard(H ),R

6. 4. Desert Fox20. 4. Zmajev Rep, Industbag11. 5. Pudding Fields1. 6. Pussyfinger, tirje Pravi Dedci[14. 9. Brain of Morbius (UK)

28. 9. Valterrap & Dj Ninja, Cancel11. 10. Pakistan & Kitajska / / / B /potopis K Š

12. 10. Zmelkoow18. 10. Južna Amerika / / / B /potopis K Š

26. 10. Ruins Matador, Deca Debilane / /2. klubski maraton RŠ

7. 12. Ž ambo Žoet Workestraoo14. 12. Pridigarji21. 12. Ras Abou um Crewgal

17

16 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK.17 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK.

18

200311. 1. Vialka ( )FR

18. 1. Bobnars United31. 1. Ne-Nato diskusija / B /MKK & K Š

1. 2. Hladno Pivo (H )R

21. 2. Indija / / / B /potopis K Š

22. 2. Suzuki Allstar Band28. 2. o FrejzerD / /predstava

1. 3. DNK & Shatenia, Tenacious Žganci15. 3. Third Eye, Traffic Religion21. 3. Indija / / / B /potopis K Š

22. 3. Ksiht!5. 4. Caddies, Red Five Point Star11. 4. Plezalci v Keniji / in dokumentarec/ / B /potopis K Š

12. 4. Hoven Droven (S )E

13. 9. Fortaste, Zmajev Rep19-20. 9. Prebujanja razstava slik/ /

27. 9. Dani Kava , Kupperbush Junior{ / /3. klubski maraton RŠ

4. 10. Hepa11. 10. Brazilija potopis/ /

17. 10. Prihodnost BK v Sloveniji in EU/ / / /okrogla miza MSBK + KBŠ+ MKK

18. 10. Multiball25. 10. Jam Session1. 11. Fetisha8. 11. Code E.P. / /DJ Dado & DJ Borka

14. 11. Literarni ve er~

18 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2003. Arhiv MKK BK.

15. 11. Slikarska razstava22. 11. Dežurni krivci28. 11. Ledena magnolija predstava/ /

6. 12. Sarcom, Pregon, En skus fali13. 12. Afri ki ve er z Ibrahimom{ ~ / / / B /potopis K Š

26. 12. Džumbus Kann, Džumbusfari Sound System

19

20049. 1. Konoplja / /dokumentarec

16. 1. Jani Kova i~ ~23. 1. Vietnam potopis K Š/ / / B /

30. 1. Jam Session31. 1. Shaman, Aeternia6. 2. Ksenija Jus7. 2. Hladno Pivo (H )R

13. 2. Egipt potopis K Š/ / / B /

14. 2. Izbrani: Echob, Kalskee, Samo Boris, DJ D-EZ21. 2. Stigma & gosti27. 2. Noam Chomsky / /predavanje

5. 3. Mehika potopis K Š/ / / B /

6. 3. Leaf Fat, Dreamwalk12. 3. Koupafest / / / B /dokumentarec K Š

13. 3. Od Franclna Možgani27. 3. Psychopath2. 4. Jamajka potopis K Š/ / / B /

3. 4. vedske Finke[10. 4. Nereida, Tadej and the Playfullness17. 4. Noise Festival: Man Manly Ovo(UK), (I),

Ventolin Orchestra Urbanoxfailure(I), (SK),

Justice Yeldam and the Dynamic Rib (AU)

23. 4. Jam Session1. 5. Wartune, Magus Noctum7. 5. Zahodna Sahara potopis K Š/ / / B /

8. 5. L'Enfance Rouge (F I )R/ /CH

9. 5. Action for election in Slovenia MSBK/ /

15. 5. Carina, Kicks22. 5. Drugi Disko, Dickless Tracy

4. 6. Lindsey Cockwell11. 6. Peru potopis KBŠ/ / / /

18-19. 6. Etnofolk Festival na trgu pred rnomaljskim gradom^25. 6. Burkina Faso, Benin potopis KBŠ/ / / /

26. 6. Voice Fuse & Noisebreak26. 8. Dežurni Krivci4. 9. Suzuki All Stars Band11. 9. Pinochio Pinchball, Moo light kyn S1. 10. Nova Zelandija potopis KBŠ/ / / /

9. 10. Thunderbabies & Mu kat Hamburg� 4. klubski maraton RŠ/ /

22. 10. Jam Session23. 10. Zgodba Bera a Groge~ predstav/ a/

30. 10. Jam Session6. 11. Samo Boris, Dj D-EZ, Brodii12. 11. Skandinavija + Sausages/ /potopis

13. 11. Carina19. 11. Jen Paches (C )A

20. 11. Unholy Inquisition, Downfall10. 12. Egipt / / / /potopis KBŠ

18. 12. The Pokerheads25. 12. Final Aproach, Outside Down, Vikend Panksi, ACG

19 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2004. Arhiv MKK BK.

