NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME · Web viewSliko lahko tudi dodatno obdelamo, nato pa jo shranimo. Nekateri za shranjevanje zajete slike uporabljajo kar Word, vendar se težava

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME

LUR[Sem vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek

vsebine dokumenta. Sem vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta.]

2014

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME8.4.2014

Table of Contents1 UVOD..............................................................................................................................................5

2 POJMOVANJE MULTIMEDIJE..........................................................................................................5

2.1 OPREDELITEV MULTIMEDIJSKIH PROGRAMOV.............................................................................5

2.2 SESTAVNI DELI MULTIMEDIJSKEGA RAČUNALNIKA......................................................................6

2.2.1 Zvok.......................................................................................................................................6

2.2.2 Slika.......................................................................................................................................7

2.2.3 Video.....................................................................................................................................8

2.3 ZGRADBA MULTIMEDIJSKEGA RAČUNALNIKA..............................................................................8

3 MULTIMEDIJSKA PROGRAMSKA OPREMA....................................................................................11

3.1 IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA MULTIMEDIJSKO PREDSTAVITEV V AVTORSKEM SISTEMU CLICK & CREATE..........................................................................................................................................16

3.3 ORODJA......................................................................................................................................20

3.3.1 Slikarska orodja....................................................................................................................21

3.3.2 Corel Draw...........................................................................................................................21

3.3.3 Paint Shop Pro.....................................................................................................................23

3.3.4 Microsoft Image Composer.................................................................................................24

3.3.5 ORODJA ZA ZAJEM IN OBDELAVO VIDEA (VIDEO UREJEVALNIKI)........................................26

3.3.6 Adobe Premiere...................................................................................................................27

3.3.7 Ulead Media Studio Pro.......................................................................................................28

3.3.8 SnagIt...................................................................................................................................28

3.3.9 Gadwin Print Screen............................................................................................................30

3.3.10 Screenshot Captor.............................................................................................................30

3.3.11 Capture Wizpro..................................................................................................................32

3.3.12 Camtasia............................................................................................................................33

3.3.13 Drugi programi za zajem zaslona.......................................................................................33

3.3.14 Orodja za izdelavo animacij...............................................................................................34

3.3.15 COOL 3D............................................................................................................................35

3.3.16 3D Studio Max...................................................................................................................35

3.3.17 ORODJA ZA IZDELAVO IN OBDELAVO ZVOKA.....................................................................36

3.3.18 Cool Edit Pro......................................................................................................................36

3.3.19 Cake Walk Pro....................................................................................................................37

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME | 1

3.3.20 Avtorski sistemi.................................................................................................................38

3.3.21 Click & Create....................................................................................................................38

3.3.22 Programski jeziki................................................................................................................39

3.2.23 Logo...................................................................................................................................39

3.2.24 Vizualna orodja..................................................................................................................46

3.2.25 Visual Basic........................................................................................................................47

3.2.26 Kontroliranje MCI naprav..................................................................................................49

3.2.27 Delphi................................................................................................................................54

3.2.28 Multimedija v Delphiju......................................................................................................56

3.2.29 Visual Cafe.........................................................................................................................60

3.3.30 PRIMERJAVA MED PROGRAMSKIMI JEZIKI........................................................................62

3.3.32 Visual Basic........................................................................................................................64

3.3.33 Delphi................................................................................................................................65

3.3.34 Visual Cafe.........................................................................................................................66

4 VIDEOKONFERENČNI SISTEMI.......................................................................................................72

4.1 Razvoj videokonferenc.........................................................................................................72

4.2 Videokonference na internetu..............................................................................................73

4.3 REFLEKTORJI...............................................................................................................................74

4.3.1 Mbone.................................................................................................................................74

4.4 Večoddajno omrežje...................................................................................................................74

4.5 Omejitev pasovne širine.............................................................................................................75

4.6 O delovanju omrežja...................................................................................................................75

4.7 Topologija in razvrščanje dogodkov............................................................................................76

4.8 Protokol......................................................................................................................................76

4.9 Zgoščevanje podatkov................................................................................................................76

4.10 Videokonference visoke ločljivosti....................................................................................76

4.11 Delitev konferenc na daljavo....................................................................................................77

4.11.1 E–konference.....................................................................................................................77

4.11.2 Načini delovanja................................................................................................................77

4.11.3 Specifične lastnosti e-konferenc........................................................................................77

4.11.4 Standardi...........................................................................................................................78

4.12 Videokonferenca......................................................................................................................78

4.13 VIDEOKONFERENČNI SISTEMI...................................................................................................79

4.13.1 OPREDELITEV POJMA VIDEOKONFERENCE........................................................................80


4.13.2 ZNAČILNOST VIDEOKONFERENČNE KOMUNIKACIJE..........................................................80

4.13.3 DODATNA OPREMA...........................................................................................................80

4.13.4 VRSTE VIDEOKONFERENČNIH SISTEMOV...........................................................................81

4.13.5 Delitev videokonferenčnih sistemov glede na število lokacij.............................................82

4.13.6 PROCES KOMUNICIRANJA PREK VIDEOKONFERENCE........................................................83

4.13.7 PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA VIDEOKONFERENCA..............................................................85

4.13.8 SLABOSTI, KI JIH PRINAŠA VIDEOKONFERENCA.................................................................85

4.13.9 PRIPRAVA IN IZVEDBA VIDEOKONFERENCE.......................................................................86

4.13.10 PRIPRAVA PROSTORA......................................................................................................86

4.13.11 PRIPRAVA UDELEŽENCEV.................................................................................................87

4.13.12 Standardi.........................................................................................................................88

4.13.14 ISDN.................................................................................................................................88

4.13.15 Multimedijske konference in tehnologija........................................................................89

4.13.16 Hop Count........................................................................................................................90

4.13.17 Pretakanje (Stream) in snemalne možnosti.....................................................................90

4.13.18 Poslovno orodje vizualne komunikacije...........................................................................91

4.13.19 Video/ High Speed omrežna povezava............................................................................92

4.13.20 Kaj je posebno in edinstveno, glede PCS-G50?................................................................92

4.13.21 Avdio vizualni (A/V) snemanje na spominski medij.........................................................92

4.13.22 Medsebojno deljenje datotek..........................................................................................92

4.13.23 Integrirana možnost predvajanja.....................................................................................93

4.13.24 Fleksibilni prikaz vzorcev na vseh straneh (odjemalcih)..................................................93

4.13.25 Zvočni preklopni sistem (Voice Switching).......................................................................93

Izbrana lokacija (Fixed Site)..........................................................................................................93

Daljinski upravljalec (Remote control)..........................................................................................94

Vrhunski Zvok...............................................................................................................................94

4.14 Različni tipi postavitev omizja...................................................................................................94

4.15 Stilsko oblikovan design opreme..........................................................................................94

4.16 Možnosti priključkov in razširitve.........................................................................................95

4.17 Primer enostavne konfiguracije sistema...............................................................................95

4.18 Podpora spominski kartici (Memory Stick PROTM, DUOTM)................................................95

4.19 Primerjava e-konferenc in videokonferenc...........................................................................96

4.20 Uporabnost videokonference...................................................................................................96



1 UVOD

Multimedijo in njene možnosti v izobraževanju sestavljajo slika, zvok, video in interaktivnost. Ti elementi omogočajo, da postane naš izdelek privlačnejši, zanimivejši in preglednejši, kar pa lahko pripomore k bistvu sporočila izdelka. Zaradi teh lastnosti, so v zadnjem času začeli uvajati multimedijske programe tudi v izobraževanje. Danes je na trgu veliko izobraževalnih multimedijskih programov v obliki testov, programiranih sekvenc, izobraževalnih iger, simulacij, itd. Za izdelavo multimedijskega izdelka potrebujemo multimedijski računalnik in ustrezno programsko opremo.

Izobraževalno programsko opremo lahko razdelimo na tri večje sklope (Gerlič, 1997a) in sicer v: programsko opremo za področje izobraževalnih mrežnih sistemov, programsko opremo za pripravo multimedijskih aplikacij in izobraževalno multimedijsko programsko opremo. Zaradi obsežnosti teh treh sklopov, sem se v diplomi posvetila predvsem programski opremi za pripravo multimedijskih aplikacij in sicer analizi programskih postopkov prenašanja multimedijskih gradnikov v programske jezike, ki so v uporabi v naših osnovnih in srednjih šolah in sicer: WinLogo v nižjih razredih osnovne šole, Visual Basic in Delphi v višjih razredih osnovne šole, v srednji šoli in na fakulteti. Visual Cafe kot vizualno orodje za programski jezik Javo sem izbrala zato, ker se Java vse bolj uvaja kot prvi programski jezik na računalniških usmeritvah in predstavlja tehnologijo prihodnosti. Na koncu diplomske naloge je še del posvečen vstavljanju multimedijskih elementov na Internet, predvsem v spletne strani, ker je izobraževanje vse bolj usmerjeno tudi v to smer. Opisani jeziki se razlikujejo v samem pristopu gradnje multimedijskega programa. Določene stvari je lažje narediti v enem, druge v drugem. V primerjavi sem zajela nekaj bistvenih lastnosti, ki so po mojem mnenju ključnega pomena pri pisanju programov. Upam, da bo moja analiza pomagala učiteljem v osnovnih in srednjih šolah pri izbiri ustreznejšega jezika in olajšala prve korake pri programiranju multimedijskih izdelkov.

2 POJMOVANJE MULTIMEDIJE

2.1 OPREDELITEV MULTIMEDIJSKIH PROGRAMOV

Večpredstavnost ali multimedija je kombinacija različnih medijev, kot sta zvok in slika, ki sta pod nadzorom osebnega računalnika. Multimedijski računalnik je sposoben: ustvariti zvok glasbila, snemati in predvajati zvok, prikazovati slike in filmske posnetke, dostop do podatkov na CD predvajalniku (CD-ROM-u) itd.

Prvi računalniki so na zaslonu prikazovali le besedilo. Takšnim računalnikom pravimo monomedijski. V zadnjem času pa je razvoj prinesel nove možnosti za povečanje uporabnosti in moči računalnika.

Multimedijske programe delimo na linearne in interaktivne. Linearni so kot prikaz diapozitivov na računalniškem zaslonu, vloga uporabnika je omejena na preskok na naslednjo oz. prejšnjo stran s podatki. Interaktivna multimedija prepušča nadzor in krmilo za potovanje skozi labirint slik, zvoka in videoposnetkov v programu. Klik na vnaprej določena področja te popelje v drugo zbirko podatkov v programu.

Zaradi nereda na področju multimedijskih računalnikov so izdali standard MPC (Multimedia PC) - večpredstavni osebni računalnik. Trenutno veljavna verzija standarda je MPC3 1.3, ki je bil sprejet 26.

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME | POJMOVANJE MULTIMEDIJE 5

februarja 1996 in je nadgradnja prejšnjih (slika 1). Strojna in programska oprema po tem standardu se nahaja v tabeli 1.

Slika 1: Znak za standard MPC3.

2.2 SESTAVNI DELI MULTIMEDIJSKEGA RAČUNALNIKA

Sestavni deli multimedijskega programa so:

besedilo - je osnovni del večine programov in je še vedno zelo primerno za hitro sporazumevanje,

slike - večpredstavni programi lahko na zaslonu prikazujejo slike v fotografski kakovosti,

video - z večpredstavnim programom ali ustrezno videokartico se lahko računalnik spremeni v televizor. Lahko pa na računalnik posnamemo domače videoposnetke in večpredstavno opremljen posnetek prikazujemo. Video vsebuje tudi animacijo, s katero lahko marsikaj prikažemo natančneje kakor s filmom,

zvok in

izboljšani nadzor - zagotavlja interaktivnost.

