of 40 /40
Revija Nogometne zveze Slovenije | December 2012 | Š tevilka 50 Fotoutrinki tekem A reprezentance str. 6 Maribor v Evropski ligi str. 26 Intervju z Milanom Miklavi č em str. 21 +PRILOGA Primeri treningov Prva liga: Je prvak res že odločen? 2. SNL: Zanimiv drugoligaški ples

Naš nogomet, 50, december 2012

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Izdajatelj: NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE; Predsednik: Aleksander Čeferin; Generalni sekretar: Aleš Zavrl, Odgovorna urednika: Tamara Jokić Rozman in Matjaž Krajnik; Teksti: Brane Elsner, Matjaž Jaklič, Matic Kodrič, Matjaž Krajnik, Drago Perko, Renata Podviz Čeferin, Andreja Potočnik, Leon Rosa, Dejan Toplak, Vesna Vasilič; Foto: Drago Perko, Dargo Wernig – TAKA, Sportida.com, arhiv NZS; Oblikovanje in prelom: Žiga Jokić, atree d.o.o.; Tisk: T.K.B.M., d.o.o.; Izdajo revije Naš nogomet sofinancira Fundacija za šport.

Text of Naš nogomet, 50, december 2012

  • Revija Nogometne zveze Slovenije | December 2012 | tevilka 50

    Fotoutrinki tekem A reprezentance str. 6

    Mariborv Evropski ligi str. 26

    Intervju z Milanom Miklaviem str. 21

    +PRILOGA

    Primeri treningov

    Prva liga:

    Je prvak res e odloen?2. SNL: Zanimiv drugoligaki ples

  • Za nami je e eno nogometno leto. Doga-jalo se je veliko in v slovenskem nogometu ni bilo dolgas. A reprezentanca je zaela kva-lifikacije s tremi porazi in eno zmago, pred nami pa je e ve kot polovica kvalifikacij.

    Ekipa NK Maribor je dosegla velike uspehe tako na domaih, kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Klub je postal dravni prvak, pokalni prvak, prvak v Superpokalu, zelo uspeno pa je nastopal tudi v evropski ligi. V letu 2012 smo uspeno organizirali EP za kadete, za kar si je naa strokovna sluba pri-sluila pohvale UEFE.

    Futsal reprezentanca je bila letos zelo uspe-na, nastopila je na EP v Zagrebu, po smoli pa ji v dodatnih kvalifikacijah ni uspela uvrsti-tev na SP, ki je bilo na Tajskem.

    Najmanj razumljena je bila letos zgodba o prevzemu vodenja prve lige in marketinga. NZS je pridobila za prvo ligo generalnega sponzorja in za klube pridobila zelo visok znesek, ki klubom pomaga preiveti v teh tekih asih.

    Zanimivo leto 2012 Posebno pozornost je letos NZS posvetila varnosti na stadionih, kaznovano bo vsako izraanje nestrpnosti.

    Ne smemo pozabiti na uspene slovenske sodnike, ki so na elu z Damirjem Skomino sodili na najvijih nivojih tekmovanja, to je v Ligi prvakov in na Evropskem prvenstvu v Ukrajini in na Poljskem.

    Zagotovo sem pozabil e veliko pomembnih dogodkov, vendar je vse enostavno nemogo-e omeniti.

    Slovenski nogomet in NZS sta v letu 2012 izgubila velikega loveka in legendo sloven-skega nogometa dr. Branka Elsnerja. Zapu-stil nas je velik trener, profesor in bivi pred-sednik NZS. Nihe, ki vsaj povrno spremlja nogomet ga ne bo pozabil, dr. Elsner se je vpisal v zgodovino, kot eden najvejih ljudi slovenskega nogometa.

    Na koncu vsem elim vesel Boi in sreno ter zdravo 2013 in im ve uitkov ob spre-mljanju ali igranju nogometa.

    Aleksander eferin, Predsednik NZS

    3

  • SPONZORSKA ENAJSTERICAslovenskega reprezentannega nogometa

    Selmar

  • Nova obzorjaVeseli smo, da lahko naim zve-stim bralcem ponudimo e petde-seto tevilko revije Na nogomet, ki smo ji v zaetku leta 2011 vdih-nili novo podobo in vsebinsko za-snovo. Ker pa se bo naa in vaa revija razvijala tudi v prihodnje, je petdeseta tevilka primerna, da ob tem jubileju zartamo trend tudi za v prihodnje. Zato vam z veseljem sporoamo, da lahko Na nogomet od sedaj najdete tudi v obliki, ki je prijazna za ta-blice in pametne telefone, preko aplikacije Trafika. Dostopna je tako na platformah z operacijskim sistemom iOS kot Android, kmalu tudi Windows 8. Tako boste lahko nao revijo po novem vzeli s seboj kamorkoli, s prihodom v mobilno aplikacijo pa jo bomo odprli tudi iremu krogu bralcev.

    Zanimivega branja na 48 straneh (ne pozabite e na strokovno pri-logo, kjer izveste ve o treningih) tudi tokrat ne bo manjkalo, e svojega izvoda Naega nogometa niste nali v nabiralniku ali darilni vreki na novoletni prireditvi NZS, pa ga le hitro prelistajte v Trafiki.

    Ekipa revije Na nogomet

    december 2012, tevilka 50

    Izdajatelj: NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJEPredsednik: Aleksander eferinGeneralni sekretar: Ale ZavrlOdgovorna urednika: Tamara Joki Rozman in Matja KrajnikTeksti: Brane Elsner, Matja Jakli, Matic Kodri, Matja Krajnik, Drago Perko, Renata Podviz eferin, Andreja Potonik, Leon Rosa, Dejan Toplak, Vesna Vasili.Foto: Drago Perko, Dargo Wernig TAKA, Sportida.com, arhiv NZS.Oblikovanje in prelom: iga Joki, atree d.o.o.Tisk: T.K.B.M., d.o.o.

    Izdajo revije Na nogomet sofinancira Fundacija za port.

    KAZALO:6 FOTOUTRINKI: A reprezentanca

    12 PRVA LIGA: Je prvak res e odloen?14 2. SNL: Zanimiv drugoligaki ples16

    3. SNL:

    Se Beltinci vraajo?

    21 INTERVJU: Milan Miklavi25

    POKAL SLOVENIJE:

    Boj v pokalnem tekmovanju se zaostruje

    26 KLUBI V EVROPSKIH TEKMOVANJIH: Letos tudi zmaga v Evropski ligi34 Kratke novike 36

    IN MEMORIAM:

    Dr. Brane Elsner

    5

  • 0:2

    Slovenija : vicaSlovenska izbrana vrsta je kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Braziliji leta 2014 priela z domao tekmo proti vici. Optimizem pred zaetkom so nasprotniki razblinili z dvema zadetkoma - v prvem polasu je zadel Xhaka, zmago pa je potrdil Inler. Pri Sloveniji je manjkal pokodovani kapetan Samir Handanovi, v vratih ga je tako zamenjal bratranec Jasmin.

    G. Xhaka 20G. Inler 51

    J. Handanovi, Breko, uler, Cesar, Birsa (od 61.

    Ilii), Joki, Dedi (od 55. Ljubijanki), Kirm,

    Radosavljevi (od 80. Kurti), Bainovi, Matav.

    Benaglio, Lichtsteiner, von Bergen, Barnetta, Inler, Derdiyok, Xhaka (od 85.

    Fernandes), Behrami, Rodriguez, Djourou, Shaqiri (od 74.

    Demaili).

    6

    FOTOUTRINKI:

    CESARHANDANOVI J.

    BREKO

    JOKI

    ULER

    RADOSAVLJEVI

    MATAV

    DJOUR

    OU

    SHAQ

    UIRI

    XHAK

    A

    BEHR

    AMI

    DERD

    IYCK

    RODR

    IGEZ

    LICHTEN

    STEINE

    R

    INLER

    VON B

    ERGE

    N

    BARN

    ETTA

    BENA

    GLIO

    KIRM

    DEDI

    BAINOVI

    BIRSA

  • Kljub tesnemu pokrivanju van Bergna (5) si je Tim Matav priigral nekaj zrelih situacij za zadetek, vendar je vicarska mrea ostala nedotaknjena.

    Josip Ilii (19) je v drugem polasu osveil kreacijo slovenske igre, vendar so se vicarski nogometai izkazali kot pretrd nasprotnik.Tudi drugi rumeni karton za Tranquilla Barnetto moi

    na igriu ni bistveno spremenil. Slovenci so e naprej poskuali, vendar brez sree.

    Ta strel Granita Xhake (20) je poskrbel, da so se igralci v rdeih dresih veselili prvi-

    Nogometai vice so se takole sredi Ljubljane veselili odlinega prietka novih kvalifikacij.

    7

    FOTOUTR INK I

    Valter Birsa (10) je poskual mimo Djourouja (20), medtem ko je Valon Behrani dogajanje opazoval iz ozadja.

  • Norveka : SlovenijaPo uvodnem neuspehu proti vici pred domaimi gledalci so Slovenci odpotovali v Oslo, kjer so eleli dosei prvo zmago proti Norveanom. Tekmo so dobro zaeli in povedli, do konca pa so domai, kljub bolji igri Slovenije, spreobrnili rezultat.V filmski konnici so Norveani zmagoviti zadetek dosegli v 94. minuti - z bele toke.

    2:1M. uler 17

    M. Henriksen 27 J. Riise (PG) 90+4

    Jarstein, Waehler, Hangeland, J.A. Riise, Henriksen,

    Nordtveit (od 52. B.H. Riise), Abdellaoue (od 46. King), El

    Younoussi (od 89. Soderlund), Ruud, Jenssen, Braaten.

    Oblak, Breko, uler, Cesar, Kurti, Ljubijanki (od 89.

    Kelhar), Birsa (od 6. Penik), Joki, Ilii, Bainovi (od 60.

    Mati), Matav.

    8

    FOTOUTRINKI:

    HangelandJarstein

    Ruud

    Riise

    WhlerJenssen

    Moa Matav

    Ljubija

    nki

    Birsa

    Ilii

    Bain

    ovi

    Kurti

    Breko

    Joki

    uler

    Cesar

    Oblak

    Elyounoussi

    Nordtveit

    Henriksen

    Braaten

    Jan Oblak je z izvrstno predstavo debitiral v slovenskih vratih in tako pokazal, da ima Slovenija odline vratarje, ki akajo svojo prilonost.

    Marko uler (4) je dosegel prvi slovenski zadetek v novih kvalifikacijah, al pa je bilo to premalo za toke v Oslu.

  • Albanija : SlovenijaPo domai zmagi nad Ciprom je sledila pomembna tekma v Tirani. Toda Slovencem je tokrat zagodlo vreme in igralno povrino tiranskega nacionalnega tadiona, ki e od zadnjega gostovanja Slovenije v letu 2011 aka na ruenje, spremenilo v blatno kopel, v kateri so se bolje znali domai nogometai.

    1:0O. Roshi 36

    Berisha, Lila, Cana, Agolli, Bulku, Cani (od 75. Curri),

    Vila (od 84. Dallku), Mavraj, Sadiku (od 46. Salihi), Kukeli,

    Roshi.

    S. Handanovi, Breko, uler, Joki, Dedi (od 59. avuevi), Maroh, Kirm, Radosavljevi (od 77. Kampl), Ilii (od 73. ii),

    Mertelj, Matav.

    9

    FOTOUTRINKI:

    FOTOUTR INK I

    CanaBerisha

    Lila

    Agolli

    Mavraj

    Kukeli

    ani

    Dedi

    Matav

    Ilii

    Kirm

    Merte

    lj

    Rados

    avljev

    i

    Breko

    Joki

    uler

    Maroh

    Handa

    novi S

    .

    Vila

    Sadiku

    Bulku

    Roshi

    Andra Kirm (17) je bil zelo aktiven na levi strani. V trenutkih najhujih nalivov je bilo e samo vodenje oge

    svojevrsten doseek. Zlatku Dediu je tu uspelo.

  • 2:1

    Slovenija : CiperDruga domaa tekma Slovenije v kvalifikacijah za SP Brazilija 2014 je prinesla prvo zmago varovancev Slavie Stojanovia. V mariborskem Ljudskem vrtu je dobro formo potrdil Tim Matav, ki je z dvema zadetkoma odloil zmagovalca.

    T. Matav 38 T. Matav 62

    E. Aloneftis 83

    S. Handanovi, Breko, uler, Cesar, Kurti, Joki, Dedi (od 68. ii), Kirm, Radosavljevi (od 89. Maroh), Ilii (od 83.

    Cvijanovi), Matav.

    Kissas, Charalambous, Christou, Charalampous, Christofi,

    Charalambides (od 79. Aloneftis), Constantinous (od 64. Efrem), Maragkos (od 46. Artymatas),

    Demetriou, Sielis, Dobrainovi.

    10

    FOTOUTRINKI:

    CesarHandanovi S.

    Breko

    Joki

    uler

    Radosavljevi

    Matav

    Christo

    fi

    Konst

    antino

    usMa

    rangos

    Deme

    trious

    Charal

    ambid

    is

    Dobra

    inovi

    Christou

    I. Char

    alamb

    ous

    A. Cha

    ralam

    bous

    Sielis

    Kissas

    Kirm

    Dedi

    Kurti

    Ilii

  • Botjan Cesar (5) je bil ponovno steber slovenske obrambe, tik pred koncem pa si je prisluil izkljuitev, zaradi katere je moral izpustiti gostovanje v Tirani.