20

200517. 1. Jam Session14. 1. Kitajska potopis KBŠ/ / / /

15. 1. The Prulers29. 1. Idrijski bendi (?)

5. 2. Koncert (?)

12. 2. Shyam19. 2. Eternia Zmajev Rep Malik, ,25. 2. Jam Session5. 3. Iconoclast ( )US

26. 3. Indust Bag8. 4. Guatemala potopis KBŠ/ / / /

9. 4. Amateur God22. 4. Jam Session23. 4. Sre na Mladina~6. 5. Edo Maajka ( )HR

7. 5. Zlatko Kav z gosti~i~13. 5. Majstr Jure literarni večer/ /

27. 5. Jen Paches z gosti ( )CA

4. 6. Red Five Point Star17-18. 6. Etnofolk Festival na trgu pred rnomaljskim gradom^24. 6. Sensation & Sotomayor25. 6. Klemen Klemen1. 7. Lolita / /festival Poletje v Črnomlju

23. 7. Brant Bjork / /festival Poletje v Črnomlju

12. 8. Radikal Dub Kolektiv / /festival Poletje v Črnomlju

18. 8. Backstage

20 Vir KLUBSKI DNEVNIK za leto 2005. Manjkajoči za mesec december. Arhiv MKK BK.

19. 8. Kolektiv BAST23. 9. Progressive House24. 9. Intimn Frizurn & KM Banda[ / /5. klubski maraton RŠ

14. 10. Green Pot Blue Pot15. 10. Atheist Rap ( )SR

21. 10. Reggae Inna Dance22. 10. Hi Fidel D'n'B Cartel29. 10. Spheri ubec5. 11. Bitch Boys18. 11. Alzheimer Trio26. 11. Od Franclna Možgani

21

200614. 1. Icarus Down, The Lift21. 1. Polska stra ila, Ta entro a, Pod lejbn{ v` ` `25. 2. Downtown recordings /nastop 4 skupin/

4. 3. Sweet Sorrow, Negligence25. 3. Ulixes, Go an Utan Bandr15. 4. Gutti, Trainstation, Pointless22. 4. Harry den Hartog (N )L

29. 4. Inti6. 5. Sabaium, Heavy Hamsters12. 5. Valter apr27. 5. Ana Pupedan23. 6. Suzuki Allstars Band24. 6. Jen Paches (C )A

15. 7. The Steppers (F )R

12. 8. En Skus Fali25. 8. Lira Vega ( )SR

1. 9. The Beat Fleet ( )HR

9. 9. Misery System16. 9. mbo oet Workestrao@oa @29. 9. Real Things, Hexenbrutal / /6. klubski maraton RŠ

14. 10. Last Day Here, In The Crossfire21. 10. Vuneny ( )BIH

28. 10. Indust Bag3. 11. Zlatko Kav i~ ~10. 11. Atheist Rap ( )SR

11. 11. Loisirs (F )R

18. 11. No Cenzura, Sunshine Trip16. 12. Veto23. 12. Carn val, Psychopatha26. 12. Red Fivepoint Star, Inty

21 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.22 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.23 Napovedani so bili The Mockingbird Nightmare (UK).

200713. 1. Wejn & he GenzisT19. 1. Bilk ( )HR

27. 1. Moonlightsky7. 2. Arktis Bionic Ghost Kids( ) ( )D , D

23

10. 2. Mr. T-Bone & The Young Lions ( )I

17. 2. Zmajev Rep24. 2. Good day to die ( )HR

2. 3. Sre na Mladina, Kansky~9. 3. Majmoon ( )D

17. 3. Iconoclast (US)

23. 3. Golliwog, Kennyballsmith7. 4. Hesus At ort ( )HR

14. 4. The Tide20. 4. Ego Malfunction28. 4. RAP (L )T

12. 5. Siddharta / /KBŠ

23. 5. Broken Lock & Carnaval6. 6. Brant Bjork & the Bros ( )US

8. 8. Zmajev Rep12. 10. Edo Maajka (H )R

13. 10. Y / /7. klubski maraton RŠ

20. 10. Elvis Jackson27. 10. Sleepytime Gorilla Museum (US)

3. 11. Dežurni Krivci10. 11. Moveknowledgement17. 11. En Skus Fali24. 11. Kweefpossum, KM Banda[1. 12. No Means No (C )A

8. 12. The Beat Fleet (H )R

15. 12. Gu ti in Polona{22. 12. Psychopath25. 12. Red Five Point Star

22

24

200812. 1. Psihiatrija, The Lift19. 1. Klubsky26. 1. Frozen Child2. 2. Zlatko in Optimisti8. 2. Radikal Dub Kolektiv16. 2. Illegal Kru, Dubzil al23. 2. Mu kat Hamburg{1. 3. Industbag, Carl Hunter (H ),R

{Igor Ba in-Bigor: predstavitev publikacije Novi Rock

8. 3. Živel je mož15. 3. Icarus Down22. 3. Korai Oerom (HU)