2.2.1 Zvok

Zvok z računalnika dobimo s pomočjo zvočne kartice. Zvočna kartica lahko predvaja sintetiziran zvok in ''naraven'' zvok. Kadar zvok ustvari kartica temu rečemo, da zvok sintetizira. Kartica deluje kot elektronsko glasbilo. Zvočne kartice so dolgo časa delovale na precej preprosti način, imenovan ferkvenčna modulirana sinteza ali sinteza FM. Tako narejeni zvoki niso bili podobni zvokom pravih akustičnih glasbil. Tudi danes se uporablja sinteza FM, poleg tega pa se uporablja t.i. wave sinteza, kjer zvočna kratica ne izdeluje več glasbe iz elektronskih zvokov, temveč s posnetkov pravih akustičnih glasbil. V tabeli vzorcev ima zbirko vzorcev glasbil, zato je zvok zelo podoben zvoku pravega akustičnega glasbila. Pri snemanju zvočna kartica spremeni zvok najprej v številke in te shrani kot datoteko na disk. Pri predvajanju računalnik prebere te številke in jih z zvočno kartico pretvori nazaj v zvok. Računalniške številke so digitalni zapis zvoka, zvočni valovi, ki jih slišimo, pa analogni zvok. Zaradi tega pri snemanju zvoka z računalnikom opravimo analogno - digitalno pretvorbo (ADC Analog to Digital Conversion). Zvočne kartice se z zvokom ukvarjajo na različne načine. Po končnici datoteke prepoznamo, za katero vrsto datotek gre.

Poleg valovnih datotek poznamo tudi MIDI datoteke. MIDI je protokol za izmenjavo podatkov med elektronskimi glasbenimi instrumenti in računalnikom. Medtem, ko zvočna kartica direktno predvaja valovno zvočno datoteko, so v datoteki MIDI navodila za igranje not. Ta navodila sprejme sintetizator, ki nadzoruje višino vsake note, takt in trajanje not. Ker lahko navodila MIDI potujejo po različnih kanalih, lahko več sintetizatorjevih instrumentov igra hkrati. Za ustvarjanje glasbe v načinu MIDI potrebuješ program, ki se imenuje sekvenčnik MIDI, s katerim lahko snemamo, urejamo in


predvajamo datoteke MIDI. Pri predvajanju datoteke MIDI izberemo za vsako od stez enega od številnih instrumentov, s katerimi je bila datoteka posneta.

2.2.2 Slika

Za prikaz barv na zaslonu uporabljamo v računalniku več modelov. Za prikaz na zaslonu najpogosteje uporabljamo model, ki temelji na treh osnovnih optičnih barvah, imenovan RGB (Red, Green, Blue). Težave pa se pojavijo, ko želimo sliko natisniti, ker uporabimo tri osnovne tiskarske barve, s tem pa izgubimo nekaj informacij in slika na zaslonu je drugačna od tiste na papirju. Zato uporabimo model CMYK (Cyan, Mayenta, Yellow, blacK - sinjemodra, škrlatna, rumena, črna). Gornja modela se razlikujeta po osnovnih barvah in paleti barv, ki jih lahko zmešamo v posameznem modelu.

Vseh pik, ki žarijo na zaslonu v osnovnih barvah, računalnik ne more nadzorovati, ker bi potreboval zelo velik pomnilnik, obdelava slik pa bi bila zelo počasna. Zato več pik združimo v slikovno piko ali piksel. Število pik, združenih v slikovno piko opredeljuje grafično ločljivost računalnika. Pri delu z računalniško grafiko moramo imeti na voljo način, kako določati barvo posamezne slikovne pike tako, da v kombinaciji z drugimi na zaslonu tvori želeno sliko. Danes uporabljamo dva načina: točkovno (bitno) in predmetno (vektorsko) obravnavanje grafičnih elementov.

Točkovna grafika. Zaslon računalnika si zamislimo kot mrežo določenega števila slikovnih pik. Če lahko barvo, v kateri žari slikovnih pik poljubno spreminjamo in ta barva ni v ničemer odvisna od barve drugih slikovnih pik na zaslonu, delamo v točkovni grafiki. V točkovni grafiki določimo barve posameznih slikovnih pik, rišemo, brišemo, barvamo ploskve, sliko gledamo skozi povečevalno okno itd. Tako deluje večina programov, najbolj znani so Paintbrush, PhotoPaint in Paint Shop Pro.

Predmetna grafika. Pri predmetnem načinu je vsa slika na zaslonu opisana v pomnilniku računalnika z nizom matematičnih enačb, s katerimi določimo predmete, ki jo sestavljajo. Da lahko program predmet na zaslon enolično nariše, mora poznati tiste njegove lastnosti, ki ga povsem določajo. Predmetni zapis porabi v pomnilniku računalnika praviloma manj prostora kot točkovna grafika, predmeti na zaslonu pa so tudi bolj točno prikazani. Pri vsaki spremembi grafike, mora program na novo izračunati barvo vseh slikovnih pik na zaslonu. Danes se uporablja vse bolj predmetna grafika, zmogljivejši programi pa uporabljajo oba načina. Tako delujeta npr. Corel Draw in Draw Perfect.

Slika 2: Prikaz primerjave med predmetno grafiko (Corel Draw) in točkovno grafiko (Paint Shop Pro).

Oba formata imata nekaj pomanjkljivosti (slika 2). Bitne slike dajejo občutek prelivov, zato v tem formatu shranjujemo fotografije in realistične prizore. Pomanjkljivost se pokaže pri povečevanju, kjer se poveča vsaka slikovna pika posebej, zato dobi slika žagaste robove. Ker so vektorske slike


sestavljene po matematično opisanih črtah in oblikah, jih lahko povečujemo in raztegujemo brez popačenja robov. Pomanjkljivost vektorskih slik je nenatančnost v drobnih detajlih in slabih barvnih prelivih.

Bitno sliko grafičnega izdelka iz pomnilnika računalnika prenesemo v datoteko (BMP, PCX in drugi). Pri shranjevanju predmetne grafike se lastnosti predmetov, ki so izrisani na zaslon računalnika, zapišejo v datoteko. Najbolj znana sta zapis PostScript in Corelov način. Večje hitrosti računalnikov in zmogljivejša računalniška grafika so omogočile razvijanje bolj zapletenih načinov, s katerimi so krajšali zapis grafike v pomnilniku računalnika. V tej skupini so najbolj znani načini JPEG, TIFF in GIF s katerim lahko skrajšamo zapis točkovne grafike tudi za več kot 95 odstotkov.

2.2.3 Video

Datoteke s končnico AVI (*.AVI) so standard za zapis računalniškega videa na PC-ju. Računalniški video delimo na zajeti video (video, ki ga zajamemo z video kartico iz kamere, TV, CD-ja itd.) in na animacije, ki so lahko narisane z risarskimi programi ali računalniško generirane z orodji za izdelavo videa.

Danes ima večina računalniških videov končnico AVI. Včasih pa se pojavijo tudi končnice, kot so FLI, FLC itd., ki pomenijo način zapisa in stiskanja podatkov (kompresija).

2.3 ZGRADBA MULTIMEDIJSKEGA RAČUNALNIKA

Osnovna plošča je večslojno tiskano vezje, ki povezuje številna integrirana vezja, konektorje in mostičke. To je komponenta, ki v največji meri predstavlja računalnik in močno vpliva na njegove lastnosti. Na njej najdete procesor, glavni in sistemski pomnilnik, krmilnik vodila in konektorje vodila. V konektorje vodila na osnovni plošči lahko vtaknemo dodatne kartice (npr. grafično kartico, vhodno izhodno kartico).

Slika 3: Prikaz multimedijskega računalnika

Procesor oziroma mikroprocesor je integrirano vezje, ki je najbolj odgovorno za izvajanje programov. Bistvena značilnost procesorja sta njegova notranja arhitektura, ki vpliva na način njegovega delovanja ter nabor ukazov, ki jih razume in zna izvesti. Družino torej sestavljajo procesorji s podobno notranjo arhitekturo in podobnim naborom ukazov (Intel, Cyrix, AMD). Procesorji znotraj ene družine se med seboj v glavnem razlikujejo po hitrosti delovnega takta, ki ga merimo v megaherzih (MHz). Višja je številka, hitrejši je procesor, ki ga nosi. Trenutno najhitrejši je Pentium II 400 MHz.

Sistemski pomnilnik ali krajše pomnilnik hrani podatke in programske ukaze ter jih podaja procesorju, ko jih ta potrebuje. Trenutna količina, ki jo priporočam je 64 (128) MB RAM-a. Pogosto namesto izraza pomnilnik, uporabljamo izraz RAM (Random Access Memory), ki označuje pomnilnik z


naključnim dostopom. Naključni dostop pomeni, da so vse lokacije v RAM-u s stališča dostopa enakovredne.

Predpomnilnik (Cache) je RAM s kratkim dostopnim časom. V njem so shranjene kopije tistih pomnilniških lokacij, ki bodo najverjetneje rabljene v določenem trenutku. Predpomnilnik ni nujno potreben za delovanje računalnika, a je vseeno dobro, da ga imamo, saj pospešuje izvajanje programov.

Trajni pomnilniki. V sistemskem pomnilniku računalnika, ki je zgrajen iz RAM-a, ni dovolj prostora za vse programe in podatke, ki bi jih želel namestiti računalnik. V RAM je mogoče shraniti samo programe ob izvajanju in podatke, ki jih potrebujejo ali obdelujejo. Slabost RAM-a je, da izgubi svojo vsebino, ko izklopimo računalnik in mu vzamete električno napajanje. Obstaja več vrst naprav, ki lahko služijo kot množični trajni pomnilnik. Imenujemo jih pogoni (drive). Grobo gledano obstajata le dve družini pomnilniških medijev - trakovi (tape) in diski (disk). Prve uporabljamo predvsem za izdelavo varnostnih kopij ter arhiviranje podatkov in programov, druge pa je mogoče uporabljati kot medij za izmenjavo podatkov.

Grafična kartica je naprava, ki digitalno zapisano sliko pretvori v električne signale. Ti krmilijo monitor, ki na svojem zaslonu izriše sliko. Osnovni komponenti vsake grafične kartice sta pomnilnik in digitalno-analogni pretvornik (RAMDAC - Random Access Memory Digital-to-Analogy Converter). Pomnilnik grafične kartice je v glavnem namenjen hranjenju podatkov, ki predstavljajo posamezne slikovne pike. Ta del pomnilnika imenujemo medpomnilnik okvira ali slikovni medpomnilnik (frame buffer). Dostop do podatkov v pomnilniku grafične kartice potrebuje tako procesor, ki spreminja vsebino slike, kot RAMDAC, ki v pomnilniku pretvarja digitalno zapisano sliko v električne signale, ki jih razume monitor. Procesor, ki spreminja vsebino slike, je lahko na osnovni plošči računalnika ali na grafični kartici. Kadar je potrebno na zaslonu prikazati kakovostno sliko z zelo dinamično vsebino, je to zelo obremenjujoče za procesor na osnovni plošči. Karticam s grafičnim procesorjem pravimo pospeševalniki. Grafična kartica navzven komunicira z osnovno ploščo po 16 ali 32 bitnem podatkovnem vodilu, podatki med njenimi komponentami se lahko pretakajo po 64, 128 ali večbitnih podatkovnih vodilih. Danes so aktualne grafične kartice z oznako VGA, SVGA, VESA, PCI in 2D- in 3D-pospeševalniki.

Digitalni video. Če želimo prikazati vsako sekundo 25 sličic z ločljivostjo 640x480 kakovostne barve, potrebujemo za vsako sekundo okoli 23 MB podatkov. Če želimo video shraniti v digitalni obliki, ga je potrebno stisniti oz. kodirati. Stisnjeni video je mogoče shraniti v številnih oblikah zapisa (MPEG, AVI, Indeo, Quicktime). Pri predvajanju stisnjenega videa je potrebno iz stisnjene oblike dobiti nestisnjeni video in ga nato prikazati na zaslonu. Postopku raztezanja pravimo dekodiranje. Za raztezanje lahko skrbi programska ali strojna oprema računalnika. Če zanj skrbi poseben program, je glavni procesor na osnovni plošči zelo zaposlen, zato je kakovost videa prikazanega na ta način slabša, saj je video posnet običajno z zmanjšano ločljivostjo (320x240 slikovnih pik). Če imamo grafično kartico, ki deluje v grafičnem načinu z ločljivostjo 640x480, slika takega videa pokrije četrtino zaslona. Med dekodiranjem je potrebno povečati število slikovnih pik, tako da je z njimi mogoče zapolniti celotno površino zaslona. Vsako piko je mogoče klonirati ali pa z interpolacijo med dvema sosednjima pikama ustvariti nove pike. Med video kartice spadata tudi kartica za zajemanje videa in TV kartica.