    Samir Handanovi (1) je sicer klonil, vendar so tri toke kljub temu ostale v Sloveniji.

    Zlatko Dedi (14) se je tokrat v statistiko vpisal kot podajalec pri Matavevem zadetku.

    Enega najglasnejih aplavzov veera si je v Mariboru prisluil Kevin Kampl (6).

    Tudi dva branilca nista mogla slediti Timu Matavu (23).

    11

    FOTOUTR INK I

    Veselje Slovenije po enem izmed zadetkov v Ljudskem vrtu.

  • Za nami je e jesenski del v sezoni 2012/2013 in poglejmo kaj ga je najbolj zaznamovalo. Na vrhu ni novega. Maribor tudi v letonjem pr-venstvu mono vodi pred venim rivalom iz prestolnice. Olimpija po 21. odigranih krogih zaostaja e za devet tok (ob tem ne smemo zanemariti, da ima Maribor odigrano tekmo manj), njena nihanja v igri pa jo bolj silijo v razmiljanje kako zadrati ta poloaj, kot kako resno loviti vijoliaste. Ti tudi letos preprilji-vo obvladujejo domao sceno in to kljub temu, da e drugi zapored ob domaih obveznostih uspeno nastopajo e v Ue$ni evropski ligi. A eprav so mednarodni nastopi Maribora pokazatelj veliine slovenskega prvaka, se bomo tokrat posvetili domaemu prvenstvu. Mnogi so bili mnenja, da nogometai z Mla-dinske ulice 29 ne bodo znova tako dobro prenesli pritiska, ki ga prinaa igranje na treh frontah (ob domaem prvenstvu e pokalno tekmovanje ter evropska liga). Ne nazadnje je klub v poletnem prestopnem roku zapustilo nekaj pomembnih lenov vijoliastega moza-ika. A so vodilni moje tajerskega prvoligaa, na elu s portnim direktorjem Zlatkom Zaho-viem ter trenerjem Darkom Milaniem, vrze-li znova zapolnili. Popolnoma brez spodrslja-jev v prvenstvu vendarle ni lo (na krivi nogi sta jih dobila Triglav in Celje), vendar le ti niso prili ob prelomnih trenutkih. Svojo ogromno prednost so le nekoliko zmanjali in prvenstvo znova naredili nekoliko zanimiveje. A e gre soditi po napredku v evropskih tekmah, bi Mariborani utegnili lansko rekordno sezono

    12

    Je prvak res e odloen?letos le e izboljali. Seveda bo veliko odvisno tudi od prihajajoega prestopnega roka, kjer pa so Mariborani e pohiteli in v svojo sredi-no pripeljali dva napadalca Nusmirja Fajia in Matijo Smrekarja.Kako utrujajoa zna biti Evropa, so obutili tudi prekmurski nogometai. Za uspehe v kva-li$kacijah za Evropsko ligo (spodrsnilo jim je ele v zadnjem krogu proti Laziu), so rtvo-vali prav domae prvenstvo. Mura, tretjeu-vreno motvo minulega prvenstva, je prvo zmago osvojila komaj v osmem krogu, ko je z 2:1 ugnala kranjski Triglav. e so se Prekmurci e v uvodnih krogih tolaili, da bo po kona-nih evropskih nastopih bolje, so se uteli. r-no-beli pravega ritma niso ulovili vse do kon-ca, kar potrjuje e sam pogled na prvenstveno razpredelnico. Kljub teavam v klubu Mura kar nekoliko nepriakovano zaseda zadnje mesto. e se ga bodo eleli znebiti, pa bodo v zimskem asu morali poteno zavihati rokave in poiskati reitev z vse manj zadovoljnimi no-gometai in navijai kluba, ki je v nekih drugih asih veljal za sinonim Prekmurja. Ljubitelji nogometa v Sloveniji bi iskreno pov-sem na dnu ligake razpredelnice prej priako-vali novinca v drubi najmonejih slovenskih ekip, Aluminij ter Triglav. Slednji si je lani ob-stanek zagotovil e le po odloitvi Doba, da ne napreduje v viji rang tekmovanja. Omenjena kluba pa sta tako morda e najveji presenee-nji prvega dela prvenstva. Kidriani so v e-trtem krogu z zmago proti Rudarju v Velenju zaetno tremo le premagali, potem pa so se s

    serijo uspenih rezultatov zavihteli v zgornji del prvenstvene razpredelnice. Zaradi kratke klopi je v v poznih jesenskih mesecih pria-kovano sledil sledil padec, tako da so Kidri-ani, skupaj z velenjskim Rudarjem, jesenski del konali na predzadnjem mestu. tevilne pokodbe in kartoni so terjali svoj davek. Vod-stvo kluba je njihov negativni uinek sicer sku-alo zmanjati s tevilnimi novimi nogometai, ki so se motvu prikljuili med sezono, takna raunica pa se ni povsem izla, saj ti nogometa-i, praviloma zaradi slabe pripravljenosti, niso uspeli bistveno dvigniti kvalitete motva. Se je pa kljub vsemu poveala konkurenca znotraj ekipe. Podobno $lozo$jo gojijo tudi v Kranju, zaupanje v doma vzgojene fante pa sta popla-ala prav njuna mlada napadalca, ki zasedata vrh liste strelcev v Prvi ligi NZS. Triglavov Enes urkovi, skupaj z Marcosom Tavare-som, z desetimi zadetki zaseda prvo mesto, medtem ko je Aluminijev Robert Kure dose-gel gol manj in si tako z Gorianom, Dejanom igonom, deli drugo mesto.Kljub vsemu, pa je e prehitro, da bi si v Kra-nju ali Kidrievem zatiskali oi pred stanjem na lestvici, ki je z vidika tekmovalne zagoto-vitve statusa prvoligaa v naslednji sezoni, e naprej resno. Ob e omenjeni Muri, Rudarju in Gorici imata v boju za obstanek opravka s precej zveneimi imeni slovenskega nogome-ta, ki se z morebitnim izpadom prav gotovo ne bodo zlahka sprijaznili. Velenjani in Goria-ni so se v tem poloaju znali predvsem zara-di razprodaje kljunih igralcev, ki pa jih niso

  • 13

    Z N P G T

    1 Maribor 20 15 3 2 45:14 482 Olimpija 21 12 3 6 41:22 393 Domale 21 11 2 8 26:21 354 Luka Koper 21 9 6 6 26:23 335 Celje 21 7 8 6 20:20 296 Triglav 21 6 6 9 21:25 247 Gorica 21 6 5 10 28:41 238 Rudar 20 5 6 9 18:32 219 Aluminij 21 6 3 12 20:36 2110 Mura 21 5 2 14 28:39 17

    Konna lestvica v zimskem delu 2012/2013.

    1 . S N L

    uspeli dostojno nadomestiti. Nekaj kljunih mo so pred prietkom prvenstva izgubili tudi Koprani, Domalani ter Celjani, a so ti za razliko vendarle sestavili dovolj mone zasedbe za spogledovanje z mesti, ki vodijo v Evropo. Kot e reeno, Maribor bo za zasledovalce najverjetneje nedosegljiv, slednje pa ne velja za Olimpijo. Ta je med sezono doivela precejen pretres, saj sta klub zapustili kar dve klub-ski legendi, trener Ermin iljak ter portni direktor Mile Aimovi. Krmilo je prevzel manj znani stra-teg Andrej Razdrh, ki pa je svoje delo opravil odlino. S serijo zmag so e prieli pretiti vodilnemu Mariboru, zeleno-beli so se ohla-dili ele po medsebojnem spopadu sredi tajerske prestolnice. V na-daljevanju so zmaje presenetili e Domalani in Koprani, ekipi ki odkrito naskakujeta tako eleno drugo mesto. Odkar je taktirko ko-

    prske barke prevzel italijanski strateg Rodolfo Vanioli, so ta priakovanja povsem upraviena, forma Primorcev se je popravila, v estih tek-mah, ki so sledile, pa so nanizali tiri zmage in dva neodloena izida. Njihovo statistiko je nato nekoliko pokvaril le vodilni Maribor v Ljudskem vrtu in remi s Triglavom pred do-maimi gledalci.

    In smo spet pri vijoliastih. Varovanci Darka Milania so trenutno gonilna sila slovenskega klubskega nogometa, njihov uspeh pa ni priel ez no. eprav zveni kot obrabljena fraza, pa je njihov uspeh rezultat sistematinega dela skozi zadnja leta, premiljenega kadrovanja ter grajenja prepoznavne blagovne znamke kluba v sodelovanju z najzvestejimi klubskimi navi-jai. Vijoliasti postajajo vse manj zaeleni tek-mec tudi pri bogatejih sredinah izven naih meja. Nedvomno so postavili model, po kate-rem bi se morale, v skladu s svojimi zmonost-mi, zgledovati tudi preostale sredine v Prvi ligi NZS.

    Dejan Toplak

  • Bil je prijeten, rahlo oblaen, petkov poletni ve-er. Klasini avgustovski zaetek vikenda, ko se v zraku uti elja po dobri drubi in sproenost ob zakljuku najtoplejega letnega asa. Toda v manjem kraju, nekje na robu Slovenije, se je ve kot oitno moralo nekaj nenavadnega zgo-diti. Domai lokali so samevali, ceste so bile popolnoma prazne, skorajda nikjer ni bilo mo sreati ive due. Tudi okolike hie niso daja-le znakov ivljenja, kar je e dodatno zainilo straljiv prizor, ob enem pa vzbudilo prav po-sebno radovednost. Le kaj se tukaj dogaja? ele zaskrbljujo pogled proti temnemu nebu je ponujal arek upanja, z lujo razsvetljenega tam nekje, v daljavi. In res, sij je postajal vse moneji, ob ozki cesti prvi parkirani avtomo-bili, kasneje nepopisna gnea. Pod re%ektorji se je bleala imenitna zelenica, obdana s polno tribuno nekaj sto navijaev. Ostali so se gnetli v stojei mnoici ob robu igria, drugi so svoje ljubljence spremljali kar s ceste. Na igriu go-spod v rnem, Darko eferin, in dvaindvajsete-rica borbenih mladeniev, ki je plesala po notah glasnih navijaev.Ne, to ni bil prvoligaki derbi. To je bil nogo-

    metni praznik v majhni obini z nekaj ve kot tiso prebivalci, kjer sta v enem izmed uvo-dnih krogov moi merila novinca v drugi ligi, domai Zavr in Krka. Navadna drugoligaka tekma, oplemenitena s tevilnimi zadetki, je v omenjenem primeru pripadla gostom, ki so konkurenco prestraili s serijo izjemnih rezulta-tov v uvodu letonje sezone. Krka, okrepljena s prvoligako preizkuenimi nogometai, je na-mre silovito krenila v prvenstvo s petimi zapo-rednimi zmagami in osmimi krogi brez poraza. Z vrha jo je ele v 11. krogu izrinil prav Zavr, v povratnem obraunu na novomekem Portova-lu. Obe sreanji novincev v ligi sta se kasneje iz-kazali za prava drugoligaka derbija, saj je Zavr ob tradicionalnih petkovih domaih veselicah osvojil naziv jesenskega prvaka, medtem ko so Novomeani v zakljuku nekoliko popustili in drugo mesto prepustili Dobu.Pisal se je zadnji krog v letonjem koledarskem letu, ko je bilo v hladnem, skorajda zimskem ve-eru, na sporedu sreanje med Radomljami in Dobom. e ste se odpravljali na klasini lokalni derbi v Radomlje, ste bili verjetno preseneeni nad osamljenim stadionom, ki v nobenem pri-

    Zanimiv drugoligaki ples

    14

    meru ni dajal slutiti na pomembno nogome-tno tekmo. Mogoe pa je domain Dob, je marsikdo naivno razmiljal ob iskanju prizori-a omenjenega obrauna in zaman obiskal e sosednjo vas v ljubljanski kotlini. Reitev se je skrivala le streljaj stran, na mestnem stadionu v Domalah, v ariu ponosno stojeih arome-tov. Ve kot sedemsto gledalcev je lahko videlo zanimivo predstavo, kjer so favorizirani gostje potrdili sloves najboljega na vasi in si dokon-no postlali izhodie, ki bo omogoalo napad iz ozadja v nadaljevanju sezone. Radomlje so po solidnem lanskem vtisu tokrat malce manj ambiciozne, saj jim gibanje po repu razpredel-nice ne vzbuja prevelikih apetitov med zimskim premorom.Zanimivo kuliso je ponujalo tudi najveje slo-vensko drugoligako mesto. ampion je namre goste postregel kar na stadionu s kapaciteto 13.400 sedeev. Arena Petrol je s svojo postav-nostjo tevilnim nasprotnikom dvigovala mo-tivacijo in domaemu ampionu prepogosto odnaala toke. Ob nekaj dodatno ponesre-enih gostovanjih je esto mesto prvenstvene lestvice nekoliko manj od priakovanj pred

  • Z N P T

    1 Zavr 11 2 2 352 Roltek Dob 10 3 2 333 Krka 9 4 2 314 martno 1928 7 1 7 225 Garmin enur 5 4 6 196 ampion 6 1 8 197 Kalcer Radomlje 4 3 8 158 Bela krajina 4 3 8 159 Krko 3 5 7 1410 Dravinja Kostroj 2 2 11 8

    Lestvica po konanem 27. krogu 2. SNL v tekmovalnem letu 2011/2012.