29. 3. Ana Pupedan5. 4. Hesus At or , Chang Ffost (H (HR) R)

12. 4. Hladno Pivo (HR)

19. 4. Mordenom, Burning Legion3. 5. Overflow (HR)

10. 5. Damir Avdi~ (BIH)

16. 5. Vuneny (BIH)

24. 5. Let 3 (HR)

30. 5. Analena Don't Mess With Texas(H (HR), R)

20. 6. Živel je mož, Miusow Kvartet21. 6. Brencl Banda, Salamandra Salamandra, The Bretones2. 8. Brutal Polka, Kultur Shock ( 1. Črnfest MKK+KBŠUS) / / / /

6. 8. Tekochee Kru / / / /1. Črnfest MKK+KBŠ

8. 8. Moonlight kyS / / / /1. Črnfest MKK+KBŠ

27. 9. Mana, Amper-o-mat / /8. klubski maraton RŠ

4. 10. Pankeroschi, N od N~ ~11. 10. Elektrika, Epidemija18. 10. The Hanson Brothers (C )A

8. 11. Leaf Fat15. 11. Jen Paches (C )A

21. 11. Standup Commedy / / / /predstava KBŠ

28. 11. The Beat Fleet (H )R

6. 1 . Grimmsky, Naleen219. 1 . Standup Commedy2 / / / /predstava KBŠ

20. 12. The Bretones, Not Yet, Va ka Subkultura{27. 12. Pankrti

24 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.

25

25 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.

200916. 1. Mr. T-Bone & he oung LionsT Y ( )I

24. 1. Tekochee Kru31. 1. Age of Ants7. 2. Red Five Point Star14. 2. Kansky, Dandelion Children21. 2. Carnaval, Dodgy Stones28. 2. Žoambo Žoet Workestrao7. 3. Tadej & he PlayfulnessT14. 3. Prasci21. 3. We can't sleep at night, Nikki Louder28. 3. East odeoR ( ),I/HR

4. 4. The Tide, Gutti11. 4. Feedback18. 4. Anavrin30. 4. Daelek Destructo Swarmbots( ), ( )US US ,

USOdatee ( )

16. 5. Iconoclast ( )US

23. 5. Dickless Tracy, Septic Scum29. 5. Jacinto Canek (I)

19. 4. Ur ula Ramove , Jure Tori & Bogdana Herman,{ {Klubsky / /Etnofolk Fest

20. 4. Koroi Oerom (H ) Etnofolk FestU / /

25. 7. Mr. T-Bone & he oung LionsT Y (I)/ / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

5. 8. Peter Jud & Jure Zdovc / /klasika/ / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

8. 8. Moonlightsky / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

12. 8. Laura Zafred & Matic Smolnikar / /klasika/ / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

15. 8. Kombo Zlatka Kav i a~ ~ / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

19. 8. Brencl Banda / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

21. 8. Eva Hren & Sladcore / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

26. 8. Neca Falk & Ma ja Godba~ / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

28. 8. Mlada Beltin ka Banda{ / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

29. 8. Bratko Bibi & The Madleys~ / / / /2. Črnfest MKK+KBŠ

26. 9. Guess What Pissinboy(UK), (UK)

3. 10. Zircus, Loudspeaker Alliance / /9. klubski maraton RŠ

10. 10. Giftna Krf17. 10. The Lift, Fortaste25. 10. KM Banda, Y[7. 11. Nylon Heartattack ( )US

14. 11. Nick Oliveri Frozenchild( ),US

20. 11. Keelhaul 3 Tone Tamas( ),US

28. 11. The Bambi Molesters (H )R

3. 12. Zbogom Brus Li ( )SR

26. 12. Tinitus / /KBŠ

Zemljevid slovenskega klubovja, koncertnih prizorišč Klubskega maratona, v organizaciji Radia Študent, iz leta 2004.

ALTERNATIVA NA MARGINIUrednik in mentor:

Janez Weiss

Avtorji člankov:

Igor Ba in, Sa o Jankovi , Goran Jarnevi Du an Jesih, Julij Karin,{ { ~ ~, {Samer Khalil Brane Koncilja, Robert Lozar, Bo, {tjan [vajger,

Helena Vuk ini , Janez Weiss, Marko Zupani{ ~ ~

Lektoriranje:

Helena Vuk ini{ ~

Oblikovanje:

Marko Bradica

Fotografije:

Arhiv MKKBK Ga per Gregori , Bo tjan Matja i ,, { ~ { { ~Marko Pezdirc, Irena Pov e, Tomislav Urh, Janez Weiss{

S a apremn besed :

Janez Weiss

Tisk:

Tiskarna Bucik d.o.o.

Naklada:

300 izvodov

Založba MKK BK,^ April 2010rnomelj,

Izdajo so soomogočili:

Program »Mladi v akciji«, Ob ina rnomelj, Javni sklad RS za kulturno dejavnost, OI rnomelj,~ ^ ^K Mladinski center BITlub belokranjskih {tudentov,