MPEG (angl. Moving Picture Experts Group) je ime za družino mednarodnih standardov, ki se uporabljajo za stiskanje slike in zvoka v digitalno stisnjeno obliko. Poznamo MPEG standarde: MPEG1, MPEG2 in prihajajoči MPEG4.

Zvočne kartice. Sodobne zvočne kartice so del razmeroma zahtevne tehnologije. Podobno kot grafični pospeševalniki so pogosto računalnik v malem. Z zvočno kartico so povezan pojmi:


Wave sinteza zvoka omogoča generiranje glasbe in zvočnih učinkov, ki se po kakovosti približujejo zvoku pravih glasbil. Zvok generira wave sintetizator z uporabo tabele zvočnih vzorcev različnih glasbil.

ROM z wave tabelo je pomnilnik namenjen samo branju, ki hrani tabelo z zvočnimi vzorci glasbil. Večji kot je pomnilnik, več različnih vzorcev je lahko shranjenih v njem.

FM sinteza zvoka. Kartice, ki poznajo samo to obliko generiranja zvoka, so primerne za igranje iger, manj pa so primerne za tiste uporabnike, ki jih glasba resneje zanima.

Frekvenca vzorčenja. Pri zajemanju zvočnega signala na kakovost posnetka močno vpliva način vzorčenja signala. Človek zaznava frekvence v obsegu 16 Hz do 20.000 Hz. Po teoremu vzorčenja je potrebno signal vzorčiti vsaj z dvojno frekvenco, da ga je kasneje mogoče reproducirati.

Poleg tega je pomembna tudi ločljivost, ki pove, s kolikšno natančnostjo je mogoče zajeti zvočni vzorec in združljivost s Sound Blasterjem.

Zvočniki. Za kakovostno reprodukcijo potrebujemo par zvočnikov (stereo reprodukcija zvoka zahteva dva zvočnika), zahtevnejši pa bodo posegli po sistemskih s tremi zvočniki. V sistemu treh zvočnikov sta dva zvočnika (klasični stereo sistem), ki služita reprodukciji višjih frekvenc, tretji zvočnik pa je t.i. basovec, namenjen reprodukciji nižjih frekvenc. Poznamo: pasivne zvočnike, ki nimajo lastnega ojačevalca, zato jih je treba preklopiti na ojačen zvočniški izhod zvočne kartice, aktivne zvočnike, ki imajo lasten ojačevalnik in zanj zahtevajo posebno napajanje, in povezava z glasbenim stolpom.

DVD ROM (Digital Versatile Disc). Po zunanjih značilnostih (obliki, dimenzijah) so enaki CD-jem. Glavna razlika je večja kapaciteta. Ta je odvisna od števila plasti na disku ter, ali je berljiv (DVD-ROM) ali zapisljiv (DVD-RAM). DVD-ROM, ki je naslednik CD-ROM-a ima kapaciteto 4,7 GB (enoplastni enostranski disk). Dvoplastni dvostranski DVD-ROM pa bo imel 17 GB. Pogoni, ki berejo DVD, so sposobni brati tudi navadne CD-je.

Monitor je naprava za prikaz slik, ki jih generira računalniška grafična kartica in služi kot komunikacijsko sredstvo med uporabnikom in računalnikom. Poznamo več tipov monitorjev: LCD, plazmatski, katodni,... Največ so v uporabi monitorji s katodno cevjo. Slika na zaslonu je delovna površina programov. Monitor je celotna škatla z vso elektroniko in katodno cevjo, z besedo zaslon pa opisujemo le prednji del katodne cevi monitorja, kjer je nastala slika. Slika v monitorju nastaja na enak način kot v televizorju. Razlika je le v elektroniki pred katodno cevjo. Sliko na zaslonu katodne cevi sestavljajo drobne točke zelene, modre in rdeče barve. Bistvo delovanja katodne cevi je preletavanje zaslona s curkom elektronov. Elektroni zadevajo v fosforne točke na zaslonu, posledica trkov pa je svetloba. Fosfor zasveti, ko je zaradi trka z elektronom vzbujen, vendar kmalu ugasne. Če želimo obstojno sliko na zaslonu, jo je potrebno osveževati (več kot 25-krat na sekundo do več kot 75-krat na sekundo). Barvna katodna cev ima tri vire električnih curkov, ki jih imenujemo elektronski topovi. Ta z magnetnim poljem odklanja vse tri električne curke, da n-krat v sekundi preletijo zaslon. Monitorji so različnih velikosti. Velikost se meri v palcih (1 palec je približno 2,54 cm). Standardne velikosti monitorjev so: 14" , 15" , 17" , 19" in 21" . Velikost v palcih pove, koliko meri diagonala zaslona.


3 MULTIMEDIJSKA PROGRAMSKA OPREMA

Multimedijska programska oprema zavzema čedalje večjo vlogo v izobraževanju. Multimedijsko programsko opremo lahko razdelimo v vsaj tri glavne skupine, (Gerlič, 1997a).

Slika 4: Primer delitve multimedijske izobraževalne programske opreme, (Gerlič, 1997a).

Prvo skupino sestavlja že pripravljena izobraževalna multimedijska programska oprema. V njej se nahajajo ICD (Interactiv CD) knjige, pri nas imenovane žive knjige (living books), multimedijski učbeniki za razna področja izobraževanja (npr. za fiziko, kemijo, matematiko, angleščino), elektronske enciklopedije (MS Enkarta, slovenski Časovni trak itd.), razni multimedijski učni sistemi (ang. MM tutorial) za razna področja (kot so npr. tuji jeziki, matematiko, naravoslovje) ter multimedijski učni sistemi s konstrukcijskimi zbirkami (npr. za elektroniko, fiziko, kemijo) in drugi. V drugo skupino spada programska oprema za pripravo multimedijskih aplikacij. V tej skupini se nahajajo splošni programski jeziki (Logo, VB, Delphi, Visual Cafe...), multimedijska orodja s pomočjo katerih izdelamo oz. obdelamo razne slike, animacije, zvok in video ter avtorski sistemi, ki predstavljajo bolj ali manj zahtevna orodja za samostojno pripravo multimedijskih izdelkov (Click & Create, Asimetrix ToolBook, Formula Graphic 2000...). Skupini programske opreme za pripravo multimedijskih aplikacij se bom posvetila v naslednjih točkah. V tretjo skupino spada programska oprema za delo v multimedijskem izobraževalnem mrežnem sistemu. Trenutno najbolj uporaben je Internet. Pri delu se srečujemo z različno programsko opremo: orodja za izdelavo spletnih strani (Microsoft FrontPage, Netscape Gold, Web Weaver itd.), VRML urejevalnike, javine programčke, gradnike Active X in dodatke (plug-in).

Multimedijski izobraževalni programi morajo biti skrbno načrtovani, če želimo, da bodo dosegli želene učinke. Multimedijski izdelki lahko izboljšajo izobraževalni proces. Učenci se naučijo tudi do dvakrat več z uporabo multimedijskih sredstev, pri nižji ceni kot pri tradicionalnih alternativah. Pri

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME | MULTIMEDIJSKA PROGRAMSKA OPREMA 11

izdelavi zahtevnejšega multimedijskega izdelka sodeluje veliko strokovnjakov, kjer vsak obvlada svoje področje. Zato je potrebno imeti vodjo multimedijskega projekta.

Multimedija igra veliko vlogo v družbi. Njene izdelke srečujemo povsod in vsi nosijo stalno sporočilo širokemu občinstvu. Srečujemo jo pri reklamiranju izdelkov, izobraževanju. Tehnologija se je v tem času spreminjala, pristop k izdelavi pa ostaja ves čas enak. Pri izdelavi se srečujemo z raznimi problemi npr. izdelava je lahko težavna in draga, izdelke narejene za en sistem ne moremo poganjati na drugem, tehnologija se hitro spreminja, zato težko oblikujemo izdelke. Kar naredimo danes, je lahko jutri že zastarelo.

S pravilnim pristopom lahko rešimo večino teh težav. Del težav z združljivostjo so odpravili standardi na področju zvoka, slike in videa. Tako lahko prenašamo dele izdelka (slike, zvok) iz enega orodja v drugo. Nove tehnologije kot je npr. Java omogočajo celo izvajanje izdelkov na različnih arhitekturah. Če želimo biti prepričani, da bo naš izdelek delal na večini sistemov, se poskušajmo izogibati eksotičnih tehnologij, uporabljajmo zanesljive izdelke, ki so že priznani na trgu. Prav tako uporabljajmo formate, ki so v čim večji meri zastopani na trgu. V nadaljevanju si bomo pogledali enega izmed modelov pristopa k izdelavi multimedijskega izdelka.

Pred leti PC računalniki niso bili sposobni prikazovati videa, zato je bil multimedijski sistem zasnovan tako, da je računalnik krmilil video izvor (recimo videodisk). Današnja oprema nam omogoča prikazovanje direktno znotraj računalnika. Potrebna oprema so dodatne avdio in video kartice.

Slika 5: Shema multimedijskega sistema (Bergman, 1990).

Strojna oprema ne deluje brez ustrezne programske opreme. Za izvedbo potrebujemo več tipov programske opreme:

1. orodja za delo z mediji:

grafični paketi za obdelavo in izdelavo slik:


- vektorski (Corel Drew, Xara) in

- bitni (Photoshop, Photopaint),

paketi za obdelavo videa (Adobe Premiere, Ulead MediaStudio...), paketi za obdelavo in izdelavo zvoka (Cool Edit, Wave Studio,...);

2. orodja za združevanje medijev v mulitmedijski sistemi:

splošni programski jeziki (Logo, VB, VC, Delphi...), avtorska orodja (Click & Create) in

predstavitvena orodja (Pover Point).

Poleg naštetih dveh komponent potrebujemo za izdelavo še ljudi z naslednjimi sposobnostmi:

scenarist, ki razvije, oblikuje in dokumentira zgodbo, ter si zamisli zvočno podobo, strokovnjaki, ki napisano dokumentacijo spreminjajo v končni izdelek,

grafični oblikovalci izdelajo grafično in video podobo,

strokovnjaki, ki posamezne dele testirajo in sestavljajo v končno podobo s pomočjo orodij,

programerji pišejo morebitne posebne rutine potrebne za končni izdelek,

vodja, ki koordinira vse člane skupine.

Vse te člane ima vodja pod nadzorom, bodisi direktno ali pa preko vodij posameznih skupin. Cilj vseh sodelujočih je izdelati izdelek, ki nosi neko ''sporočilo''. Za izdelavo končnega izdelka je potrebno uskladiti vse te dele v celoto. Prav to, pa je naloga vodje projekta.

Pri razvoju multimedijske aplikacije se srečujemo z veliko podrobnosti. Vse to je potrebno beležiti v dokumentacijo, ki nas spremlja od začetka do konca izdelave. V tem delu si bomo pogledali povezavo med dokumentacijo in posameznimi fazami izvedbe. Najprej si postavimo sledeča vprašanja:

Kaj želimo doseči?Kot vodja projekta si moramo predstavljati, kako bo aplikacija izgledala, da lahko kasneje vodimo celotno skupino.

Kako bomo to dosegli?

Pomagali si bomo s pomočjo modela predstavljenega v nadaljevanju.

Kakšno dokumentacijo bomo uporabljali?

Scenarij za vsak večji izsek,

snemalno knjigo za vsako video sekvenco,

dokumentacijo za vsako sliko (opis, skice),

diagram poteka za vsak možen uporabnikov poseg,

dokumentacijo o programski logiki za odziv na


uporabnikov poseg.

Poleg tega moramo voditi tudi dokumentacijo o stroških izdelave, rokih izdelave, sestankih, željah naročnikov, itd.

Da bomo imeli lepši pregled nad dokumentacijo jo razdelimo v tri skupine:

koordinacija, aplikacija in

implementacija.

Slika 6: Dokument, ki povezuje posamezne dele v celoto (Bergman, 1990).

Na koncu potrebujemo dokumentacijo za združitev vseh delov v celoto. Naslednje točke so aktivnosti potrebne za razvoj aplikacije:

analiza problema, glavni načrt (globalni),


razvoj aplikacije,

produkcija,

integriranje delov v celoto,

preverjanje aplikacije (pravilnost, ustreznost).