    2 . S N L

    15

    Lestvica

    sezono, razmeroma velik zaostanek za vodilno trojico pa verjetno pomeni zasidrano mesto v zlati sredini. Tik pred njimi so se postavili nogometai enurja, ki so Celjane premagali v 4. krogu prav na slovitem stadionu. Uvodne tekme so se namre e odvijale po okusu enega izmed favoritov prvenstva, ki pa je v drugi po-lovici jesenskega dela nerazumljivo popustil in si nabral velik tokovni manjko v primerjavi z ubeniki. est zaporednih porazov na zadnjih sedmih tekmah zahteva temeljito analizo v od-moru, ki pa sama po sebi ne bi smela zadoati za konkurennost na samem vrhu.

    Tik pod vrh so se s stopnjevanjem fome za-slueno prebili v martnem. Zvesti navijai so solidne predstave svojega motva nagrajevali s hvale vrednim obiskom, ki je kar nekajkrat krepko presegel tevilko 500. Dve kraji rezul-tatski krizi sta razblinili sanje o enakovrednem boju v ospredju. V dobrem vzduju ob Paki je v edinem dvoboju nekdanjih prvoligaev med drugoligai nekoliko presenetljivo do toke prila Bela krajina. To so bili drugi asi za r-nomaljce, saj so v letonjem uvodnem delu ko-

    majda branili mesta nad tistimi najbolj ogro-enimi. Na nehvalenem poloaju sta namre Krko in Dravinja, ki je v tem asu doivela kar enajst porazov na petnajstih tekmah. Dobrav-ani so drago ceno uspenega etrt&nalnega pokalnega doseka plaali s skromnimi osmi-mi tokami in vse pogostejim analiziranjem tretjeligake konkurence. V Krkem e ni tako kritino. Zaostanek za prijetnejimi mesti ni velik, je pa grenak obutek skromnega pred-zadnjega mesta dovolj za trezen razmislek, kaj je botrovalo tako velikemu razkoraku med cilji in dejansko uspenostjo.

    Polni stadioni, veerni termini, kakovostni no-gometai in pretresljivimi razpleti predstavlja-jo odlino zaledje najelitnejemu domaemu tekmovanju. eprav se izraz Druga liga v vsakodnevni rabi slii nekoliko slabalno, dru-gorazredno, tega nikakor ne moremo dejati za dogajanje v uvodnem delu sezone. Vseeno pa moramo priznati, da je tudi to Druga liga. Z veliko zaetnico.

    Matic Kodri

  • 16

    Tretji kakovostni rang slovenskega ligakega nogometa se tudi letos odvija v dveh regijsko razdeljenih skupinah. Na zahodu (tekmovanje vodi MNZ Ljubljana) po polovici prvenstva najbolje kae nogometaem iz Ankarana, na vzhodu (tekmovanje v imenu NZS vodi MNZ Lendava) pa so si prednost ene toke pred prvim zasledovalcem priborili nogometai marja pri Jelah.

    Tretjo ligo vzhod v letonji sezoni tvori tiri-najst klubov, ki so sredi novembra zakljuili jesenski del prvenstva. Prvih trinajst krogov je prineslo izenaen boj za prva mesta, saj je v raz-ponu prvih tirih mest kar pet ekip, medtem ko Zree, ki zakljuujejo zgornji del lestvice, za ekipo marja pri Jelah zaostajajo le sedem tok. Gnea pa ni le na vrhu, do konca prven-stva bo negotovo tudi pri dnu. Po polovici sezone najslabe kae torskemu Kovinarju, le dve toki pred njim sta Rakian in Malenik, kar pomeni, da bo drugi del tekmovanja e kako pomemben tako za prvaka 3. SNL, kot za ekipo, ki bi izpadla v niji rang tekmovanja. Vsekakor je letonje tekmovanje e posebej za-nimivo tudi zato, ker tukaj nastopa tudi nasle-dnik neko uspenega slovenskega prvoligaa iz Beltincev. Beltinani so po zatonu mokega nogometa v zadnjih asih sicer ve upov pola-gali v enski nogomet (NK Pomurje je e za-dnjih nekaj let eden vodilnih enskih klubov), leta 2007 pa je zrasel ND Beltinci, ki je svojo pot zael v najniji ligi (2. MNL Murska So-bota), potem ko so lani osvojili naslov prvaka Pomurske lige pa so si priborili nastop tudi v

    Se Beltinci vraajo?

    tretji ligi. Tam jim gre presenetljivo dobro, saj se kot novinec v ligi borijo za najvija mesta, leto 2013 pa bodo priakali na petem mestu, z lepimi monostmi, da e v prihodnji sezoni morda zaigrajo tudi stopniko vije.

    Tekme si je skupaj ogledalo 18.400 gledalcev (povpreje 202 gledalca na tekmo), domae preizkunje Beltinanov pa je spremljalo v povpreju 400 gledalcev na tekmo.

    Na lestvici strelcev vzhoda po prvem delu tekmovanja vodi David Vinkovi iz Vereja s trinajstimi zadetki, sledi mu Damir ontala iz Tromejnika, ki pa je kar 7 od 11 zadetkov dosegel z bele toke.

    Podobno kot na vzhodu, tudi na zahodu letos ni ekipe, ki bi v tretjeligaki konkurenci vidno izstopala. Po polovici prvenstva so na vrhu nogometai Ankarana (AH Mas Tech), ki so zbrali 24 tok, dve ve od drugouvrenega Tolmina in 5 ve od Brd, ki sledijo na tretjem mestu. Tam se situacija na lestvici nekoliko za-komplicira, saj so ekipe do 9. mesta v razmaku

    treh tok, deseti in enajsti (Rudar Trbovlje in Ivanna Gorica) zaostajata za tretjim mestom za pet tok, medtem ko predzadnja Zarica za-ostaja toliko, kot na vzhodu sedme Zree za vodilnim. Na zadnjem mestu so Bilje, ki so v dvanajstih tekmah le dvakrat zabeleile remi in so e po polovici prvenstva zanesljivi potnik v niji rang tekmovanja.

    Podobno kot na vzhodu, tudi na zahodu na-stopa nekaj igralcev, ki so slovenskim ljubite-ljem nogometa znani predvsem po nastopih v prvo- ali drugoligaki konkurenci. e bi tretja liga imela zvezdnike, bi njeno prvo imel vseka-kor bil Saa Tojo Jakomin, legenda Kopra in nekdaj ljubljenec koprskih navijaev ter nogo-meta, ki je v 211 nastopih v Prvi ligi dosegel kar 62 zadetkov, kar ga z naskokom 40 zadet-kov uvra na prvo mesto vene klubske lestvi-ce. Po osmih sezonah Prve lige je po konani sezoni 2006/07 zapustil Koper, po postanku pri Boni(ki pa sedaj e nekaj let nastopa v An-karanu. Letos je sicer dosegel zgolj dva zadet-ka, e pa pogledamo na lestvico strelcev, tam najdemo e druge stare znance prvoligakih

  • 17

    Z N P T

    1 marje pri Jelah 8 3 2 272 arda 8 2 3 263 Farmtech Verej 8 0 5 244 Koroka Dravograd 8 0 5 245 Agroservis Beltinci 7 2 4 236 Odranci 6 3 4 217 Zree 6 2 5 208 Tromejnik G-Suki 6 0 7 189 Avto Rajh Ljutomer 5 2 6 1710 Grad 5 1 7 1611 Aha Emmi Bistrica 5 1 7 1612 Malenik 3 2 8 1113 Rakian 3 2 8 1114 Kovinar tore 3 0 10 9

    Z N P T

    1 AH Mas Tech 7 3 2 242 Tolmin 6 4 2 223 Brda 5 4 3 194 Izola 5 4 3 195 Adria 5 4 3 196 Zagorje 5 3 4 187 Calcit Kamnik 5 3 4 188 Tabor Seana 4 4 4 169 Jadran Dekani 4 4 4 1610 Rudar Trbovlje 4 2 6 1411 Ivanna Gorica 4 2 6 1412 Zarica Kranj 2 5 5 1113 Bilje 0 2 10 2

    VZHOD ZAHOD

    Lestvica po jesenskem delu 3. SNL zahod v tekmovalnem letu 2012/2013.

    Lestvica po jesenskem delu 3. SNL vzhod v tekmovalnem letu 2012/2013.

    3 . S N L

    zelenic. Draen eelj je v dresu Calcita iz Ka-mnika zabil 8 golov in je trenutno na tretjem mestu, dva ve je dosegel e en nekdanji nogo-meta Kopra (in Bele krajine) Elvis ahinovi, ki si z desetimi zadetki deli prvo mesto z na-padalcem Tolmina, Daliborjem Sokanoviem. Sicer pa v 3. SNL vzhod najdemo tudi Naceta Kosmaa, ki se je e pred nekaj meseci mudil v Avstraliji, potem pa se vrnil v matini klub. V dresu Izole nastopajo Enes Handanagi, Darko Kremenovi, Saa Boii in Amer Ju-kan, ki je v preteklosti nastopil celo za sloven-sko lansko reprezentanco. Omenjena imena niso edina, tudi v drugih sredinah se najdejo igralci, ki nekoliko bolj pozornemu ljubitelju slovenskega nogometa zvenijo vsaj nekoliko poznana. Res je, da so ti igralci veinoma na zakljuku svoje kariere, vendar e vedno v ob-dobju, ko lahko mladim ponudijo marsikaj. Za prave ljubitelje slovenskega nogometa pa brez dvoma predstavljajo stik z drugimi nogo-metnimi asi. In zakaj jih ne bi malce nostal-gino obiskali tudi v tretji ligi?

    Matja Krajnik

  • 18

    Po polovici prvenstva smo pripravili tudi pregled lestvic v mladinski, kadetski in obeh ligah U-14. V mladinski konkurenci po polovici prvenstva najbolje kae Mariboru in Gorici, zelo blizu so e Koprani, verjetno pa se bo med temi tremi ekipami odloalo o zmagovalcu na koncu se-zone. V kadetski kategoriji najbolje kae Domalam, ki so, podobno kot Maribor v mladinski konkurenci, v prvi polovici leta zabeleili le en poraz. Dvojica se dobro dri tudi na skupni lest-vici, ki ob koncu sezone odloa tudi o tem, katera ekipa se poslovi od prvoligake konkurence. Na dnu te lestvice se je po polovici prvenstva znala Jarenina.

    Lige mlajih v znamenju Maribora, Domal in Triglava

    Z N P T

    1 Maribor 13 2 1 412 HIT Gorica 13 1 2 403 Koper 12 0 4 364 Domale 10 3 3 33

    5 Olimpija Ljubljana 9 3 3 30

    6 Mura 05 8 0 7 247 IB Interblock 7 2 7 238 Aluminij 6 4 6 229 Jadran Dekani 6 2 8 2010 Krka 6 1 9 1911 NOGA Triglav 6 0 9 1812 Bravo Publikum 5 2 9 1713 Rudar Velenje 3 2 11 11

    14 Gummi Miral Jarenina 3 2 11 11

    15 ampion 3 1 12 1016 Celje 3 1 11 10

    Z N P T

    1 Maribor 23 5 4 742 HIT Gorica 24 1 7 733 Domale 22 6 4 724 Koper 22 4 6 705 IB Interblock 17 5 10 56

    6 Olimpija Ljubljana 14 6 11 48

    7 NOGA Triglav 12 6 13 428 Bravo Publikum 13 3 16 429 Aluminij 11 7 14 4010 Krka 13 1 18 4011 Jadran Dekani 10 8 14 3812 Mura 05 10 1 19 3113 Celje 7 6 17 2714 Rudar Velenje 7 5 20 2615 ampion 7 4 21 25

    16 Gummi Miral Jarenina 6 2 24 20

    Lestvica na dan 1.12.2012 Po zadnjem odigranem 16. krogu, 1.12.2012.

    Z N P T

    1 Domale 12 3 1 392 Koper 10 4 2 343 Maribor 10 3 3 334 HIT Gorica 11 0 5 335 IB Interblock 10 3 3 336 Bravo Publikum 8 1 7 257 NOGA Triglav 6 6 4 248 Krka 7 0 9 219 Aluminij 5 3 8 1810 Jadran Dekani 4 6 6 18

    11 Olimpija Ljubljana 5 3 8 18

    12 Celje 4 5 6 1713 Rudar Velenje 4 3 9 1514 ampion 4 3 9 15

    15 Nissan Ferk Jarenina 3 0 13 9

    16 Mura 05 2 1 12 7Lestvica na dan 1.12.2012

    S M L , S K L I N U - 1 4

  • 19

    S M L , S K L I N U - 1 4

    V konkurenci starejih dekov (U-14) na zahodu prevladujejo Kranjani, ki so dobili kar 16 tekem, izgubili pa le enkrat, najbliji zasledovalci prihajajo iz prestolnice in imajo pet tok zaostanka. Na vzhodu sta Alu-minij in Maribor pet oziroma osem tok pred tekmeci. Prvi po 17 odigranih krogih e niso zabeleili poraza.