Posamezne faze izdelave:

1. V prvem koraku analiziramo zahteve izdelka in dobimo možne rešitve problema, končni izhod pa je opis aplikacije (načrt izdelave).

2. V drugem koraku s pomočjo opisa aplikacije izdelamo posamezne detajle (načrtovanje). Izhod je načrt izdelave aplikacije.

Slika 7: Faze izdelave multimedijskega izdelka (Bergman, 1990).

3. V tretjem koraku razvijemo dokumentacijo potrebno za izdelavo posameznih medijev (slika, zvok, video).


4. S pomočjo dokumentacije razvite v prejšnji točki izdelamo posamezne dele končnega izdelka.

5. Združevanje, montaža v celoto. Dele zgrajene v prejšnji točki sestavimo v celoto.

6. Izdelek testiramo in preverimo ustreznost glede na začetne zahteve.

Poleg vprašanja, kaj želimo izdelati, se moramo tudi vprašati, kdo bo kaj delal. Potrebno je:

definirati posamezne vloge, zgraditi projektno skupino,

opisati delovne naloge,

definirati povezave med posamezniki v projektu.

Pri tem pa poteka komunikacija med udeleženci.

Slika 8: Grafični prikaz poti med udeleženci v projektu (Bergman, 1990).

Vodja projekta nadzira in vodi izvajalce ter skrbi, da se bodo izpolnili cilji, ki jih zastavijo naročniki. Naročnik je izvor ciljev projekta. Izvajalci gradijo aplikacijo. Lahko so notranji ali zunanji (pogodbeni). Končne uporabnike lahko vključimo že v fazo gradnje aplikacije, tako da vidimo odzive, pripombe ter jih vključimo v projekt. Glavna komunikacija poteka med vodjo in izvajalci.

3.1 IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA MULTIMEDIJSKO PREDSTAVITEV V AVTORSKEM SISTEMU CLICK & CREATE

Pri izdelavi dokumentacije uporabimo različne diagrame in sicer:

1. fazni diagram za predstavitev, 2. diagram poteka za vsako fazo ter navodila za izdelavo posameznih delov,

3. scenarij, ki vsebuje video scenarij, avdio scenarij, scenarij grafik in logične poti,

4. montažni list, v katerem združimo dele v celoto.

Najprej izdelamo fazni diagram, ki vsebuje osnovne dele programa.


Slika 9: Fazni diagram za program Predstavitev

Za faznim diagramom naredimo diagrame poteka za vsako fazo. Na spodnji sliki je prikazana faza Multimedijska programska oprema za pripravo aplikacij.


Slika 10: Diagram poteka za fazo Multimedijska programska oprema za pripravo aplikacij.

NASLOV OBJEKTA: Multimedijski računalnik - notranjost računalnika

TIP OBJEKTA: Digitalni video

IME KONČNE DATOTEKE: Rleizsek.avi

SINOPSIS (cilji):


Video prikaže matično ploščo, na kateri se nahaja procesor, delovni pomnilnik in razne kartice ter trajni pomnilnik. To datoteko bomo stiskali z algoritmom RLE, ker standarni gonilniki v Windows 95 ne podpirajo drugih.

SCENARIJ (začetni del scenarija):

Kader Slikovna predstavitev Zgodba (opis) Napisi

1.

Matična plošča je osrednji del računalnika. Na njo so

vgrajeni vsi elementi, ki računalniku omogočajo, da postane računalnik. Na njej

se nahajajo:

MATIČNA PLOŠČA

2.Procesor. Je srce osebnega

računalnika. Skrbi za izvajanje vseh programov.

3.Delovni pomnilnik hrani podatke s katerimi dela

procesor.

DELOVNI POMNILNIK

4.Grafična kartica. Skrbi za generiranje in prikaz slike

na zaslonu.

GRAFIČNA KARTICA

5.

Video kartica. Omogoča zajem in prikazovanje

videa, če pa ima vgrajen TV kanalnik pa tudi prikaz TV

slike.

VIDEO KARTICA

TEHNIČNI NAČRT (za del, ki sem ga prikazala v scenariju):

Kader Slikovna predstavitev, tehnični opis Napisi / posebnosti Prehodi Čas

(s)

1. MATIČNA

PLOŠČA

Prehod obrnjenega

lista

10


Vložek: procesor. avi

Prikazuje, kje se nahaja procesor na matični plošči.

3

2.

Fade in

Fade out12

Vložek: ram. avi

Prikazuje, kje se nahaja delovni pomnilnik.

3

3.

DELOVNI POMNILNIK

Fade in

Fade out

8

Vložek: slot1.avi

Prikazuje, kje se nahaja grafična kartica.

3

4.

itd.

GRAFIČNA KARTICA Fade in

Fade out 8

Vložek: slot2.avi

Prikazuje, kje se nahaja video kartica.

3

3.3 ORODJA

Orodja so tisti programi, s pomočjo katerih obdelujemo in izdelujemo slike, video sekvence, animacije in zvok. Glede na uporabo ločimo: slikarska orodja, video urejevalnike, orodja za izdelavo animacij in orodja za obdelavo in izdelavo zvoka. Ločimo jih lahko tudi po namenu uporabe in sicer na: profesionalna, polprofesionalna in amaterska. Profesionalna uporabljajo strokovnjaki na svojih področjih, npr. slikarji slikarska, v studijih uporabljajo profesionalne video urejevalnike in orodja za izdelavo animacij in skladatelji orodja za zvok, polprofesionalne in amaterske pa navadni uporabniki, ki ne rabijo tako kakovostnih orodij. Za nekatere od teh orodij obstajajo preizkusne različice, ki so brezplačne ali pa moramo zanje plačati minimalno ceno. Tako lahko preizkusno različico programa pogledamo in se odločimo, če je orodje vredno nakupa. Preizkusne različice ponujajo večinoma podjetja, ki nimajo tako uveljavljenega imena, programi pa so kljub temu dobri in na tak način pritegnejo kupce za nakup njihovega orodja.

V nadaljevanju bom na kratko opisala skupine orodij in programe, ki sem jih izbrala za skupino, njihove prednosti in slabosti.


3.3.1 Slikarska orodja

Med slikarskimi programi in pri oblikovanju z računalniki so že od nekdaj kraljevali Applovi Macihtoshi. Večina neodvisnih izdelovalcev programske opreme je svoje programe najprej razvila za to okolje, šele kasneje so jih razvili tudi za druga okolja, vključno s PC-ji. Vendar se je to v zadnjih letih začelo drastično spreminjati. Hitri procesorji, zmogljive grafične kartice in splošna priljubljenost Oken so prispevali k temu, da je večina tradicionalnih ponudnikov slikarskih programov začela resno jemati tudi PC-je.

Sodobni slikarski programi so odlično orodje za obdelavo zajetih slik, pripravo fotomontaž, pa tudi za ustvarjalno snovanje novih slik. Ponujajo veliko, vendar tudi zahtevajo veliko. Pri resnem delu potrebujemo najhitrejši procesor, veliko delovnega pomnilnika (RAM), veliko trajnega pomnilnika, zmogljiv optični čitalec, monitor in barvni tiskalnik.

Od sodobnega programa zahtevamo, da je dobro podkovan na skoraj vseh področjih uporabe. Čeprav lahko slikarske programe razdelimo na programe za retuširanje zajetih slik in računalniško narejenih slik in programe za ustvarjalno slikanje, je vedno več takih, ki sodijo v oba razreda hkrati.

Osnovno merilo kakovosti je vsekakor nabor orodij, ki jih tovrstni programi ponujajo. Poleg klasičnega peresa, radirke in ''ročke'' z barvo morajo imeti še veliko drugih orodij, ki nudijo pomoč pri posebnih delih. Od osnovnih orodij je danes največ pozornosti namenjenih orodjem za avtomatsko in polavtomatsko označevanje delov slike in orodjem za delo z barvami. Tudi osnovno pero se je precej spremenilo. Izdelovalci so vložili precej truda v razvoj algoritmov, s katerimi posnemajo klasična orodja, kot so svinčnik, čopič in voščenka. Pomembna novost je tudi delo s plastmi in predmeti. Posamezne dele slike lahko izoliramo in obdelujemo samostojno ali pa jih poljubno premikamo, ne da bi pri tem spreminjali bitne podobe ozadja in drugih elementov slike.

Sodobni programi morajo poznati čimveč datotečnih formatov, med drugimi tudi take kot so GIF, JPEG, TIFF in Kodak Photo-CD. Nič manj pomembno pa ni, da program pravilno bere in zapisuje podatke v izbranem formatu.

Vsi sodobni slikarski programi podpirajo tudi številne zunanje enote kot so optični čitalci (ročni, namizni, posebne naprave za zajem diapozitivov) in tiskalniki. Mnogi izdelovalci v svoje programe vgrajujejo dodatno podporo in podatke za tisk, ki jih navadni okenski gonilniki nimajo. Če imamo optični čitalec (skener), monitor in tiskalnik pri obdelavi slik kot celoto, je zelo pomembno, da na vseh omenjenih napravah vidimo sliko čimbolj enako, z enakimi barvami in ločljivostjo. Pri sodobnem programu sta pomembna tudi nabor in kakovost transformacijskih filtrov, ki omogočajo uporabniku hitro in učinkovito popravljanje ali spreminjanje izvirnikov.

3.3.2 Corel Draw

Corel Draw spada med predmetne (vektorske) programe. Je profesionalno risarsko orodje, ki je namenjeno tehničnim ilustratorjem, multimedijskim umetnikom, elektronskim risarjem in digitalnim založnikom. Corel Draw ima bogatejši nabor funkcij, kot spodaj opisana programa. Omogoča enostaven dostop do uporabniških nastavitev, programskih nastavitev in strani z lastnostmi. Vsebuje uporabne aplikacije za elektronsko pošto (e-mail) in faks, avtomatizirano namestitev programa in razmestitvene opcije.

Corel DRAW združuje v celoto kar nekaj uporabnih oblikovalskih in urejevalskih rešitev. Poleg običajnega dela z vektorskimi objekti (krivuljami, linijami in liki), omogoča delo s slikami in urejanjem teksta ter omogoča t.i. prelom strani. Program odlikuje enostaven uporabniku prijazen grafični


vmesnik, ki nam omogoča, da kar se da hitro dosežemo željen rezultat. Poleg enostavne in hitre uporabe imamo opravka z zelo profesionalnim orodjem, čeprav se verjetno marsikateri grafik nebi strinjal. Z vidika hitre in enostavne uporabnosti se mi zdi še posebej uporaben za arhitekte , saj združuje vse potrebna orodij za hitro in enostavno izdelavo predstavitev projektov v obliki plakatov, brošur ali drugih tiskovin.

Z enostavno uporabo čarovnika barv (Color Wizard), ki nas vodi skozi sistemsko nastavitev barv, sestavimo barvne profile za različne barvne sisteme, ki jih uporabljamo. Skrbi za zelo dobro združljivost z ostalimi programi, z uporabo preko 80-tih uvozno-izvoznih filtrov za standardne ali nestandardne vektorske, bitne in tekstovne formate. Nudi popoln nadzor nad lastnostmi orodij, nastavitvami orodij, vrsticami z orodji in izbirnimi vrsticami, tako da lahko program prilagodimo vsakdanji uporabi. Osnovnih orodij v Corel Drawu se dokaj hitro navadimo, zaradi obsežnosti programa, pa potrebujemo kar nekaj časa, da se ga naučimo uporabljati v celoti.

Slika 11: Delovno okolje Corel Draw

Omogoča:

dodajanje grafičnih efektov enostavnim oblikam ter s tem povečanje grafične privlačnosti; hitro tehnično podporo, z uporabo dodelanih opcij za pomoč (Help), konteksno občutljivo

pomoč, mehurčkastimi nasveti (bubble-hints) za skoraj vse vmesniške dele, pomoč za opcije in funkcije;

izdelavo tekstovnih in objektnih stilov, ki omogočajo hitro določanje več nastavitev hkrati;

uporaba več kot 25.000 predmetnih (vektorskih) slik, veliko TrueType in Type1 pisav (fontov), čez dvesto video posnetkov in še veliko drugih multimedijskih datotek;

fleksibilnost, prilagodljivost in visoko stopnjo natančnosti;

nastavljivo mrežo in merilo za strokovne tehnične risarje;

možnost dodajanja grafičnih efektov enostavnim oblikam in s tem povečati grafično privlačnost slik;

uporabo hitrih efektov za tehnične risarje;

natančnost do 0,10 mikrona;


za namizne založnike so na voljo orodja za oblikovanje strani, kot so stolpci, možnost večstranskih publikacij, prepletanje besedila.

Vsebuje vsa potrebna orodja za obdelavo in oblikovanje tekstovnih struktur, vključujoč orodja Type assist, slovar sinonimov (Thesaurus) in orodja za preverjanje slovničnih napak (proof-reading utilites). Omogoča tudi popolno oblikovanje besedila s pomočjo stilov, tabulatorjev, odstavčnih zamikov in vrstične oznake (buttets).

3.3.3 Paint Shop Pro

Je dober grafični program, ki je zelo razširjen. Trenutna različica zahteva 8 Mb podatkov na trdem disku. Zanimiva opcija v programu je pregledovalnik sličic (Browser), ki prikaže podobice vseh slik v določenem imeniku in tako precej hitro iskanje. Program podpira veliko grafičnih formatov, med njimi tudi nekaj vektorskih npr. Corelovega. Slike lahko poljubno pretvarjamo med podprtimi formati. V novi različici so uvedli tudi svoj format PSP, ki se pri zajemu slik vselej obnaša kot privzeti format. Poleg pregledovanja slik premore Paint Shop Pro številna orodja za njihovo obdelavo in tudi risanje. Ponuja veliko učinkov, filtrov in orodij za delo z bitnimi slikami. Zelo pomembna stvar so sloji (layers), iz katerih je lahko sestavljena slika, kar so imeli do sedaj le veliki tržni programi, kakršna sta Corel Draw in Photoshop.

Slika 12: Delovno okno slikarskega programa Paint Shop Pro.

Ključne funkcije:

Poenostavljeno delovno okolje – Zdaj se lahko preprosto premikate med zavihki, s katerimi je urejeno delovno okolje, si ogledate podrobnosti o fotografiji na zaslonu Shot Info in uživate v podpori za prikaz na dveh monitorjih.

Modul HDR – Sestavite fotografije z različnimi nastavitvami osvetlitve in ustvarite izjemne slike.

Sestavljanje fotografij – Sestavite fotografije istega prizora, da tako vključite najboljše podrobnosti in odstranite neželene elemente.

Popravljanje osvetlitve – Posvetlite temna področja na fotografiji, pri tem pa ohranite preostali del slike.


Selektivno ostrenje – Posnemajte učinek dragih leč in spremenite prizor, da bo videti kot miniatura.

Učinek starih fotografij – Uporabite za svoje fotografije izbrane obrobe po meri. Hitreje do izjemnih rezultatov – Program prinaša nove posodobitve za boljše

zmogljivosti, med katerimi je tudi optimizirana raba grafičnega procesorja. To je najhitrejša različica programa, ki smo jo kdaj predstavili.

Delite svoje izdelke z drugimi – Objavite svoje fotografije na spletnih mestih Facebook® in Flickr®, za kar je potreben samo klik z miško..

3.3.4 Microsoft Image Composer

Slika 13: Delovno okolje v slikarskem orodju Microsoft Image Composer 1.5.

Image Composer je bil izdelan z namenom, da olajša kreiranje slik, prenos le-teh v spletne strani, na CD-ROMe, video itd.

Image Composer omogoča:

delo z različnimi viri, vključno z zajetimi slikami, fotografijami digitalne kamere, OLE objekti, kreiramo lahko profesionalen izgled z veliko efekti in gumbi,

hitro pridemo do želenega rezultata, kar nam omogočajo čarovniki. Najbolj uporaben je čarovnik za izdelavo gumbov, ki jih potrebujemo za izdelavo spletnih strani.

shranjevanje v različnih formatih. Poleg tega omogoča, da lahko določen gumb shranimo s čarovnikom za shranjevanje za spletne strani (Save for the Web Wizard).

Kompozicija je skupek slikovnih objektov. V Microsoft Image Composerju slikovne elemente imenujemo ''sprites''. Ker so ''sprites'' objekti, jih lahko premikamo z miško po delovni površini, kot premikamo ikono po namizju Oken. Vsak ''sprite'' je obkrožen z pravokotnikom, ki ga imenujemo obrobna škatla (bounding box) in ki omogoča, da ga manjšamo, večamo in rotiramo. Dobra lastnost ''spritov'' je prosojnost. Določimo jo lahko med 0 in 100%. Uporabimo jo lahko pri: risanju slik, za popravljanje slik in oblikovanju ozadja (backgraund) za spletne strani.


Slika 14: Delovni krog v Microsoft Image Composerju

Delo v Image Composer je enostavno, intuitivno in spodbuja k eksperimentiranju. Sledeča slika prikazuje delovni krog:

v prvem koraku v delovnega kroga vstavimo ali odpremo sliko ali naredimo nov ''sprite'', izberemo ''sprite'',

izberemo efekt ali orodje, ki ga bomo uporabili,

ko izberemo efekt ali orodje, kliknemo zamenjaj (Apply). Če nismo zadovoljni s končnim izdelkom, kliknemo razveljavi (Undo) in dodamo nov efekt.

Omogoča tudi izrezovanje dela slike in prosojnost sence v vsaki barvi.

Tabela Primerjava med slikarskimi programi.

Corel Draw Paint Shop Pro Microsoft Image Composer

Profesionalnost profesionalno polprofesionalno neprofesionalno

Obravnavanje grafičnih predmetov

predmetni (vektorski)

točkovni (bitni)

predmetni

in bitni

Uporaba dokaj zahtevna enostavna enostavna

Št. efektov ogromno veliko nekaj

Nabor orodij ogromno veliko nekaj

Preizkusna različica ne da ne

Namembnost za veliko področij omejeno zelo omejen

Podpiranje zunanjih enot (tiskalnik, optični čitalec)

da da da

Datotečni formati Vse zgoraj Vse zgoraj Vse zgoraj


naštete. naštete. naštete.

Več korakov opcije Undo

da da ne

Standard TWAIN da da da

Prelivanje barv da ne ne

3.3.5 ORODJA ZA ZAJEM IN OBDELAVO VIDEA (VIDEO UREJEVALNIKI)

Digitalni video

Čeprav je vsaka video produkcija drugačna, lahko govorimo o petih osnovnih fazah: izdelava osnutka, izdelava scenarija in predpriprava na izvedbo, izvedba, ki jo lahko enačimo s snemanjem, postprodukcija in razmnoževanje z distribucijo (slika 25). Za digitalni video je najbolj zanimiva postprodukcija, kamor se steka posneto gradivo. Glede na zahtevnost in namen projekta uporabljamo v postprodukciji več različnih postopkov montaže.

Danes je na voljo kar precej različnih rešitev za delo z video posnetki. V osnovi video urejevalnike ločujemo na dva dela.

Slika 15: Video produkcija (Gorjup, 1995a).

Prvi so namenjeni predvsem krmiljenju studijske video opreme in računalnik uporabljajo le za prehode in nadzor nad kasetofoni in drugimi video napravami (on-line). Tovrstni urejevalniki so močno povezani s strojnimi napravami, ki rabijo kot krmilniki produkcije. Najpogosteje jih zato prodajajo le v kombinaciji s strojnimi krmilniki. Med najbolj zanimivimi so Fastov Video Machine in Matrioxov Marvel.


Na drugi strani pa najdemo video urejevalnike (off-line), namenjene izključno obdelavi video posnetkov, ki so že v digitalni obliki. Ker je za take programe video posnetek le poseben tip podatkov, je obdelava v osnovi podobna drugim računalniškim obdelavam, vse skupaj pa je neodvisno od strojnih naprav, ki so video posnetek posnele in ga bodo predvajale iz analognega v digitalni svet in obratno. V večini primerov je video posnetek shranjen v obliki datotek Video for Windows ali QuickTime, ki vsebujejo tako video kakor tudi avdio posnetke. Značilnost video urejevalnikov je usmerjenost k montaži, čeprav ponekod v programu ali paketu najdemo tudi module za zajem video posnetka (digitalizacijo). Ne glede na to je glavni poudarek na montaži digitalnih posnetkov, končni rezultat pa je nov digitalni posnetek, ki je ustrezno slikovno in zvočno obdelan. Podobno kakor pri slikarskih programih imamo tudi pri video urejevalnikih za osnovo posamezno sliko - okvir (frame), ki skupaj z drugimi sestavlja video posnetek. Ker za predvajanje video posnetkov potrebujemo vsaj od 25 do 30 slik na sekundo, je torej razvidno, da že enominutni video posnetek sestavlja več kakor 1500 slik. Brez posebnih algoritmov za stiskanje bi zato kakovostni video posnetki zasedli veliko prostora na disku, poleg tega pa bi bila količina podatkov pretrd oreh za še tako hitre računalnike.

3.3.6 Adobe Premiere

Izdelek Adobea z imenom Premiere je takoj postal uspešnica in je še danes orientacijska točka za vso računalniško video produkcijo. Premiere je nastal na Applovih Macintoshih in svoj prvi uspeh požel tam.

Slika 16: Delovno okolje Adobe Premiere 4.0.

Šele ko so PCji postali zmogljivejši so program prenesel tudi v okolje Windows. Osnovni del programa sestavljajo časovni trakovi, na katere postavimo video in avdio posnetke. Na voljo imamo 99 video in 99 avdio trakov. Poleg teh imamo še Virtual Clips, ki omogoča praktično neskončno število trakov. Poleg posnetkov na te trakove postavljamo tudi učinke in predvsem prehode. Podpira natančno postavitev posnetkov na časovno skalo z vgrajeno podporo za časovno kodo.

Iz vsega skupaj zna Premiere narediti tudi poseben seznam, imenova Edit Decision List (EDL). Ta vsebuje le podatke, ki smo jih pretvorili in obdelali za dosego končnega učinka. Tako lahko montažo, shranjeno v formatu EDL, shranimo in reproduciramo na drugem sistemu, na katerem je na primer na voljo profesionalna video oprema.

V Premieru najdemo lep nabor prehodov; med njimi so tudi mnogi taki, ki jih ni nikjer drugje, npr. prehod, na katerem prvi film ''zgori'' v drugega. V programu Premiere najdemo tudi modul za zajem video posnetkov, ki deluje preko vmesnika MCI. Modul Title je eden izmed najbolj učinkovitih modulov Premiera. S tem delom lahko video posnetku dodajamo poljubne napise, podnapise,


poligone, vzorce, barvne prehode ali sence. Povrhu vsega program neposredno podpira pisave True Type in Adobe Type 1. Program Premiere uporablja posebne algoritme, ki omogočajo spremembo le tistih slik ali sekvenc, ki so se spremenile od zadnje priprave posnetka.

Slabost programa je omejena zmožnost obdelave posameznih slik in sekvenc, ter nekoliko bolj zapleten uporabniški vmesnik.

3.3.7 Ulead Media Studio Pro

Uleadov Media Studio Pro je velik paket, sestavljen iz osmih glavnih modulov in številnih spremnih programov. Podjetje Ulead je znano po svojih slikarskih programih in večpredstavnih pripomočkih, pa tudi po tem, da je verjetno najbolj uspešna tajvanska programerska hiša.

Media Studio Pro vsebuje slikarski program, program za zajem statičnih slik, urejevalnik zvoka, urejevalnik video posnetkov, program za zajem video posnetkov in program za morfanje statičnih slik in video posnetkov. Poleg tega ima še module za zajem slik in osrednji program Album, ki skrbi za vodenje vseh večpredstavnih formatov, ki jih podpirajo posamezni moduli.

Video urejevalnik je močan program, ki se v marsičem lahko meri s Premierom. Tudi tu je osnovna delovno okno (slika 27), v katerem so trakovi, ki pa so pri Uleadovem programu strogo ločeni na video, avdio in učinke. Imamo knjižnico pretvorb, ki je zelo bogata. Učinki in prehodi so razdeljeni na kategorije, v katerih je več učinkov enakega tipa. Po drugi strani pa učinkom ne moremo določati parametrov za natančno vedenje učinka. Ima tudi številne prehode, ki jih konkurenca nima, kot so 3D prehodi besedil in drugi.