    VZHOD ZAHOD

    Lestvica po odigranem 17. krogu, 24.11.2012 Lestvica po odigranem 17. krogu, 24.11.2012

    Z N P T

    1 Maribor 15 1 1 462 Aluminij 13 4 0 433 Celje 12 2 3 384 Krko 12 2 3 385 Mura 05 12 1 4 376 Rudar Velenje 11 2 4 357 ampion 8 3 6 278 Pobreje 7 2 8 239 Poli Drava 7 2 8 23

    10 Robert Koren Dravograd 7 1 9 22

    11 Farmtech Verej 6 3 8 21

    12 Nissan Ferk Jarenina 4 3 10 15

    13 alec 3 1 13 1014 Kovinar Tezno 2 2 13 815 Ljutomer 2 0 15 616 elezniar Maribor 0 1 16 1

    Z N P T

    1 NOGA Triglav 16 0 1 48

    2 Olimpija Ljubljana 14 1 2 43

    3 Domale 13 2 2 414 Bravo Publikum 12 1 4 375 IB Interblock 10 3 4 336 Koper 7 4 6 257 Velesovo-enur 7 3 7 248 HIT Gorica 6 4 7 22

    9 Adria Tow Dekani 6 4 7 22

    10 Izola 6 3 8 2111 Krka 5 2 10 1712 NOGA Britof 5 0 12 1513 Svoboda 4 1 12 1314 kofja Loka 3 3 11 12

    15 Birsa&Matav Bilje 3 1 13 10

    16 Rudar Trbovlje 2 2 13 8

  • Dobrenj del kariere ste delovali v Avstriji. V kaknem spominu imate severno sosedo?Avstrija je moja nogometna domovina. Tam sem doivel svoja najbolja nogometna leta. Na tuje sem se odpravil s 27 leti, se prvi preiz-kusil v vlogi trenerja in ostal 18 let. Tja sem el kot popoln anonimne in si na njihovih zele-nicah zgradil svojo kariero. Vmes sem se vraal v Slovenijo v Novo Gorico, Koper, Mursko Soboto. Nazadnje sem bil pri Admiri v 2. in v Paschingu v 1. avstrijski ligi. Preizkusil sem se v manjih in velikih klubih, tudi v Rapidu, najboljem klubu v Avstriji. Izkunje so mi pri vraanju v Slovenijo vedno pomagale. Je pa res, da sem, ne glede na uspehe, zanje ostal tu-jec in tako so me tudi obravnavali.

    Kako to, da ste sploh izbrali Avstrijo?e od malega me je vleklo v trenerski poklic. Sprva je lo za hobi, ki pa je prerasel v poklic, s

    Nogometni strokovnjak iz Poljan dokazuje, da se tudi v majhnih krajih rojevajo veliki ljudje. Pri svojih 63 letih je Milan Miklavi doivel e marsikaj. Izkunje je nabiral v Avstriji, kamor se je podal e leta 1974, sodeloval pri uspehih lanske reprezentance na poti do svetovnega prvenstva in kasneje tudi v Juni Afriki, danes pa se posvea mladim. Kot direktor reprezent-anc skrbi tako za mlaje reprezentance, futsal, enski nogomet, pripravlja pa tudi model selekcioniranja v prihodnje. Motiva mu, kljub bogati karieri, ki je, kot pravi sam, vrhunec doivela na mundialu, ne manjka.

    katerim sem si sluil denar. To je nekaj najlep-ega. Razmere doma so bile takrat speci%ne. Bili smo e v Jugoslaviji. Nekega dne sem tre-nerja vpraal za nasvet. Odgovor me je priza-del, pobral sem torbo in el na tuje. V Avstrijo me je potegnilo zaradi stroke. Tam nisem imel podpore, a so me v ospredje potiskali rezultati. Tako so prile ponudbe razlinih klubov. Tre-niral sem pet prvoligaev, s tremi drugoligai priel v prvo ligo. Ponosen sem na to, kar sem naredil. V Avstriji sem se izjemno dobro po-util. Tudi zato sem ostal toliko asa. Ve mi je njihov red, disciplina. Posebej lepo je bilo okoli Boia, saj zelo intenzivno doivljajo praznike.

    Se dojemanje nogometa v Avstriji in Sloveniji kaj razlikuje?Razlike so velike predvsem v infrastrukturi, za kar je bilo v Avstriji izjemno dobro poskrblje-

    no. Je pa slovenski nogomet v tem asu naredil velik preskok. Uvrstili smo se na evropsko in dvakrat na svetovno prvenstvo. So pa zadnje ase v bolji poziciji znova Avstrijci, ki imajo 11, 12 igralcev, ki redno igrajo v Bundesligi. A to se lahko hitro obrne. Posebej zato, ker ima-mo mi talent za kolektivni port, Avstrijci pa imajo bolje rezultate v individualnih portih. So bolj smuarski narod.

    Nogometne evlje ste hitro obesili na klin. Ste kdaj razmiljali o tem, kaj bi bilo, e vas ne bi ustavila pokodba?Pri 18 letih sem imel odprt zlom noge. Po-kodbo je zaznamoval strah, ki se ga nikoli nisem povsem znebil, zato sem se hitro od-loil za trenerski poklic. Sem pa e kot no-gometa imel eljo, da postanem trener, tako da veliko nisem niti izgubil. elja se mi je le hitreje uresniila.

    Milan Miklavi: Poraz je veji motiv od zmage!

    21

    INTERV JU

  • 22

    Vasih je kakna izgubljena tekma bolj

    pomembna, kot zmaga. Poraz je vedno veji motiv za napredek.

    INTERV JU

    e kot mlad fant ste igro zamenjali za tre-nersko pot. Je odsluenim portnikom ob koncu kariere teko ponovno zaiveti? Igralcem je po koncu kariere teko. Nekateri e v asu nogometne kariere varujejo in vlagajo denar ter imajo po koncu kariere monost za lepo ivljenje. Drugi ivijo na veliki nogi in tem je kasneje teje. Tudi trener mora razmiljati na prihodnost. Je pa res, da mladi fantje teko gle-dajo tako dale naprej in ostanejo indiferentni do tega. V asu nogometne kariere so navajeni druganega naina ivljenja, zato je pomemb-no, da se po konani igralski karieri im prej 'adaptirajo' na vsakdanji nain ivljenja, kot ga poznamo vsi ostali. Zato morajo o tem razmi-ljati e med kariero, seveda pa jih pri njihovih letih popolnoma razumem. Morda bi bilo do-bro, da bi tudi klubi kaj naredili v tej smeri. V Angliji imajo na primer fond, ki ga igralci pla-ujejo in jim je na voljo po koncu kariere.

    Vam je nogomet z druge perspektive v vlogi trenerja pisan na koo. Uspehi so se kar vrstili tako s Koprani, Hit Gorico, kot tudi z dravnim grbom na prsih. Kot nekomu z izjemnim obutkom za nogo-met je na mestu vpraanje kakno je stanje v slovenskem nogometnem prostoru? Kar se rezultatov tie (Maribor, reprezetance) ni vse tako negativno, rno. Glede na pogoje, ki jih imamo, tevilo nogometaev v dravi, je pravzaprav dobro. Momentalno je prisotna kriza, a tako je povsod po svetu, tudi drugje, ne le v portu. V mlajih selekcijah imamo do-bre, taletirane igralce, zato ni potrebno, da nas skrbi za prihodnost slovenskega nogometa. Jasno pa je, da kontinuiteta glede na majhnost Slovenije ni mogoa. Ne moremo priakovati, da bo vsak kvali$kacijski cikel uspeen.

    Kako se spomnite obdobja v Novi Gorici pa kasneje v Kopru, Murski Soboti? In June Afrike?Odkrito? Afrike si nisem elel. Bila je dolga pot, drugano okolje Takrat bi bil najbolj vesel, e bi lahko ostal doma. Vseeno sem od-potoval in doiveti Afriko je bilo nekaj poseb-nega. Doivel sem mesec dni ivljenja v veliki skupini, ki ni imela nobenih kon%iktov. Ta ho-mogenost me je pozitivno presenetila. Obna-anje vseh, spotovanje, pozitivna klima, vse je bilo na res visokem nivoju. Seveda pa moram omeniti tudi odlino podporo, ki ga je nudila NZS. To je bil uspeh vseh skupaj. Imeli smo odline pogoje za trening, bivanje, v organiza-cijskem smislu je bilo vse dobro premiljeno. Igralci in strokovno vodstvo smo imeli na vo-ljo vse. V Novi Gorici se sprva nisem dobro

    poutil. Selitev je bila ok. Okolje je bilo na-mre povsem drugano od avstrijskega. Sprva sem pogreal Dunaj, nato so sledili rezultati in nekako sem se aklimatiziral. Iz Linza sem se se-lil v Koper, v Murski Soboti pa je bila zgodba speci$na, bile so $nanne teave, organizacija kluba na druganem nivoju, kot drugje, a po-util sem se res odlino.

    Svoja najlepa leta ste doiveli v izbrani vr-sti. Pet let ste bili tamponska cona med selektorjem Kekom in igralci. Zakaj je to obdobje tako posebno za vas?Teh pet let ne bom nikoli pozabil. Veliko sem doivel e v Avstriji, a tega se ne da primerjati z izbrano vrsto. Tu so bile doloene emocije, kar me v tujini ni potegnilo. Delali smo za en sam cilj. Motivacija so bila razlina miljenja, ki smo jih imeli, zato smo dosegli to, kar smo. Vseh pet let z reprezentanti sem se poutil odlino. Uspeh je bil le nadgradnja odline klime, medsebojnega spotovanja. Zadovoljili smo publiko, polnili stadione. In to je pravi barometer uspeha. e je stadion poln, dela dobro. Skupni cilj nas je gnal naprej. Ko smo se uvrstili na mundial, so vsi govorili o tem. Ljudje so pozabili na svoje teave. Zgodba je tako pozitivna tudi za to, ker smo z njo dvigni-li klimo v dravi.

    Smo majhna drava, ki nima neskonno monosti pri sestavi izbrane vrste. Je po-membno, da se lanska reprezentanca gra-di e v prvih selekcijah, od U14 naprej? Imamo speci$no situacijo, saj nimamo ta-knega izbora igralcev, da bi lahko naredili iro selekcijo. Iz tistega kar imamo, moramo izvlei maksimum. Zato potrebujemo speci-$en nain dela, igranja. Ne moremo kopirati drugih, ampak dele drugih vkomponirati v to, kar imamo na voljo. Bilo bi zelo pozitivno, e bi v mlajih selekcijah igralce pripravljali na isti nain igranja, kot jih aka v A selekciji, saj bi bil prehod tako hitreji, stvari ne bi bile nove. Trenerji bi samo dodajali znanje.

    Razvoj mladih nogometaev je danes pov-sem drugaen kot vasih. Hitri so tudi pre-stopi v tujino. Kako gledate na to?Mislim, da je to najveja napaka, kar jih lahko naredimo. Nezrele osebnosti poiljamo v tu-jino. V kolikor ne uspejo, se vraajo kot men-talno in igralno bolni igralci. Pridejo v novo okolje, na katerega niso pripravljeni, ne igrajo, posledino ne zadovoljijo potreb. Posredno je v igri denar, ki pa ne odtehta tega, kar nogome-tai zanj dobijo. Notranje zadovoljstvo je po-membneje. Tega pa se z denarjem ne da kupiti.

  • 23

    Pravi barometer je publika. e je stadion poln, dela dobro.

    INTERV JU

    Imajo mladinske nogometne ole zadovo-ljive pogoje za delo z bodoimi nogometai prvoligakih klubov in tudi reprezentance?Pogoji so bolji, kot pred leti. Za mlade selek-cije pa e vedno niso optimalni. Tu mislim na umetno travo, ki je e izrabljena, nevarna za pokodbe. Tu bi morali narediti premik, saj je zdravje igralcev vendarle zelo pomembno.

    V enem od intervjujev ste dejali, da je naj-pomembneja lastnost nogometaa elja po igri, po zmagah. Kateri dejavniki so e pomembni pri prepoznavanju talentov?elja absolutno mora biti prisotna, brez nje ne gre. Fantje morajo imeti radi nogomet. Talenti ni vse. Na prvem mestu je karakter. Mora biti mo-an, da v kritinih fazah igre zna reevati situacije v igri, v kolikor je igralec ibek se teje pobere, teje reuje probleme. Na karakterno monega igralca se lahko zanese v vsakem trenutku.

    Ni manj pomembni kot igralci niso niti trenerji. Kakna je razlika med trenerji ne-ko in danes? Mora biti trener danes hkra-ti tudi dober motivator in psiholog? Nogometai imajo danes veliko ve informa-cij, kot pred 15 leti. Danes se ni ve ne da skri-ti. Vse se najde na svetovnem spletu. Vasih so fantje samo trenirali, danes v vsakem trenutku zahtevajo odgovore. To je prav, saj tako sode-lujejo v procesu treninga. Trener mora imeti odgovor na vsako vpraanje, da si pridobi spo-tovanje svojih varovancev.