Slika 17: Delovno okolje Video Editorja

Izdelava predpregleda je lahko zamudna, odvisna od velikosti video posnetkov. Izdelava končnega video posnetka je preprosta, morda celo preprostejša kot pri Adobe. Velik del preprostosti Video Editorja izhaja iz dejstva , da deluje le pri datotekah AVI in vnaprej določenih ločljivosti. Za tiste, ki ne potrebujejo natančnega orodja in opravljajo video montažo za domače potrebe, bo Media Studio primeren. Slabost programa je sorazmerno počasna montaža, podpora za omejeno število video formatov, nima podpore za obdelavo posameznih slik, tako da moraš najprej kreirati video datoteko, nato zajeti sliko in jo shraniti ter uvoziti nazaj v program.


3.3.8 SnagItSnagIt sodi med dražje zajemalnike slik, ima pa veliko tudi ponuditi. Sestavljen je iz treh ločenih enot:

zajemanja slik s pomočjo profilov, urejevalnika slik in obdelovanje zajetega. Grafični vmesnik je

prijeten in v okenskem slogu. Delo je malo drugačno, kot smo vajeni, saj temelji na profilih. Vsak

izmed njih določa, od kod zajemamo, kam shranimo in kako obdelamo. Številni profili so že izdelani,

lahko pa sestavimo svoje. Priročen je tudi zato, ker z njim lahko zajamemo vse kar je na zaslonu, tudi

nekaj tistega kar se premika.

Zajamemo lahko zelo veliko. Od standardnih stvari, kot je aktivno okno in ves zaslon, do menijev,

objektov in drsnih oken, pa vse do izrezov v obliki kvadrata, trikotnika, elipse ali prostoročne oblike.

Zajamemo lahko več oken, igre, slike iz datotek, prav tako slike prek vmesnika Twain (digitalni

fotoaparati in skenerji) in celotno besedilo. Iz slike lahko dobimo tudi besedilo, vendar ne od povsod.

Enako velja za zajemanje videa. Najbolje deluje zajem manjših animacij v programih in spletu. Zajem

filma iz večpredstavnih programov pa je manj izpopolnjen kot pri CaptureWizPro. Pri zajemanju nas

ves čas spremlja povečano okno, s katerim je nadvse preprosto izrezati do točke natančen odsek.

Zajamemo pa lahko tudi več različnih delov zaslona, ki jih program združi v eno sliko. Snaglt ima tudi

poseben podprogram za obdelovanje slik. Gre za grafični program, pri katerem lahko z vektorskimi

elementi poudarimo sliko, s filtri in učinki pa jo polepšamo.

Slika 18: program SnagIt

Ima tudi zmožnost shranjevanja slik s spletnih strani. Na tem področju posega SnagIt že na področje

zajemalnikov spletnih strani, le da shrani samo slike na eni strani.Že pri samem zajemanju lahko

uporabimo napredna orodja in učinke, kot je vodni žig in menjava barv. Vsak zajem se odpre v ločeni

enoti, namenjeni obdelavi. Vsi objekti so seveda shranjeni vektorsko v plasteh, tako da prvotna slika

ni pokvarjena, vse prvine pa lahko svobodno SnagIt premikamo. Tudi ta modul ima možnost


neposrednega shranjevanja in obdelave s filtri (svetlost, kontrast, barvne korekcije, spreminjanje

barvne globine) in učinki (senčenje, poudarki ipd). Tretja komponenta je brskalnik in urejevalnik slik.

Vsaka slika ima svoj ogled, možno pa je uporabiti filtre tudi na več slikah hkrati. Tako imajo lahko vse

slike enak okvir.

3.3.9 Gadwin Print ScreenPrintScreen je vsem verjetno najbolj znan program za zajemanje zaslona. Je eden izmed najenostavnejših in najpreprostejših programov te vrste. PrintScreen nam ponuja osnovne možnosti zajema slike. Program uporabimo, ko želimo zajeti zaslon in s tem nekomu pokazati, kaj se nam je izpisalo na zaslonu (npr. javljanje napake, pomoč …).

Poznamo dve možnosti zajemanja zaslona. Prva je pritisk na tipko PrtScr, s čimer posnamemo sliko zaslona. Druga možnost je, da tipko PrtScr kombiniramo s tipko Alt, s tem pa zajamemo le okno, ki je prikazano v ospredju (aktivno okno). Zajeta slika se shrani v odložišče. Zajeto sliko je nato najbolj priporočljivo shraniti v Slikarju (Paint), s pomočjo ukaza Prilepi (Paste). Sliko lahko tudi dodatno obdelamo, nato pa jo shranimo. Nekateri za shranjevanje zajete slike uporabljajo kar Word, vendar se težava pojavi, ko hočemo datoteko poslati po elektronski pošti, saj je njena velikost precej večja, kot če sliko shranimo npr. v Slikarju. Priporočljiv format za shranjevanje slik je PNG (Portable Network Graphic), ker kompresira sliko brez izgube detajlov, obstajajo pa tudi drugi, kot sta npr. JPG in BMP. Šele ko je slika shranjena, jo lahko pošljemo preko elektronske pošte.

Slika 19: Prikaz tipke Print Screen na tipkovnici

Program PrintScreen dobimo brezplačno. Njegova slaba lastnost je, da ponuja premalo možnosti za naprednejše uporabnike.

3.3.10 Screenshot Captor Je brezplačen program (avtor sprejema donacije, kodo pa je mogoče dobiti tudi brez). Screenshot Captor ima svoj vmesnik, ki se prikaže takoj, ko zajamemo sliko. Predstavlja urejanje in obdelovanje zajetih slik. Orodja lahko dosežemo prek menijev, ki jih je kar veliko, laže je uporabiti orodni trak na desni strani zaslona. Leva stran je namenjena hitremu pregledu zbirke zajetih slik, spodnji del pa rabi povečavi in podatkom o sami sliki. Največji del je namenjen sami sliki.


Slika 20: Program Screenshot Captor

Screenshot Captor ima zelo veliko možnosti za brezplačni izdelek. Naknadna obdelava slik je zelo zmogljiva, saj lahko dodajamo vektorske prvine, s katerimi poudarimo pomembne elemente slike. Zajamemo lahko vse, od aktivnega okna, vsega zaslona, označene izbire do bolj eksotičnih reči, kot so zajemanje objektov (recimo menijev, orodnih vrstic in gumbov) ali oken, pri katerih je več vsebine, kot jo je prikazano na zaslonu. Zgled slednjega so brskalniki in programi za pisarno (Word). Drsnik teh programov se samodejno zapelje od vrha do dna in shrani celotno vsebino, seveda v temu primerno večjo sliko. Vsak zajeti objekt dobi tudi svojo malo sličico, da ga pri morebitnem iskanju laže najdemo.

Sliko lahko obdelamo različno, določimo del, ki ga želimo izrezati, jo pomanjšamo ali povečamo, dodamo okvir ali napis. Pravzaprav lahko zajeti zaslon precej obdelamo. Recimo z dodatkom puščic, s katerimi nakažemo pomembne dele, s tekstovnimi bloki, s katerimi napišemo mnenje ali obrazložitev k sliki in pa ji dodajanjem sence, zameglimo nepomembne dele itd. Omenimo lahko, da se osnovna slika ne spremeni (uporaba stopenj) in to omogoča poznejše spremembe na dodatkih. S Screenshot Captorjem lahko izdelamo barvne korekcije, sliko zasučemo ali uporabimo katerega od vdelanih učinkov.

Obdelane slike se samodejno shranjujejo na disk, pretvorimo pa jih lahko v kateregakoli izmed 16 zapisov, med drugim tudi v zapis PDF. Omenimo lahko možnost uporabe dodatkov za obdelavo slik. Slike ni težko poslati v dodaten program za bolj izpopolnjeno predelavo. Programu Screenshot Captor manjka le še shranjevanje programov DirectX, torej iger.


Slika 21: Glavni zaslon z oznako ključnih področjih

3.3.11 Capture WizproCaptureWizPro je program, ki nam ponuja nekaj več kot le zajem slike. Avtorji so izdali dve različici. Z

različico Lite lahko zajamemo vse, kar vidimo na zaslonu, s profesionalno različico pa dobimo nekaj

več. Posebnost CaptureWizPro je zajemanje slike in zvoka. Zajemanje zaslona poteka ob pomoči dveh

oken. V prvem določimo, kaj bomo zajeli (okvir, slika, drsno okno, video ipd.), v drugem pa se

prikažejo zajeta slika in možnosti. Zgornji del zaslona ves čas prikazuje orodni trak s slikami, sami pa

se odločimo, kam z njimi. Lahko jih preslikamo na odlagališče, shranimo v enem od štirih zapisov,

natisnemo, pošljemo v zunanji urejevalnik ali po elektronski pošti. V tem programu ne moremo

dodajati besedila in objektov. Sliko lahko zasučemo, povečamo in prezrcalimo. CaptureWizPro

omogoča zajemanje z ravnilom, s katerim določimo natančne dimenzije. Če potrebujemo možnost

zajema videa in zvoka, je CaptureWizPro vsekakor dobra možnost. CaptureWizPro ima nekoliko

nenavaden vmesnik in ne varčuje pri barvah. Najbolj motijo padajoča okna, ki se ne odpirajo klasično.

Izdeluje ga Pixelmetrics, www.pixelmetrics.com. Verzija Lite je na voljo za 20 dolarjev, za Professional

pa je potrebno odšteti 30 dolarjev.


http://www.pixelmetrics.com/

Slika 22: zajem slike s programom CaptureWizPro

3.3.12 CamtasiaCamtasia je program, ki ima vrsto dodatnih funkcij, vendar je prijazen do uporabnika, saj ne zahteva

profesionalnega računalniškega znanja, hkrati pa lahko z njim posnamemo profesionalne

reprezentacije.

Omogoča vse osnovne funkcije, torej zajem dogajanja na zaslonu, zajem zvoka, snemanje lastnega glasu in posnetkov v spletno kamero ter dodajanje podnapisov. Uporabniški vmesnik je minimalen, a zadovoljiv. Program omogoča tudi:

Urejanje posnetka – po končanem snemanju lahko urejamo posnetke, jih režemo,

premikamo, povečujemo, mu dodajamo tekste, puščice ... Omogoča tudi snemanje slika v sliki

(Picture in Picture).

Preverjanje znanja – s Camtasia Studio na zabaven način preverjamo znanje. Izdelamo

vprašanja za kviz, na katera uporabniki odgovarjajo. Odgovore lahko oblikujemo kot odprte ali zaprte.

Izdelovanje priročnih menijev – Če je učnih posnetkov več, lahko naredimo neomejeno

število menijev in podmenijev v obliki kazala. Tako lahko več različnih učnih poglavij povežemo v

celoto. Tako postane učna snov preglednejša.

Na koncu lahko shranimo svojo predstavitev v več priročnih formatih – od visokokakovostne datoteke AVI do visokoskompresirane datoteke FLASH, ki so primerne za razpošiljanje po internetu.

3.3.13 Drugi programi za zajem zaslona Project Jing omogoča zajem celotnega zaslona, njegovega dela ali posameznega okna in po

želji snemanje zvoka. Po zajemu posnetka lahko posnetek z nekaj kliki shranimo v strežnik in


po elektronski pošti pošljemo povezavo do posnetka. Posnetek lahko v svoj računalnik

shranimo samo v obliki flash (SWF)

FRAPS je aplikacija za Windows, ki je uporabna za zajemanje zaslona in videa med igranjem

računalniških iger, prav tako kot med uporabo samih Windowsov. Fraps lahko uporabljamo

kot program za izpis in primerjavo specifikacij računalniške opreme

HyperSnap-DX – z njim lahko zajemate slike iz namizja, kot tudi iz tistih, ki jih je težje

"poslikati". Med njimi je tudi podpora za DirectX, Direct3D, 3dfx... Program vsebuje tudi

najbolj osnovna orodja za obdelavo slik brez, da jih uvažate v druge grafične programe ...

Slika 23: HyperSnap

Wink – z njim posnamemo zaslon računalnika, vstavimo pojasnevalni tekst, gumbe za

krmarjenje po strani itd. Izdelane videovodiče v Winku si lahko ogledamo v MS Explorerju,

Mozili itd. Na ta način lahko izdelamo video vodiče na enostaven način, video vodiči so zelo

kvalitetni in program je brezplačen.

3.3.14 Orodja za izdelavo animacij

Orodja za izdelavo animacij so se pojavila dosti prej kot video urejevalniki. Razlog za to so bile nezmogljive kartice za zajem videa. Pri animaciji izdelamo posamezne slike in jih združimo v animacijo. Včasih so animacije delali tako, da so najprej narisali sličico za sličico, jih nato posneli ter nato združili v animacijo. Tudi danes lahko v slikarskih orodjih izdelamo sličice in jih združimo v celoto. Vendar je to zelo zamudno delo, ki ga pri ustvarjanju računalniških animacij ne uporabljajo več. Danes imamo v orodjih za izdelavo animacij pripravljene modele, ki jih oblepimo s teksturami, dodamo senčenje in s pomočjo klikanja miške določimo pot, hitrost izvajanja itd.

Datoteke narejene v orodjih za izdelavo računalniških animacij lahko shranimo v različne tipe datotek. Danes se najbolj uporablja končnica avi, kot pri urejevalnikih videa, včasih pa sta se uporabljali končnici fli in flc. Končnica pomeni način kodiranja.


3.3.15 COOL 3D

COOL 3D je namenjen izdelovanju tri razsežnih animiranih napisov, s katerimi oplemenitimo domačo spletno stran, izdelamo učinkovit napis itd.

Uporaba programa je preprosta. V okence natipkamo želeni napis in izberemo osnovno pisavo. Izbiramo lahko med vsemi okenskimi pisavami, ki jih imamo nameščene. Izberemo lahko velikost črk in razmik med njimi. Nato iz bogate zbirke slogov izberemo trirazsežni učinek, površino, barvo in smer osvetlitve. Izbiramo že lahko med pripravljenimi slogi, mnoge nastavitve pa lahko poljubno spremenimo. Napis lahko poljubno zasučemo in izberemo želeni zorni kot. Na koncu se odločimo še za vrsto animacije. Izdelek lahko shranimo kot bitno sliko, animirani gif ali video posnetek avi.

Slika 24: Delovno okolje orodja Ulead COOL 3D

3.3.16 3D Studio Max

3D Studio Max je program za modeliranje in animacijo 3D predmetov. Za delovanje zahteva operacijski sistem Windows NT ali Windows 95, v računalniku z vsaj 120 MHz procesorjem, 48 MB pomnilnika in 200 MB prostora na disku.

Delovna površina je razdeljena na več oken z različnimi pogledi na prizorišče. Prikaz sega od žičnega do gladko osenčenega modela s teksturami, izbori svetlobe in ozadjem. Vse funkcije programa so vdelane v orodjarno na robu okna, ki je razdeljena na 6 logičnih skupin - priprava predmetov, urejanje, hirarhija, gibanje, prikaz in pripomočki, v katerih so grupirane skupine.


Slika 25: Delovno okolje orodja 3D Studio Max

Predmeti v Maxu niso sestavljene iz množice krivulj ali ploskev, ampak iz zaporedja operacij, ki so privedle do končnega predmeta. Končni izdelek programa so slikovne pike, ki jih izračuna iz trikotnikov. Kot tip geometrije lahko poleg mreže večkotnikov in trikotnih oziroma štirikotnih zaplat, lahko uporabimo še NURBS, kar pomeni, da nam pri spreminjanju oblike npr. skodelice ni treba misliti tudi na ročaj, ker se samodejno prilagaja, tako da se ga vedno dotika. Program omogoča animiranje praktično vsake operacije v programu - od premikanja luči do neposrednega spreminjanja geometrije predmetov. Omogoča tudi točkasto, usmerjeno ali vzporedeno osvetljitev, ki se med seboj razlikujejo po usmerjenosti svetlobnih žarkov.

3.3.17 ORODJA ZA IZDELAVO IN OBDELAVO ZVOKA

Zvok, ki ga z računalnikom lahko naredimo ali pa ga samo obdelujemo, je lahko posnet ali sintetiziran. V Oknih so zvočni posnetki običajno shranjeni v datotekah s podaljškom wav. Zvočni posnetki, vgrajeni v spletne strani, so shranjeni v datotekah s podaljškom au. Poleg teh pa obstaja še mnogo različnih formatov, ki pa niso tako razširjeni. Ključna lastnost zvočnih posnetkov je, da je v datoteki zapisana podoba zvoka, ki ji računalnik pri predvajanju ničesar ne doda. Vsebina datoteke .wav je, če zanemarimo podrobnosti, zaporedje številk, ki določajo, kje se v zaporednih trenutkih nahaja zvočniška membrana.

Pri predvajanju sintetiziranega zvoka ima glavno vlogo zvočna kratica. V tovrstni zvočni datoteki ni zapisana oblika zvočnega vala, temveč navodila za proizvajanje zvoka (inštrument, višina, dolžina ter jakost tona). Večina programov za urejanje sintetiziranega zvoka ima svoj format datotek, vendar vsi znajo uvažati in izvažati datoteke MIDI. MIDI ni le format datotek, temveč tudi ukazni jezik, ki ga uporabljajo vsi sintetizatorji zvoka.

3.3.18 Cool Edit Pro

Cool Edit Pro omogoča zahtevnejšo 32 ? bitno zvočno obdelavo, predvajanje in zajemanje zvoka na zgoščenkah, podpira datoteke Active Movie in DirectX, pretvarjanje iz ene oblike zvočnega zapisa v drugo in iz ene frekvence vzorčenja v drugo. Delo v njem je zelo natančno, saj je vpogled v zvočni zapis možen na natančnost tisočinke sekunde. Barvne oznake pomagajo določiti vsebino zvočnega zapisa, na voljo pa je tudi popolna frekvenčna analiza, večkratno razveljavljanje opravljenih situacij.

Slika 26: Delovno okolje orodja Cool Edit Pro


Vrednosti in parametre filtrov in drugih operacij lahko nastavimo z vnašanjem številčnih vrednosti ali grafično z mešalno mizo ali z risanjem na diagram funkcije zahtevane operacije. Omogoča možnost večkanalne obdelave zvoka, saj omogoča sočasno delo s 64 zvočnimi kanali ob uporabi skoraj vseh običajnih zvočnih kartic. Velikost posamezne zvočne datoteke v enem izmed več kot 25 neposredno podprtih formatov teoretično dosega 2 GB.

3.3.19 Cake Walk Pro

Cake Walk Pro je urejevalnik notnega zapisa. Sestavljen je iz več oken.

Slika 27: Delovno okolje orodja Cake Walk Pro.

Če imamo priključeno MIDI napravo oz. elektronski glasbeni instrument v zvočno kartico, lahko s programom Cake Walk Pro snemamo in predvajamo zvoke, zaigrane s temi instrumenti.

Program je namenjen predvajanju, popravljanju in izdelavi novih sekvenčnih datotek (MIDI datoteke). V njem lahko združujemo tudi več sekvenčnih datotek v eno. V notnem črtovju programa napišemo pesem, ki jo lahko nato predvajamo z različnimi inštrumenti. Zanimiv del programa je tudi Virtual Piano, kjer so nakazane tipke klavirja. S klikom na tipko se zasliši zvok.

Tabela 4. Prikaz orodij, ki sem jih uporabila pri izdelavi diplomske naloge.

Orodje Profesionalnost Preizkusna različica

Corel Draw 7.0 Slikarsko orodje profesionalno Ne

Paint Shop Pro 5.0 Slikarsko orodje polprofesionalno Da

Microsoft Image Composer Slikarsko orodje neprofesionalno Ne

Adobe Premiere 4.0 Video urejevalnik profesionalno Ne

Ulead Media Studio Pro 5.0 Video urejevalnik polprofesionalno Da


SnagIt 1.5 Video urejevalnik neprofesionalno Da

COOL 3D Orodje za izdelavo animacij neprofesionalno Da

3D Studio Max Orodje za izdelavo animacij profesionalno Ne

Cool Edit ProOrodje za izdelavo in

obdelavo WAV datotek

polprofesionalno Da

Cake Walk ProOrodje za izdelavo in

obdelavo MIDI datotek

polprofesionalno Da

3.3.20 Avtorski sistemi

Multimedijski avtorski sistemi so se pojavili v zadnjem času. Pred tem je bilo pisanje multimedijskega programa zelo zahtevno opravilo, ki ga je lahko opravil samo programer z veliko znanja, poleg tega pa je moral do potankosti poznati sistem računalnika. Nato sta Francoza F. Lionet in Y. Lamoreux izdelala dokaj zmogljivo orodje za pisanje iger in ga prodala podjetju, ki ga je na trg poslalo pod imenom Klick & Play. Avtorski sistemi so v bistvu programski jeziki, vendar je programiranje poenostavljeno skoraj do skrajnosti. Izdelek lahko naredimo le s klikanjem in redkimi posegi na tipkovnico. Avtorski sistemi so tisti, ki v celoti nadomestijo pisanje računalniških programov. Takšen način razvijanja programov je vsekakor zelo omejen. Avtorski sistemi, ki sem jih zasledila: Click & Create, Multimedia Tool Book, Formula Graphics 2000 in Scala Multimedia.

3.3.21 Click & Create

S tem programom ne moremo narediti vrhunskih umetnin, je pa zato ustvarjanje občutno preprostejše in vsaj deset krat hitrejše, izidi pa so v večini primerov popolnoma zadovoljivi.

V Click & Create je vse popolnoma objektno, kar v praksi pomeni, da je vsak program zgrajen iz osnovnih gradnikov, kot grad iz lego kock. Tako nam objekt predstavlja sliko, ki pomeni ozadje, spet drugi objekt je junak igre,? Kot objekti nastopajo tudi elementi okolja Oken, v program je mogoče vključiti vse večpredstavne prvine, animacije, zvok in CD ? glasbo ter druge programe. Objekte sestavljamo v urejevalniku Storyboard Editor in Frame Editor (slika 33). Tu oblikujemo vse, kar so bo pojavilo na ekranu oziroma v oknu tekočih programov. Na voljo imamo še dva urejevalnika Event Editor in Timeline Editor, s katerima določimo logične odnose med objekti in obnašanje objektov v času. Tu se skriva programska koda, ki je zelo preprosta in razporejena v razumljivih preglednicah, po katerih klikamo. Tako izdelane programe lahko prevedemo v samostojne programe ali v datoteke, ki jih uporabljamo kot urejevalnike zaslonov. Aplikacijam lahko dodamo tudi standardno okensko pomoč (help) v obliki datotek s končnico hlp. Največja omejitev Click & Create se pokaže v primeru potrebe, da bi v program vključili kompleksnejše objekte, ki jih ni mogoče ustvariti s tem paketom in jih je treba programirati. Ta program je v celoti zasnovan z najnovejšimi Mikrosoftovimi večpredstavni osnovami DirectX, kar pomeni kakovostno in optimizirano delovanje večpredstavnih aplikacij v Oknih.


Slika 28: Delovno okolje avtorskega sistema Corel Click & Create.

3.3.22 Programski jeziki

Poznamo veliko različnih visokih programskih jezikov v katerih so glavne lastnosti, nastavitve in ukazi vsem komponentam skupni. Vsak jezik mora dobaviti ukaze iz zunanjega sveta skozi vhodne periferne naprave, kot so tipkovnica, miška, grafična tablica, disketnik ali predvajalnik glasbenih zgoščenk. Jezik mora imeti ukaze za shranjevanje, znati mora dobiti ukaz iz pomnilnika računalnika ter nato podatke obdelati. Ukaz mora biti dosegljiv (prost), da lahko komunicira z rezultati informacijske obdelave v zunanji svet s pomočjo izhodnih naprav kot so monitor, tiskalnik, risalnik, modem ali disketna enota. Z drugimi besedami računalniški jezik mora imeti ukaze za vhod, obdelavo in izhod.