    Sami predajate izkunje na seminarjih za trenerje. V enem zadnjih ste predavali o ustvarjanju igre, o tem, kako je napad najbolja obramba. Kaj je tisto, kar elijo sliati nadebudni trenerji?Vsi trenerji, ki hoejo napredovati, potrebu-jejo nove informacije. Glavni cilj je, da jih uporabijo na igriu. Konkurenca je namre velika, tudi med trenerji. ivi pa se samo od uspeha. Zato hlastajo po informacijah, ki bi jih pripeljale na vrh. al gre tudi v tem poklicu za preivetje. Sam veliko potujem, obiskujem klube, spremljam trende, ki se pojavljajo, in jih skuam prenaati na trenerje. Pomembno je, da vidimo, kaj dela konkurenca. Tako pri-merjamo svoje delo z delom drugih trenerjev in iemo osebni napredek.

    Koliko asa traja, da se novost vpelje v igro?To je v veliki meri odvisno od kvalitete igral-cev. Prav tako ne moremo prenesti vsega. Po-membni so principi v igri. Tudi v reprezentan-ci smo prenesli veliko tujega, a nadgradili na svoj nain, prilagodili igri naih fantov.

    Po koncu mandata v izbrani vrsti ste raz-miljali o koncu kariere. Kakne so vae misli danes? Kako se poutite v novi vlogi?e vedno se prilagajam. Vasih sem bil veliko asa na igriu, zdaj sem postal opazovalec. Z izkunjami elim pomagati trenerjem, jim po-nuditi smernice, izkunje tako s klubskih sredin kot tudi reprezentance. Pripravil sem analizo vseh maljih selekcij in temu prilagodil trenin-ge, pokazal trenerjem kje bi lahko e napredo-vali. Pomembno je namre, da se tudi trenerji razvijajo. Da dobijo im ve informacij, s po-mojo katerih lahko postanejo e bolji.

    Ker se leto poasi zakljuuje je prav, da potegnemo rto, pogledamo kaj je bilo dobrega v tekoem letu, kaj bi bilo dobro izboljati in kaj priakovati v prihodnosti? Kaj bi lahko rekli za leto 2012?Kljub negativni klimi je bilo kar nekaj dobre-ga. Rezultati morda niso zadovoljili javnosti, a potrebno je biti realen. Po vsakem uspehu pride doloen padec, iz katerega se je potreb-no nekaj nauiti. Vasih je kakna izgubljena

    tekma bolj pomembna, kot zmaga. Da se nekaj naui, da ti pokae kje je tvoj nivo. Same zma-ge niso motiv, vejega ti ponudi poraz. Ta po-kae neke informacije, nekaj kar je potrebno spremeniti. Bili so uspehi. U21 reprezentanca je bila na pragu uvrstitve na EP, tudi mlaje re-prezentance so zadovoljile priakovanja. Tu so pozitivne zgodbe - Zavr, prav tako so osvei-tve prile v Prvi ligi. Negovati je potrebno tudi publiko, kar Mariboru dobro uspeva, drugim malo manj.

    In kaj lahko priakujemo v novem letu? elim, da bi bili zdravi, sreni, da bi se ljudje bolj spotovali, si pomagali med seboj, se oddaljili od materializma in posvetili drug drugemu. To je glavno sporoilo krize medsebojna pomo, ne ozirajo se na osebne interese. Kar se nogometa tie elim, da bi se vse reprezentance dobro odre-zale, da bi se fantje dobro poutili, da bi razumeli, da smo mi tukaj zanje, ne oni zaradi nas. Hkrati pa, da bi fantje to vraali na igriu.

    Andreja Potonik

  • Slovenski nogometni klubi ne tekmujejo le v prvenstvu, tu je e pokalno tekmovanje, ki zmagovalcu prav tako ponudi nastop v kvalifikacijah za Evropsko ligo. V lanski sezoni so si ga priigrali Celjani, kdo pa si bo mesto v Evropi priboril letos? Ob koncu zimskega dela 22. sezone tekmovanja smo e blije letonjemu zmagovalcu. V boju ostajajo Aluminij, Celje in Triglav, na etrtega polfinalista pa bo potrebno poakati do februarja, ko bosta odigrana dvoboja velikih rivalov v slovenskem nogometnem prostoru. Za enega od njiju bo etrtfinale zadnja stopnika v letonjem tekmovanju.

    Boj v pokalnem tekmovanju se zaostruje

    Tudi to sezono brez preseneenj ni lo. e so Domalani pred letom dni presenetljivo izpadli proti tretjeligau iz Zavra in se tokrat spotaknili ob Dravinjo Kostroj, so to jesen tekmovanje ne-slavno konali tudi Goriani in Koprani. Prvi so potegnili kratko proti nogometaem iz Kidrie-vega, ki so jih z 0:2 odpravili kar pred domaimi navijai, enaka zgodba je doletela predstavnike iz Obale. Gorenjci so z identinim rezultatom v go-steh konali pot Kopranov. Sicer pa Triglavani v tej sezoni niso po godu Primorcem, ki recepta za nasprotnika e niso nali. Prazni so bili tudi naboji Rudarja proti Aluminiju. Velenjani so izgubili boj z bele toke in tako ne bodo ponovili lanskoletnega rezultata, ko so igrali v pol%nalu.

    V tekmovanju, ki je v letonji sezoni prenovilo svojo podobo in se preimenovalo v Pokal Slo-venije, je doslej padlo 98 golov. Odigranih je bilo 24 tekem, zaostala etrt%nalna boja Olim-pije in Maribora bosta na sporedu v zaetku pri-hodnjega leta. Prav vsako sreanje je postreglo z zadetki, v povpreju so na vsako sreanje padli tirje goli. Najve, kar 15, so jih gledalci videli na obraunu Brd in Garmin enurja, tudi dvoboj Aluminija in Rudarja v Kidrievem je gledalcem

    ponudil preseek zadetkov padlo jih je 9, kar nekaj z bele toke. Najvijo zmago so s pomojo avtogola, enajstmetrovke in igralca ve v polju (nasprotnik je rdei karton prejel v 58. minuti tekme) dosegli nogometai Ankarana, ki so z 8:0 na gostujoih tleh ugnali Turnie, Gorica je v Prekmurju s 6:1 premagala alovce.

    Trenerji so v 24 dvobojih opravili kar 136 menjav in z osveitvami skuali vplivati na potek sreanj. V nekaterih primerih so se poteze obrestovale, drugje spet ne. esterica tekme ni odigrala do konca, kar je nasprotnik praviloma izkoristil. Po-leg 26 strelov z bele toke je oga dvakrat v mrei konala tudi po posredovanju domaega igralca.

    Med strelci na vrhu razpredelnice boj za najbolj-ega v tekmovanju nadaljujeta Ane Jelar (NK Triglav) s tremi in Marko Kmetec (NK Alumi-nij) z dvema iz rednega dela sreanja in golom iz bele toke, rudarjevega golgeterja Elvisa Brata-novia ni ve v igri za laskavi naziv razen v pri-meru, da nihe ne presee trenutno mejo petih zadetkov prav tako je s tekmovanjem zakljuil Dejan igon iz Gorice (4 goli). Med e znanimi pol%nalisti je najve zadetkov

    dosegel Aluminij (12), sledi Triglav (8) in s tek-mo manj e Celje (6). Aluminij je predvsem na raun strelske uinkovitosti proti marjem pri Jelah in strelom z bele toke proti Rudarju klub z najve doseenimi zadetki, hkrati so jih doslej tudi najve prejeli (8). Zadnji dvoboj proti Go-rianom so dobili z igralcem manj v polju (rdei karton Davida Kalinika v 80. minuti), zmago-valca pa sta v zadnjih desetih minutah doloila Jurica Jele in Robert Kure. astni zadetek na domai etrt%nalni tekmi je dosegel Gregor Re-onja, Denis Topolovec je zadel po rednem delu sreanja z Rudarjem, v marjah pri Jelah se je med strelce vpisala etverica.

    Gorenjci so svojo mreo, z izjemo prejetega za-detka na domaem terenu proti Luki Koper, ohranili nedotaknjeno, z Jelarjem v konici na-pada, ki je zadel na vseh treh sreanjih, kjer so Triglavani tresli nasprotnikovo mreo. Poleg Jelarja so se v statistiko vpisali e Petar Stojni in Dinnyuy Kongnyuy proti Cerknici, Ale Pra-protnik v podaljku dvoboja z Odranci in Edvin Zoli proti Luki Koper. Seveda pa Gorenjci v zakljunih tekmah pokalnega tekmovanja pola-gajo veliko upov na trenutno prvega strelca Prve

    24

    P O K A L S LO V E N I J E

  • lige NZS, Enisa urkovia. Ta se v pokalu e ni vpisal med strelce, v prvenstvu pa je bil uspeen kar desetkrat.Celjani so se tekmovanju prikljuili v 2. krogu, premagali Brda, nato pa dvakrat dokazali svojo premo tudi proti Dravinji Kostroj, ki se je e pred sezono spogledovala s Prvo ligo, trenutno pa z nogometai lastnega nogometnega pogona zaseda dno drugoligake rezpredelnice. V dresu rumeno-modrih se je med strelce doslej vpisala peterica. Dvakrat je nasprotnika premagal Be-njamin Verbi, po en zadetek so dodali e Marijo Moi, Iztok Moivnik in Andra urej na uvo-dni preizkunji ter Klemen Medved na povratni etrt'nalni tekmi v Slovenskih Konjicah. Pokalni boji se bodo nadaljevali prihodnje leto, najprej s etrt'nalom med Olimpijo in Mari-borom, kasneje pa bo etverica pol'nalistov na-skakovala pokalno lovoriko. Se bodo vijoliasti prebili skozi etrt'nalno sito in ubranili naslov najboljega v dravi ali se bo na piedestal povzpel kdo drug? Zagotovo se nam obeta pestra nogo-metna pomlad.

    Andreja Potonik

    25

  • Mariborski nogometai so drugo leto zapored igrali v skupinskem delu evropske lige. Po lanskem skromnejem izkupiku so letos naredili korak naprej in bili do predzadnjega kroga v igri za napre-dovanje. Kljub temu, da jim slednje ni uspelo, so zadovoljili sebe, navijae in slovensko javnost.

    Letos tudi zmaga v Evropski ligi

    e so se doslej navijai tajerskega kluba in nogo-metni navduenci v Sloveniji najraje spominjali obdobja s preloma stoletja, ko so se Mariborani pod vodstvom Bojana Pranikarja kot edini slo-venski klub doslej prebili v ligo prvakov, pa po drugi zaporedni uvrstitvi v skupinski del evropske lige pri omenjanju najvejih Mariborovih uspehov ne bodo ve le imena, kot so Marko Simeunovi, Muamer Vugdali, Marinko Gali, Amir Kari, Stipe Balaji, Kliton Bozgo, Ante imunda ...

    Jasmin Handanovi, Agim Ibraimi, Ale Mertelj, Aleksander Rajevi, Marcos Tavares, Robert Be-ri in drugi izbranci Darka Milania so si prisluili neizbrisno mesto v bogati zgodovini Nogome-tnega kluba Maribor oziroma en ka Maribo-ra, kot radi poudarjajo na tajerskem. Kolektiv iz Mladinske ulice, ki ga spretno krmari nekdanji zvezdnik slovenske izbrane vrste Zlatko Zahovi, je v lanski sezoni kar malo presenetil slovensko javnost s prebojem v skupinski del evropske lige.Letos je bilo tudi zato na njem e veje breme. Po vnovinem prevzemu domaega primata, ki so mu botrovali tudi recesija (tej so se vijoliasti uprli tudi z nekaj pravoasnimi 'nannimi injek-cijami po, za slovenske razmere, bogatih proda-jah igralcev v tujino), ne ravno zgledno vodenje nekaterih drugih klubov, po drugi strani pa izde-lana vizija mariborskega kluba, so si v Ljudskem vrtu znova zadali visok cilj - vnovino igranje vsaj estih evropskih tekem.

    Kot slovenski dravni prvaki so zaeli v 2. krogu kvali'kacij za ligo prvakov. Prvi korak proti cilju so naredili po dveh zmagah proti sarajevskemu eljezniarju. Drugega po dveh zmagah proti Dudelangeu v 3. predkrogu. Ko so drugi sloven-ski predstavniki v kvali'kacijah evropske lige e konali svoje predstave, Celje v 1. predkrogu proti Dacii iz Kiinjova, Olimpija v 2. proti Tromsoeju, Mura 05 pa v 4. proti Laziu, so Mariborani svojo evropsko pot ele dobro zaeli. Hkrati pa se reili bremena.

    Peta in esta tekma sta bili zagotovljeni. Za name-ek sta odloali o uvrstitvi v ligo prvakov, piko na i je postavil reb za sreanje s sosedi iz zagrebkega Dinama. eravno je slednji Mariboru nato zaslu-eno prepreil ponovitev leta 1999, pa tega sloven-ska javnost ni dolgo objokovala. Tolailna nagrada je bila ve kot mamljiva. Skupinski del evropske lige, v kateri so si Tavares in druba eleli nadgra-diti lanske nastope.

    Kar jim je uspelo. e so lani v drubi Birmingham Cityja, Bruggea in Brage osvojili vsega toko, so letos uglednim Tottenhamu, Laziu in Panathi-naikosu pobrali tiri. Predvsem v varnem zavetju svojega stadiona so se slovenski prvaki povsem enakovredno kosali z Anglei, malo manj z Itali-jani, medtem ko so Grke odpihnili nazaj v Atene. Pogumna, vena, disciplinirana igra je domae nogometae v Ljudskem vrtu nagradila s tokami

    in obiskom. Slednji je bil odlien tudi na zadnji tekmi proti Laziu, ki ni odloala o niemer ve, manj dobra pa je bila igra, zaradi esar so Maribor-ani tekmovanje konali z visokim porazom.

    Zmaga in neodloen izid na estih tekmah sta seveda premalo, da bi lahko kateri koli klub ra-unal na napredovanje v izloilne boje. Toda v konkretno Mariborovem primeru zdaj vsaj vedo, kam usmeriti naslednji korak na poti proti novim evropskim uspehom - v osvajanje pik tudi na tujih zelenicah. Mariboru ne v sezoni 2011/12 ne v tej v skupinskem delu - kljub povsem spodobnim predstavam na rimskem Olimpicu in londonskem White Harte Lanu - ni uspelo dobiti niti toke v

    26

    S LO V E N S K I K LU B I V E V R O P S K I H T E K M O VA N J I H

  • gosteh. Pa ne samo zaradi individualnih napak in obasnega pomanjkanja poguma. Tudi o sodni-kih odloitvah je bilo precej govora. Predvsem po odloilnem gostovanju v Atenah v 5. krogu, ko je po mnenju mnogih francoski delivec pravice La-urent Duhamel prestrogo izkljuil Alea Mejaa in neupravieno pokazal na enajstmetrovko, ki je odloila tekmo v korist Grkov.

    Ne moremo mimo tega, da je bil sodnik naklo-njen domai ekipi. Ampak to je nogomet. Ko si manja ekipa in igra proti taknemu velikanu, se to dogaja. e hoe dosei kaj ve v taknih dvo-bojih, mora biti bolji od nasprotnikov in sodni-kov, je po atenskem obraunu za klubsko spletno stran pojasnil Jasmin Handanovi, s tevilnimi iz-vrstnimi posredovanji eden junakov omenjenega dvoboja, in dodal: Treba je biti pogumen. In sto-odstoten, na najviji ravni, e eli do odmevnej-ih dosekov. Toda porazi ne spreminjajo dejstva o zelo uspeni sezoni, moramo biti potrpeljivi. Smo na dobri poti, preprian sem, da bodo prile tudi zmage v gosteh.

    Takno zavedanje bo dragoceno za nadaljnje na-stope v Evropi. Ti bodo zagotovo spet na sporedu v naslednji sezoni. V tej namre Mariborani zno-va dominirajo v domai ligi. In kljub temu, da so zelenice v evropski ligi odlina in zelo pregledna izloba, iz katere bodo bogateje stranke posegle tudi po artiklih iz vijol'ne bajte, ni razloga, da ne bi na tajerskem tudi prihodnjo jesen gledali vrhunskih predstav. Ne nazadnje vezist Goran Cvijanovi pravi: Vsako leto smo blije, gremo korak za korakom, mislim, da bomo e napredova-li. Liga prvakov je gotovo mamljiv cilj. Letos smo videli, kako blizu smo najboljim ekipam v Evropi, verjamem pa, da bomo e bolj. Smo na pravi poti, vse te izkunje, ki smo jih pridobili, nam vlivajo samozavest.

    Leon Rosa

    27

  • Drugo mesto ni bilo dovolj

    Slovenska reprezentanca do 21 let je v septem-bra konanem kvali"kacijskem ciklusu s svojo simpatinostjo in igrivostjo prevzela slovensko nogometno srenjo. Z zelo dobrimi rezultati in borbo za mesta, ki prinaajo dodatne kvali"ka-cije v skupini, kjer Slovenija ni veljala za favo-rita, so imeli Kevin Kampl, Jan Oblak, Dejan Lazarevi in ostali, pod svojimi nogometnimi evlji edinstveno prilonost. V konkurenci do 21 let se Sloveniji e ni uspelo uvrstiti na za-kljuni del evropskega prvenstva, tokrat pa so bili fantje, ki so slast zakljunega tekmovanja okusili e v reprezentanci do 19 let, na pra-gu ponovitve doseka mlade reprezentance s Samirjem Handanoviem, Miom Brekom in nekaterimi ostalimi sedanjimi A repre-zentanti, ki so se pred leti uvrstili v dodatne kvali"kacije in tam izgubili z Nizozemsko. Po odlinem zaetku kvali"kacij, je Slovencem zmanjkalo sree v trenutku, ko bi jo najbolj potrebovali. Ko so Kavievi varovanci brez zmage proti Finski zapustili Mestni tadion na Ptuju, je bilo jasno, da bodo morali toke nadoknaditi drugje tako proti Ukrajini v go-steh, kot proti vici doma. Sicer bodo o usodi Slovenije odloali drugi. e gostovanje v Kijevu je kmalu odloilo, da bo Slovenija za osvojitev prvega mesta v skupi-ni morala upati na ugoden razvoj tekme med vedi in Ukrajinci. Ob predpogoju, da 6. mar-

    28

    M LA D E R E P R E Z E N TA N C E

    ca v Ljudskem vrtu premagajo vede. Dejan Lazarevi in soigralci so svoj del posla opravili z odliko, moni vedi so klonili z 2:1, stanje na lestvici pred zadnjo tekmo pa je kazalo nasle-dnjo sliko: Slovenija je vodila z 20 tokami in tekmo ve, vedi so jih zbrali 19, Ukrajinci pa 17. Raunica pred zadnjo tekmo med vedsko in Ukrajino je bila tako jasna za napredova-nje Slovenije je priel v potev le neodloen rezultat. V primeru zmage vedske je bila si-tuacija jasna, v primeru zmage Ukrajine pa bi imeli Slovenija in Ukrajina enako tevilo tok,

    kakor tudi medsebojno gol razliko, kljub vse-mu pa bi zaradi bolje skupne gol razlike na prvo mesto splavali predstavniki vzhodnega bloka. V primeru neodloenega rezultata pa bi zaradi bolje medsebojne razlike s vedsko prvo mesto zasedla Slovenija. Toda vedi tokrat niso niesar prepustili nakljuju. Kmalu so pove-dli z dvema zadetkoma prednosti in tekmo mir-no pripeljali do konca. Sloveniji je tako po do-brih kvali"kacijah v ustih ostal grenak priokus, obetavna generacija pa se je morala sprijazniti tudi s tem, da se njihova skupna pot konuje.

    e je bilo v mladi reprezentanci razoaranje po razpletu kvali"kacij ogromno, pa je bilo ravno obratno razpoloenje v reprezentanci do 17 let, ki se je konec septembra v Sarajevu borila za napredovanje v drugi krog kvali"kacij. Pred zaetkom turnirja so Slovenci v prestolnico BiH prili s skromnimi narti. irokoustenje in napovedovanje razpleta pred zaetkom ni stil selektorja Boruta Jarca, ki je, kljub njego-vemu temperamentu ob igriu, pravi trener-ski dentleman. V skupini z domaini (BiH), Francijo in Grijo so Slovenci merili na boj za drugo mesto. Potrditev teh napovedi je bila tudi uvodna tekma z Grijo, ki se je konala brez zadetkov, Slovenijo pa je e v naslednjem krogu akala preizkunja z mladimi upi evrop-ske nogometne velesile Francije.

    Varovanci selektorja Tomaa Kavia so v septembru 2012 opravili svoje delo in premagali vedsko, vendar pa to al ni bilo dovolj za nastop v dodatnih kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo do 21 let. Borut Jarc je po uspehu v lanski sezoni z uvrstitvijo v Elite Round, ta doseek ponovil tudi z reprezentanco do 17 let, Primo Gliha, ki je konec avgusta prevzel izbrano vrsto do 19 let, pa je obstal v prvem krogu kvalifikacij za Euro U-19 2013.

    Kvalifikacije-Skupina 2

    T Z N P toke

    1 vedska 10 7 1 2 222 Slovenija 10 6 2 2 203 Ukrajina 10 5 2 3 174 Finska 10 3 3 4 125 Litva 10 3 0 7 96 Malta 10 1 2 7 5

  • 29

    M LA D E R E P R E Z E N TA N C E

    Galski petelini so v tekmo s Slovenijo sicer krenili odlono in po tri toke, vendar so se po zadetku Alena Obolta zanje morali obri-sati pod nosom. Rezultat na tadionu Slavije je ostal 1:0 za Slovenijo, ki je tako pripravila prvovrstno preseneenje in si na iroko odpr-la vrata v drugi del. Sledila je e tekma z BiH, nova minimalna zmaga Slovenije pa je pome-

    Kvalifikacije-Skupina 5

    T Z N P toke

    1 Rusija 3 2 1 0 72 vedska 3 1 1 1 43 Wales 3 1 0 2 34 Slovenija 3 0 2 1 2

    Kvalifikacije-Skupina 10

    T Z N P toke

    1 Slovenija 3 2 1 0 72 Francija 3 1 1 1 43 BiH 3 1 0 2 34 Grija 3 0 2 1 2

    nila, da bodo Slovenci v drugi del kvali$kacij krenili s prvega mesta. Slednje sicer za kadet-sko reprezentanco ni bilo posebno sreno, saj je reb Sloveniji namenil Anglijo, Portugalsko in Rusijo, turnir pa bo za nameek odigran ko-nec marca na Otoku.

    Uspeha mlajih kolegov pa na domaem tur-nirju prvega kroga kvali$kacij za Evropsko pr-venstvo ni uspelo ponoviti njihovim starejim kolegom. Varovanci Primoa Glihe so se znali v skupini z Rusijo, vedsko in Walesom. e so Otoani tradicionalno neugodni, pa ruski in vedski nain igranja in dojemanja nogometne igre Sloveniji nikakor ne odgovarjata. Selektor Gliha je kljub kvalitetnim nasprotnikom v tur-nir vstopil z eljo po napredovanju in po remi-ju z Rusijo na prvi tekmi v Slovenski Bistrici je scenarij, da Slovenija osvoji eno od prvih dveh mest v skupini, deloval povsem uresniljivo. ok je priel v drugem krogu, ko se se Slovenija v Bakovcih pomerila z Valiani, ki so na papir-ju kotirali najnije. To Otoanov ni zmotilo e ve, Slovence so uspeli presenetiti in slaviti

    z 2:1. S tem so pokopali monosti Slovenije za napredovanje in kljub remiju v zadnjem krogu je Slovenija v kategoriji do 19 let sezono za-kljuila na zadnjem mestu v skupini, dve toki oddaljena od drugega mesta na lestvici.

    Matja Krajnik

  • Rob optimistino v nov kvalifikacijski ciklusNa reprezentannem nivoju v kategorijah WU17 in WU19 je novost, ki je zaznamova-la leto 2012, v normativni ureditvi UEFA, ki je v svojih pravilnikih uvedla t.i. pravilo, ki iti mlade igralke v smislu, da igralke lahko v letonji sezoni igrajo samo za eno - WU17 ali WU19 - reprezentanco, tudi e starostno ustre-za obema kategorijama tekmovanj. Tako sta v letu 2012 selektorici WU17 in WU19 tekmo-vali s popolnoma loenima seznamoma mladih reprezentantk, kar je v prihodnje e dodatna motivacija in izziv za im hitreje poveevanje tevila registriranih igralk.enska kadetska reprezentanca WU17 je pod vodstvom selektorice Tine Kelenberger v letu 2012 sodelovala na UEFA razvojnem turnir-ju ter pred uradnimi kvali$kacijami v sklopu svojih pripravljalnih akcij uspeno odigrala kar nekaj prijateljskih tekem. Uradni kvali$kacijski turnir v Sloveniji, ki ga je v mesecu septembru organizirala NZS, se je odvijal na prizoriih Beltinci in Odranci. Na turnirju se je v drugi krog tekmovanja uvrstila reprezentanca eke, sledila je Islandija, Slovenija pa se je z zmago proti Estoniji uvrstila na solidno 3. mesto. Nekoliko izkueneja generacija deklet WU19

    30

    E N S K I N O G O M E T

    je pod vodstvom selektorice Petre Mikeln e v asu pripravljalnih tekem iztrila nekaj zmag, med drugim pa je realizirala tudi povabilo re-prezentance Argentine, ki se je mudila v Evropi. Po opravljanih pripravah je reprezentanca od-potovala v Rusijo, kjer so jo akale nasprotnice iz vedske, Rusije in Azerbajdana. Slovenija je s prvo kvali$kacijsko tekmo zabeleila poraz proti sicer aktualnim evropski WU19 prvaki-njam vedinjam, nato pa je e v naslednji tekmi proti Rusiji iztrila zavidljiv neodloen rezultat 1 : 1 in nato visoko zmago proti Azerbajdanu, kar jim je odprlo vrata za monost uvrstitve v drugi krog tekmovanja. al pa smo bili pri tem vezani tudi na rezultat tekme vedska : Rusija, kjer vedska ni premagala Rusije. Novo poglavje sezone se je odprlo 20. novem-bra 2012, ko se je na sedeu UEFA odvil reb za kvali$kacijski ciklus enskih reprezentanc WU17 in WU19. Za tekmovanje v WU19 se je tevilka sodelujoih drav povzpela e na 48, med drugim pa se je letos pridruila tudi novinka Albanija. Slovenija je bila pri obeh rebih izrebana v skupino 7, poleg tega pa jim je UEFA zaupala organizacijo obeh kvali$kacij-skih turnirjev. Tako bo NZS v Sloveniji gostila

    turnir WU17 v asu od 6. do 11. avgusta z re-prezentancami Litve, Belorusije in Belgije, ter turnir WU19 med 21. in 26. septembrom, kjer bodo nasprotnice reprezentance Italije, Poljske in Albanije. enska A reprezentanca je v letu 2012 dobila novega selektorja; Damir Rob je tako repre-zentanco prevzel sredi kvali$kacijskega ciklusa. Ob zakljuku teh kvali$kacij je reprezentanca uspela iztriti teko eleno zmago, ki jo je z za-detkom okronala mlada reprezentantka Kaja Eren na tekmi proti Hrvaki. Sicer pa so leto-nje aktivnosti najbolj zaznamovale pomlajena enska reprezentanca, lepo tevilo prijateljskih tekem (proti tekmovalno zanimivim naspro-tnicam kot so lanice FC Bayern Munchen, Slovaka, Romunija), kot tudi gostiteljstvo re-prezentance ZDA WU17. Z organizacijskega vidika je pustila svoj peat predvsem organiza-cija tekme Slovenija : Anglija v Velenju, ki jo je obiskovalo 1000 gledalcev, obenem pa je bila iz-vedena drubeno odgovorna akcija za boj proti srnim boleznim imenovana obleci me v rde-e, v sodelovanju z drutvom za srce in oilje. Z vidika normativnih sprememb NZS je za ra-zvoj deklikega nogometa pomembno podro-

  • 31

    E N S K I N O G O M E T

    Liga za prvaka Z N P T

    1. NK Teleing Pomurje 9 0 0 27

    2. NK Rudar kale 7 0 2 21

    3. NK Radomlje 7 0 2 214. NK Maribor 4 1 4 135. NK Jevnica 4 0 5 126. NK Dornava 3 0 6 9

    7. NK Krka 3 0 6 9

    8. Velesovo Ka-men Jeri 2 1 6 7

    9. NK Slovenj Gradec 0 0 8 0Lestvica po konanem 10. krogu SNL v tekmovalnem letu 2012/2013.

    LestvicaLeto 2012 je bilo za enski nogomet zelo in-tenzivno, zaznamoval pa ga je obisk UEFA ekspertinje s podroja enskega nogometa Heike Ullrich v prietku leta. Z vidika klub-skega enskega nogometa je bilo leto zagotovo posebno, saj v tem letu enska nogometna liga (SNL) pod okriljem NZS praznuje 20. letnico svojega obstoja. V sezoni 1992/93 je bil prvi klubski prvak Krim, ligo pa so tvorili e klubi kale Velenje, Vrhnika, Doli, Idri-ja, RC Polevo Ivanna Gorica, Menge in Koper. Liga SNL je od takrat dalje stalnica, sicer z razlinimi klubi in tudi razlinim tevi-lom klubov, vkljuenih v tekmovanje. Aktual-ni prvak SNL je klub NK Pomurje Beltin-ci, ki je slovensko klubsko tekmovanje uspeno zastopal tudi v tekmovanju enske lige prva-kov (UEFA Women's Champions League) z odlinimi rezultati, kot sta zmaga 9:1 proti ekipi FC Gintra Universitetas in zmaga 4:2 proti turkim klubom Ataehir.

    V primerjavi s prejnjo sezono je v letonji 2012/13 9 sodelujoih klubov, od katerega je novinec novoustanovljeni klub NK Rado-mlje, ki na koncu jesenskega dela zaseda odli-no 3. mesto. Vodstvo dri NK Pomurje s 27 tokami prednosti pred drugouvrenim klu-bom kale z 21 tokami. Gledanost jesenske-ga dela tekmovanja SNL skupno znaa 2820 gledalcev. Lestvico strelk jesenskega dela tek-

    movanj SNL, ki so bile uspene z desetimi goli in ve, zaznamujejo igralke Tanja Vrabel in Mateja Zver z 19 zadetki ter Tjaa Tibaut s 17, sicer pa so vse lanice NK Pomurje. Lestvica Fair play jesenskega dela tekmovanja se prine z naslednjimi klubi: 1. mesto NK Rudar kale, 2. NK Dornava, 3. NK Krka ter 4. mesto NK Radomlje.

    20 let SNL

    je t.i. meanega nogometa, kjer se je poviana starostna meja igralk, ki lahko igrajo tudi v ka-tegoriji z deki, in sicer iz 12 na 14 let. Pripravila se je nova strategija razvoja enskega nogometa za obdobje 2013 2017.

    Mesec december je v znamenju priprav na Zim-sko ensko ligo (ZL), ki je lani dobila svojo celostno podobo. A reprezentanca bo v mese-cu aprila na UEFA rebu dobila nasprotnice za UEFA kvali'kacijsko tekmovanje za SP, ki se bo leta 2015 odvijalo v Kanadi.

    Vesna Vasili

  • Koledarsko leto se izteka in futsal reprezentanca je lahko upravieno ponosna na vnovien preboj na evropsko prvenstvo, grenak priokus pa je pustil spomin na kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Slovenijo je do preboja med elito, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu med 1. in 18. novem-brom na Tajskem, loilo 61 sekund. Kvalitetnega preskoka nismo naredili, zato je ve razlogov, ne beim od odgovornosti. Lahko bi naredili ve. Je pa zadnje svetovno prvenstvo dokazalo, da so preseneenja stvar posameznih zadev, ne pa trend. Malo je verjetnosti, da slabi premaga boljega od sebe. Se pa strinjam ta generacija si zaslui e en preboj na evropsko prvenstvo. se na leto 2012 s pogledom naprej ozre selektor Andrej Dobovinik.

    61 sekund do svetovnega prvenstva

    Prvi vrhunec leta 2012 je bilo evropsko pr-venstvo, ki so ga gostili Hrvati v Zagrebu in Splitu. Slovenci so v predtekmovanju odlino kljubovali pancem (2:4), nekaj slabe pa odi-grali proti Ukrajincem (3:6) ter tako z dvema porazoma konali prvenstvo po prvem delu. Vse misli in sile pa so bile usmerjene v kvali$ka-cije za svetovno prvenstvo. reb zadnjega kroga izloilnih bojev je bil Sloveniji naklonjen, ehi pa tekmec po meri.

    Sloveniji je pripadel prvi polas dodatnih kva-li$kacij za SP 2012. V Velenju so varovanci se-lektorja Andreja Dobovinika s 2:0 premagali ehe in si priigrali lepo prednost pred povratno tekmo v Pragi. Za Slovenijo sta v Velenju zadela Alen Feti in Rajko Uri. V zadnji minuti bi lahko ujec povial na 3:0, a je bil tudi rezultat 2:0 obetajo in vzpodbuden. Dodaten impulz je celotni tekmi dala tudi slavnost pred samim prvim udarcem. Predsednik NZS Aleksander eferin in predsednik Komisije NZS za mali

    nogomet Vlado Monik sta obdarila dva jubi-lanta: Benjamin Melink je dobil priznanje za 100. nastop, Kristjan ujec pa za 50. Slovenija je navduila z zrelo in pametno igro. Igralci so pokazali, da znajo pokazati zobe tudi v tekmi, ki odloa. Dobro smo se kosali z njimi, tudi sami sebe smo presenetili s tolikno zrelo-stjo, je bil na soigralce ponosen kapetan Igor Osredkar, izkueni Primo Zor pa je pohvalil izjemno atmosfero, ki so jo pripravili navijai z Velenjskimi Knapi v tamkajnji Rdei dvorani.

    Slab mesec je Slovenija ivela v upanju, da se lahko ta generacija zapie v zgodovino. To priliko je potrebno izkoristiti. Kdo ve, kdaj se nam spet ponudi takna, pa zakljui selektor Dobovinik, ki je e 95. (do danes je zbral 98 nastopov) vodil Slovenijo na uradni tekmi. V Pragi so bili 11. aprila zbrani vsi najbolji igralci, zavoljo rumenih kartonov je manjkal le izkue-ni Benjamin Melink. Slovenija je izvrstno zae-la tekmo. V 3. minuti je za 0:1 zadel povratnik

    Damir Perti, temu pa je sledil preobrat, ki je dosegel vrhunec 61 sekund pred koncem Lu-bo Reetar je zabil za konnih 4:1 skupaj 4:3 za ehe, ki so se tako prebili na svetovno prven-stvo. Slovenija je drugi zapored (pred tirimi leti poraeni dvakrat proti Portugalcem) ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu e da-nes sem preprian, da smo bili bolji na dveh tekmah. Pokopale so nas e videne individualne napake. Vsi smo si eleli na svetovno prvenstvo. Ves as smo delali za to. Razoaranje je izjemno veliko. Bili smo tako blizu, je bil razoaran Dobovinik.

    Izvrni odbor NZS je na svoji 11. redni seji med drugimi odloal tudi o novem selektorju slovenske futsal reprezentance. Futsal deleni-ki so izrazili podporo dosedanjemu selektorju Andreju Doboviniku, ki je z rezultati v prete-klosti dokazal, da lahko skupaj s fanti doseejo marsikaj in da je pred njimi e lepa prihodnost. Vesel sem, ker bomo tudi v prihodnje selektor

    32

    FUTSAL

  • Slovenije. Ob tej prilonosti hvala vsem stro-kovnim slubam in vsem, ki so mi izrekli pod-poro ob novem imenovanju. Upam in elim si, da bi tudi v prihodnje delali dobro, morda e za odtenek bolje, imeli e nekaj bolje pogoje, ter da izpolnimo zartane cilje, je bil po imenova-nju zadovoljen selektor.

    Jeseni je reprezentanca obrnila nov list. Poslo-vila sta se Primo Zor in Damir Perti, selek-tor pa je k delu povabil mlade ase: Priliko bodo dobili mladi, ki dobro delajo v svojih klubih. So e dale od povprenega reprezen-tanta, a je prav, da dobijo prilonost, je bil jasen selektor. Svoje je k dani situaciji prispe-valo tudi dejstvo, da ni uradnih tekmovanj za reprezentanno selekcijo U21: Vidi se, da reprezentanca U21 nima uradnih tekmovanj, zato smo primorani, da preskoijo eno stopni-co in da jim skuamo nameniti minute v lan-ski vrsti.

    reb predkvali%kacij in kvali%kacij za EP 2014, ki ga februarja 2014 gosti Belgija, je Sloveniji namenil turnir v Turiji, kjer bo glav-

    33

    ni tekmec Ukrajina, poleg nje pa na turnirju nastopajo e domaini Turki ter zmagovalec predkvali%kacijske skupine C (Litva, Ciper, Anglija). Na evropsko prvenstvo se bodo di-rektno uvrstili zmagovalci skupin, drugouve-ne zasedbe pa akajo dodatne kvali%kacije.

    Pravila so jasna, ciljamo na eno od prvih dveh mest. Motiva nam ne manjka, je dejal selek-tor Andrej Dobovinik, ki je Slovenijo pope-ljal e na EP 2010 in EP 2012. Selektor ob tem doda, da bi bilo za sam razvoj futsala bolje, da bi imeli kvali%kacije po skupinah, saj bi tako naredili korak naprej.

    Z Ukrajinci imamo izkunje, na Evropskem prvenstvu so nas poloili. Zavedamo se, da moramo igrati precej bolje kot v Zagrebu, jasno nam je, da moramo dvakrat zmagati, potem pa na tekmi z Ukrajino odloati o po-tniku, pa reb ocenjuje Benjamin Melink, ki si eli, da bi Slovenija na evropskih prvenstvih meala trene, ne le sodelovala.

    Drago Perko

  • 34

    V mesecu oktobru je v soorganizaciji Nogometne zveze Slovenije v Maribo-ru potekal t.i. Nogomed, 4. mednaro-dni kongres portne medicine. Aktual-ne teme so letos obravnavale podroja od prehrane vrhunskega portnika in portne prehrane, do reanimacije na portnem tekmovaliu z uporabo de-fibrilatorja in prepreevanja pokodb v nogometu FIFA 11+. Eminentne preda-vatelje je poslualo rekordnih 300 ude-leencev zdravnikov, fizioterapevtov, maserjev, trenerjev, portnih pedago-gov in funkcionarjev, kot tudi portni-kov samih.

    V okviru izobraevanj in usposabljanj NZS je 12. oktobra v Mariboru potekal strokovni seminar o Pravilih nogome-tne igre, navodilih in usmeritvah za sojenje na ravni UEFA in NZS. Semi-nar je bil namenjen glavnim trener-jem, pomonikom glavnega trenerja, kapetanom lanskih motev oziroma njihovim namestnikom, vodjem mla-dinskih programov klubov 1. in 2. SNL ter drugim klubskim delavcem.

    Udeleenci so prisluhnili predavanju mag. Radeta Mijatovia o novostih na podroju pravil nogometne igre, ki pripomorejo k zaiti integritete tek-movanja, kot tudi samih nogometa-ev in akterjev. Predstavil je pogoste praktine primere, ki najbolj nazorno pokaejo usmeritev in navodila so-dnikom za zaito igralcev in imida nogometne igre.

    N VIKESamir Handanovi ambasador EuroBasketa 2013

    Nogometna zveza Slovenije in kapetan slovenske nogometne reprezentance Sa-mir Handanovi sta s sodelovanjem ka-petana v kampanji Dvajseterica podpor-nikov EuroBasketa 2013 izrekla podporo evropskemu prvenstvu v koarki, ki se bo leta 2013 odvijalo v tirih slovenskih me-stih Celju, Jesenicah, Kopru in Ljubljani.

    Samir Handanovi, ki se je udeleil sne-manja promocijskega spota prvenstva in fotografiranja, je postal eden izmed am-basadorjem prvenstva in se tako pridruil drugim znanim Slovencem, ki bodo svo-jo prepoznavnost izkoristili tudi za po-mo promocije najvejega koarkarskega dogodka v Sloveniji doslej.

    To je najveji dogodek za Slovenijo in prav je, da ga tudi mi podpremo, saj lahko prinese veliko navduenja. V nao dravo bo prilo ogromno tujcev, zato je to velika promocija drave. Upam, da bodo vsi imeli kaj od prven-stva in, da bo tudi naa reprezentanca dosegla lep uspeh, je po snemanju povedal eden najboljih nogometnih vra-tarjev na svetu Samir Handanovi.

    Seminar o pravilih nogometne igre

    Ena izmed nosilnih tem letonjega Nogo-meda je bila Prehrana vrhunskega por-tnika, kjer so domai in tuji strokovnjaki predstavili vlogo pravilnega prehranskega reima vrhunskih portnikov ter pomen prehranskih dodatkov, ki so v zadnjih letih postali vse bolj razirjeni. Poseben pouda-rek je bil na nevarnosti dopinga in konta-minaciji prehranskih dodatkov z nedovo-ljenimi substancami. Obravnavane so bile tudi miine pokodbe, katerih ponovna pokodba je mnogokrat posledica nepravil-nega zdravljenja prvotne pokodbe. Veliko pozornost je pritegnila tudi okrogla miza na temo Organizacija zdravstvenega varstva

    portnikov v Sloveniji, ki je nakazal smernice in reitve k boljemu sistemu zdravstvenega varstva portnikov v pri-hodnosti.

    4. mednarodni kongres portne medicine

  • 35

    SLOVENIJA U-19 (L.95):

    Doma z Anglei

    SLOVENIJA U-17 (L.96): V Anglijo po preseneenje

    SLOVENIJA U-17 (L.97):

    V kvalifikacijah s sosedi in Otoani

    Slovenska reprezentanca do 19 let, ki je letos maja pred domaimi gledalci nastopala na EP U-17 2012, bo septembra 2013 pred domaimi gledalci krenila na pot proti novemu evrop-skemu prvenstvu - v prvem delu kvalifikacij za EP U-19 2014, ki bo na Madarskem.

    Kroglice v Nyonu so slovenski reprezentan-ci, ki jo vodi selektor Milo Kosti, name-nile vico, Anglijo in Andoro, v drugi del kvalifikacij, imenovan Elite Round, pa se uvrstita dve najbolji reprezentanci v skupi-ni. Pred turnirjem bosta vlogi favoritov na papirju pripadli vicarjem in Angleem, ki so po koeficientu reprezentanc do 19 let vije od Slovencev, vsekakor pa se bodo fantje, ki imajo izkunje z igranjem na evropskem prvenstvu, tokrat eleli uvrstiti na zakljuni

    Varovanci Boruta Jarca - Slovenska kadetska reprezentanca, ki se je letos uvrstila v drugi del kvalifikacij (Elite Round) za nastop na EP U-17 na Slovakem 2013 - bodo v Angliji imeli teko delo.

    Nogometai letnika 1996, ki v letu 2012/13 nastopajo v kategoriji U-17, so septembra v prvem delu kvalifikacij prijetno presene-tili v Sarajevu, ko so osvojili kar prvo mesto v skupini 5, pred Francijo, BiH in Grijo. reb se ni odvil po njihovih eljah, saj so jim kroglice za nasprotnike namenile reprezentance Anglije, Portugalske in Rusije, iz sedmih skupin pa na zakljuni turnir na Slovako napredujejo le zmagovalci. Turnir bo med 23. in 28. marcem 2013 odigran v Angliji.

    In kako so nai nasprotniki nastopili v prvem delu kvalifikacij? Anglija je v skupini s Severno Irsko, Estonijo in Walesom osvoji-la vse mone toke, Portugalci so v skupini z Norveko, Islandijo in Malto zasedli drugo mesto, z minimalnim porazom pa so morali priznati le premo Norveanov. Podobno kot Portugalska pa tudi Rusija ni osvojila prvega mesta v svoji skupini, kjer so nastopali e ehi, Danci in rnogorci. Rusija je izgubila s eko in se v Elite Round uvrstila z drugim mestom.

    reb kvalifikacijskih skupin za nastop na Evropskem prvenstvu v nogome-tu do 17 let, ki bo leta 2014 na Malti, je doloil, da se bo Slovenija za uvr-stitev v Elite Round, kot se imenuje drugi del tekmovanja, borila s kot-sko, Madarsko in Walesom. Kvalifi-kacijski turnir bo septembra 2013 od-igran v Sloveniji. Na turnirju bo sicer nastopila reprezentanca, ki jo letos e uvramo v kategorijo U-16, torej nogometai rojeni po 1. januarju 1997, vodi pa jo Borut Jarc.

    del tudi skozi kvalifikacije. Tudi zato, ker bo evropsko prvenstvo na Madarskem sluilo kot kvalifikacije za nastop na SP U-20 leta 2015 v Novi Zelandiji.

    Pot do evropskega prvenstva bo sicer dol-ga in zahtevna. e se bo Slovencem uspelo uvrstiti na eno od prvih dveh mest v skupini, jih bo leta 2014 akal e drugi del kvalifika-cij, od koder pa na zakljuni turnir vodi le e sedem mest.

    N VIKE

  • Branko Elsner se je rodil 23.11.1929 v Ljublja-ni. V nogomet ga je potegnilo e v mlajih le-tih. Prvi je bil kot nogometa registriran leta 1939, ko je nosil dres NK Vi v Ljubljani. V svoji dolgoletni karieri nogometaa, trenerja in nogometnega funkcionarja je igral e za NK Enotnost, NK Odred, NK Branik v Maribo-ru in NK Svoboda. Kot trener je ljubljansko Olimpijo sredi 60. let pripeljal v jugoslovan-sko ligo. e kot aktiven nogometa je opravil izpite za trenerja, hkrati z aktivno kariero no-gometaa pa e vodil mladinsko motvo.

    Kot igralca si ga bomo zapomnili po igri z glavo, e bolj pa se je v nogometno zgodovino vpisal kot analitien in tudiozen strokovnjak. Po Visoki oli za telesno kulturo v Ljubljani je vpisal podiplomski tudij v Zagrebu. Ma-gistriral je iz kinezologije. Leta 1982 je postal doktor, dve leti kasneje izredni, leta 1989 pa redni profesor na Visoki oli za telesno kultu-ro. Svoje znanje je nesebino predajal mlajim generacijam. Zanimanje za nogomet je ohranil tudi v druini. Stareji sin Brane je dolgoletni

    Slovenski nogometni prostor je sredi novembra v 83. letu starosti zapustil nogometa, trener, selektor, mentor tevilnim nogometnim strokovnjakom in pedagog Branko Elsner. V zgodovino slovenskega porta se bo zapisal kot eden od pionirjev moderne nogometne igre pri nas.

    delavec Nogometne zveze Slovenije, Marko je bil jugoslovanski reprezentant, igral je tudi za Crveno zvezdo. Vnuka Luka in Rok sta svoj poklic prav tako poiskala v nogometu. Prvi se je po osvojenem naslovu dravnih prvakov v Domalah in tujini podal v trenerske vode, drugi igra na Poljskem.

    Dr. Elsner je napisal tudi veliko strokovnih lankov, izdal vrsto knjig, prironikov in pri-pravil ve raziskovalnih nalog o mladih v no-gometu. Aktiven je bil tudi izven dravnih meja. Dvakrat je vodil avstrijsko izbrano vrsto in tako postal prvi Slovenec, ki je vodil tujo re-prezentanco. Znamenita je predvsem njegova

    Dr. Brane Elsner (1929 - 2012)

    I N M E M O R I A M

    36 Ob obisku predsednika FIFE skupaj z Rudijem Zavrlom in Ivanom Toplakom.

  • zmaga nad Nemijo, ki je sredi Dunaja padla z 1:4. Uspeh je doivel tudi na klopi FC Wacker-Swaro-vsky v Innsbrucku, kjer je osvojil dravna naslova. Po uveljavitvi na tujem, ogromnem peatu v sloven-skem in jugoslovanskem nogometnem prostoru je nekaj mesecev preivel pri japonski Vegalta Brum-melu. tiri leta je vodil tudi mladinski program v dunajske Austrie. Svoj peat je pustil tudi v domai izbrani vrsti. Bil je trener mladinske reprezentance, leta 1982 postal predsednik krovne nogometne organizacije pri nas, pred tem je v Nogometni zvezi Jugoslavije predse-dnikoval strokovnem odboru in bil lan izvrnega odbora. Po razpadu skupne drave se je vkljuil v delo Nogometne zveze Slovenije in bil od leta 1993 do 1997 direktor reprezentanc.

    Kot vizionar in lovek z izjemnim obutkom za mla-de je prejel Bloudkovo nagrado na ivljenjsko delo v nogometu, od Olimpijskega komiteja Slovenije pa dobil astno listino. Kot idejni in organizacijski vod-ja otrokih nogometnih ol in predsednik Otroke nogometne ole Ljubljana se je vkljuil tudi v delo z najmlajimi, po njem pa se imenuje tudi ola za nogometne trenerje, ki deluje v okviru Nogometne zveze Slovenije. Za svoje dolgoletno strokovno delo je bil imenovan tudi za astnega lana NZS.

    I N M E M O R I A M

    37

    Podelitev trenerskih diplom na Fakulteti za port.

    Kot predsednik Otroke nogometne ole Ljubljana.

    Na klopi avstrijskega FC Wacker-Swarovsky.Rana nogometna mladost.

  • Zadnja vodna ujma, ki je v Sloveniji povzroila ogromno kodo, ni prizanesla niti nekaterim no-gometnim sredinam. Zelo hudo je bilo v nogometnem klubu Malenik, ki je ez no ostal brez vsega.

    Dobrodelna licitacija za NK Malenik

    Eden izmed uspenejih ustrojev v MNZ Mari-bor, klub s 60 letno tradicijo, ima v svojih vrstah ve kot 200 lanov, s tekmovalnimi selekcijami v vseh starostnih kategorijah. Selekcije od U-6 do U-14 tekmujejo pod okriljem MNZ Mari-bor, medtem ko kadeti in mladinci nastopajo v 2. kadetski in mladinski ligi pod okriljem NZS.

    V klubu najve pozornosti namenjajo vzgoji mladih nogometaem, zato jim elijo zagotovi-ti tudi najbolje mone pogoje za vadbo. Kljub trenutni situaciji na gospodarskem trgu so z veliko odrekanja v preteklih letih dogradili in obnovili slailnice v portnem parku Berl in za-gotovili opremo, potrebno za tekmovanje tako velikega tevila mladih nogometaev.

    Nato pa se je zgodil 5. november 2012 in na-ravna katastrofa, ki je najbolj prizadela ravno vzhodni del Slovenije, ob kateri so lahko srni klubski delavci le s solzami v oeh opazovali, kako pod vodno gladino izginja vse tisto, za kar so se trudili v preteklih letih. Skoraj mesec dni po katastro$ je voda v portnem parku Berl si-cer odtekla, za sabo pa pustila veliko razdejanje. Ne le, da takni nepredvideni dogodki uniijo stvari, ki imajo morda tudi sentimentalno vre-dnost, povzroijo tudi ogromno in nepredvide-no gmotno kodo. Toda iz kluba so kmalu po nesrei lotili obnove, sredstva pa bodo zbirali na domiseln nain.

    V NK Malenik so se tako, ob pomoi lokalnih medijev, lotili zanimive akcije, ki bi nekoliko po-magala pri obnovi portnega parka Berl. Povezali so se z znanimi portniki, ki so za dobrodelno licitacijo donirali svoje portne artikle. Tukaj smo sedaj na potezi ljubitelji nogometa. Za sim-bolien znesek si lahko s sodelovanjem v licita-ciji priborite reprezentanni dres s podpisi vseh reprezentantov, ki ga je podarila Nogometna zveza Slovenije, pa podpisan reprezentanni dres Anteja imunde, klubski dres Luke Krajnca, na akcijo pa so se odzvali tudi eki reprezentant Jaroslav Plail, vratar Sebastien Frey, pa Maribor-an Dejan Trajkovski in e mnogi drugi.

    Oglejte si drese na povezavi http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=13 in izberite svojega ter pomagajte pri obnovi portnega parka Berl.

    38

    D O B R O D E L N A L I C I TA C I J A