Preko vmesnika MCI komuniciramo z multimedijskimi napravami. Vmesnik omogoča komuniciranje z napravami s tako imenovanimi MCI ukazi. Ti ukazi so za vse naprave, ne glede na proizvajalca, enaki, saj z njimi ne komuniciramo direktno. Gonilniki naprav so napisani tako, da na eni strani komunicirajo z napravo, na drugi pa z MCI vmesnikom. Tak pristop je velika prednost za programerje, saj enaka koda (MCI ukaz) deluje z vsemi napravami istega tipa (zvočne kartice, video kartice, CD-ROM), ki jih podpira operacijski sistem preko vmesnika MCI.

Slika 29: Prikaz komuniciranja med MCI napravo in programsko opremo.

3.2.23 Logo

Logo je programski jezik, ki je bil ustvarjen z namenom, da bi omogočil zgodnje učenje z računalnikom v osnovni šoli. Temelji na tolmačenju ukazov in jih sproti izvaja. Računalnik so skušali približati otrokom, ki še niso bili vešči pisanja in uporabe tipkovnice, zato so Logo dopolnili z želvo. Ta je bila sprva mehanična naprava, ki je ubogala naše ukaze in se premikala po tleh, kasneje so jo je nadomestili z ikono na zaslonu. Logo je živ programski jezik, ki je uporaben na več področjih in je cenjen predvsem v akademskih krogih. Dodanih ima precej ukazov, ki omogočajo uporabo jezika v študijske namene tja do univerze. Nekatere izvedenke imajo dodane tudi ukaze za krmiljenje raznih naprav. Zaradi preprostih ukazov, enostavnega programskega okolja in enostavnega programiranja v grafičnem okolju, je Logo vsaj pri nas edini primeren jezik za zgodnje programiranje v nižjih razredih


osnovne šole. Poznamo Logo za okolje Dos in Logo za okolje Windows (MWS Logo). Oba sta delno prevedena v slovenščino, tako da otroci v tretjem razredu osnovne šole programirajo z ukazi v slovenščini, v četrtem jih že postopoma uvajamo na angleške ukaze, medtem ko v petem razredu so ukazi pretežno v angleščini. Trenutno zadnja različica je MWS Logo 4.0, na katero se bom nanašala v nadaljevanju.

Slika 30: Delovna površina programskega jezika WinLogo.

Več ali manj je pri vseh orodjih za programiranje v Logu, zaslonska površina razdeljena na prikazano in nadzorno okno (slika 35).

Programski jezik Logo podpira naslednje multimedijske naprave priključene na računalnik:

datoteke WAV (*.wav), sekvenčne datoteke (*.mid),

glasbene zgoščenke,

video zgoščenke,

animacijske datoteke,

avdio in video komponente (videorekorder, DAT predvajalnik),

optični čitalec in ostale.

Kontroliranje MCI naprav izvajamo preko vnašanja ukaznih stavkov. Tak ukazni stavek ima naslednjo obliko ukaz tip_naprave argumenti. Vsaka teh komponent ima svoj pomen:

ukaz predstavlja MCI komando, tip_naprave določa primer MCI naprave; na osnovi te direktive se ustvari identifikacijska

številka naprave, ko jo inicializira,

argumenti so zastavice, ki so ključni pojmi oz. zahteve dodane k ukazu in parametri, ki so ali neka cela števila ali nizi znakov.


Če želimo neko medijsko napravo uporabljati, jo moramo najprej inicializirati (open), ji poslati ukaze (play) in na koncu dela zapreti (close). Važno je, da pred ukazom napišemo direktivo mci nakar sledi ukaz v oglatih oklepajih.

a) Inicializacija naprave

Pred vsako uporabo neke naprave, jo najprej inicializiramo z ukazom open tip_naprave. Tip_naprave je točno določen niz znakov, ki prepozna napravo samo. Open ukaz "naloži" ustrezni gonilnik v spomin (če ta ni že naložen) in hkrati določi identifikacijsko kodo naprave, ki se uporablja v poznejših ukazih kot prepoznavna koda naprave. Identifikacijsko kodo določimo sami s postavitvijo zastavice alias v ukazu open. Primer : open cdaudio alias moj_cd. Če ne uporabimo zastavice alias, postane identifikacijska koda kar tip_naprave.

Primer inicializacije audio CD-ja :

mci [open cdaudio alias cd]

Cdaudio je enostavna MCI naprava, obstajajo še sestavljene MCI naprave. Le-te so sestavljene iz imena naprave in njihove komponente, ki je navadno datoteka na disku.

Primer waveaudio naprava vsebuje še ime audio datoteke (*.wav), zato je inicializacija naslednja :

mci [open waveaudio!c:\\pot\\ime_datoteke.wav alias zvok]

V primeru, da bomo rabili kakršnekoli podatke glede uporabljene datoteke (dolžino, število sekund) se nam ti vrnejo, glede na nastavljen časovni format (Time Format). Na voljo imamo kar nekaj različnih tipov časovnih formatov. Pomembnejši so: Milliseconds, TMSF (Tracks Minute Seconds Frames) in MSF (Minute, Seconds, Frames).

Primer nastavitve časovnega formata:

mci [set TimeFormat tmsf]

b) Predvajanje (play)

Z ukazom play začnemo s predvajanjem medija od trenutne pozicije do konca oz. dokler ni predvajanje ustavljeno. Ukazu play lahko podamo argumenta from in to, ki določata začetno in končno pozicijo predvajanja datoteke ali medija.

Primer :

mci [play cdaudio from 1]

c) Konec dela z medijem

Medij zapremo z ukazom close. Ukaz sprosti pomnilnik in prekine zvezo z gonilnikom. Pri zapiranju moramo točno navesti identifikacijsko kodo medija, sicer MCI javi napako. Če imamo odprtih več naprav hkrati, jih lahko zapremo z ukazom close all.

Primer :


mci [close cdaudio] ali mci [close all]

Tipi MCI naprav:

Ukaz: Opis:

Animation Naprava za animacije.

Cdaudio Audio Cd naprava (CD ROM).

Dat DAT snemalna naprava.

Digitalvideo Digitalni video v oknih.

other Nedefinirane naprave.

Overlay Analogni video v oknu.

Scanner Optični čitalec.

Sequencer MIDI predvajalnik.

vcr Videorekorder.

Videodisc Predvajalnik videodiskov.

Waveaudio Audio naprava za predvajanje wav datotek.

Imena gonilnikov lahko poiščemo v datoteki system.ini, kjer se med drugimi vrstami gonilnikov nahaja tudi mci odsek. Tukaj so navedena vsa imena naprav in njihovi gonilniki.

Primer :

[mci]

cdaudio=mcicda.drv

sequencer=mciseq.drv

waveaudio=mciwave.drv

avivideo=mciavi.drv

videodisc=mcipionr.drv com1

vcr=mcivisca.drv

QTWVideo=C:\WINDOWS\SYSTEM\mciqtw.drv

Osnovni ukazi za delo z MCI napravami

Pri delu z MCI obstajajo ukazi, ki se uporabljajo na vseh vrstah naprav. To so sistemski in zahtevani ukazi. Ti so krmiljeni direktno preko kateregakoli gonilnika. Ena skupna značilnost je ta, da lahko za


skoraj vse ukaze postavimo zastavici notify in wait . Če uporabimo notify , nam ukaz vrne eno izmed naslednjih sporočil :

the notification is successful: inicializacija je uspela in ukaz se je izvršil brez prekinitev; the notification is superseded: naprava ima nerešen odziv, pa ji pošljemo novo zahtevo; MCI

takrat izniči staro zahtevo in upošteva novo;

the notification is aborted: podobno kot prej; primer : če predvajamo datoteko z ukazom [play to 100 notify] in ta ukaz prekinemo z nekim ukazom, ki prav tako zahteva sporočilo (notify), se nemudoma prekine prejšnja zahteva in obravnava nova.

the notification fails: prišlo je do napake med izvajanjem ukaza (npr. strojna napaka).

Uporaba zahteve wait je primerna zato, ker ponavadi nek ukaz potrebuje tudi nekaj minut, da se uspešno izvrši. MCI vrne kontrolo naslednjemu ukazu takoj zatem, ko je prepoznal naloge, ne glede na to ali jih je tudi izvršil.

Primer :

mci open waveaudio!c:\\windows\\media\\tada.wav alias tada

mci play tada wait

mci close tada

Če ne bi vključili zahteve wait v ukazu play, potem bi se naprava zaprla, še preden bi predvajala datoteko tada.wav. Tako pa MCI preda kontrolo naslednjemu ukazu šele, ko se konča predvajanje.

Zahtevani ukazi:

capability: tip_naprave parametri notify wait. Vrne glavne lastnosti naprave. Možni so naslednji parametri:can eject, can play, can record, can save, compound device, device type, has audio, has video, uses files.

Close: tip_naprave notify wait. Zapre napravo.

Info: tip_naprave parameter notify wait. Vrne tekstovne informacije o napravi. Možni paremeter je: product.

Open: tip_naprave parametri notify wait. Inicializira napravo. Možni prarametri so: alias, shareable, type tip_naprave.

Status: tip_naprave parametri notify wait. Stanje naprave. Možni parameter je mode.

Standardni ukazi

Te ukaze podpira večina gonilnikov, predvsem tisti, ki so vključeni v osnovni paket Windows okolja.

load tip_naprave ime_datoteke notify wait. Z diska naložimo element naprave. To je ponavadi neka datoteka. Ime_datoteke vsebuje pot in ime.

pause tip_naprave. Začasno ustavi predvajanja ali snemanja.

play tip_naprave parametri notify wait from pozicija to pozicija. Predvajanje medija: od pozicije do pozicije.


record tip_naprave parametri notify wait insert from pozicija to pozicija overwrite. Snemanje podatkov: dodamo (prilepimo) nove podatke že obstoječim, od pozicije do pozicije, novi podatki bodo prepisali že obstoječe.

resume tip_naprave notify wait. Nadaljujemo, če je naprava začasno ustavljena.

save tip_naprave ime_datoteke notify wait. Shranimo podatke na disk; ime_datoteke vsebuje pot in ime.

seek tip_naprave parametri notify wait to pozicija to start to end. Premaknemo trenutni kazalec naprej ali nazaj: do pozicije, na začetek, na konec.

set tip_naprave parametri notify wait (audio all off, audio all on, audio left off, audio right off, audio left on, audio right on, video off, video on, door closed, door open, time format ms). Določa nastavitve naslednjih lastnosti naprav: onemogočimo audio izhod, omogočimo audio izhod, onemogočimo levi audio izhod, omogočimo levi audio izhod, onemogočimo desni audio izhod, omogočimo desni audio izhod, onemogočimo video izhod, omogočimo video izhod, vratca se zaprejo in naloži se media, če je to možno, vratca se odprejo in media se izloči, nastavimo časovni format v milisekunde.

status tip_naprave parametri notify wait (current track, length, length track št_zapisa, number of tracks, position, position track št_zapisa, ready, start position, time format). Vrne naslednje argumente: številko trenutnega zapisa, celotno dolžino vseh zapisov na napravi, dolžino zapisa določenega z št_zapisa, število vseh zapisov na napravi, trenutno pozicijo, pozicijo začetka želenega zapisa, vrne true, če je naprava pripravljena za predvajanje (play), začetno pozicijo naprave, časovni format želenega media.

stop tip_naprave parametri notify wait . Ustavimo snemanje ali predvajanje.

Nekatere MCI naprave imajo poleg omenjenih sistemskih, zahtevanih in osnovnih ukazov dodane še svoje dodatne ukaze.

Kako začeti ?

inicializacija (open), mci [open cdaudio alias cd] manipulacija (play, stop, seek) mci [play cd from 1 to 3] mci [stop cd]

informacije o napravi (capability, status, info) mci [capability cdaudio can eject] - zapremo (close) obvezno vsako napravo posebej ali pa uporabimo close all mci

[close cd] mci [close all]

Primeri programov:

1. Primer programiranja CD-ROMa, kjer v ukazni vrstici zapišemo cdrom številka in začne se predvajanje pesmi, ki se skriva pod to številko.

to cdrom :a

mci [open cdaudio alias cd]

mci [set cd time format tmsf]


mci sentence [play cd from] :a

print sentence [playing the cd on track] :a

mci [close cd]

end

2. Program odpre dva zvoka s končnico wav in najprej zaigra prvi zvok, nato dvakrat ponovi drugi zvok ter na koncu še enkrat zaigra prvi zvok.

to sounds

print mci [open c:/windows/media/chimes.wav type waveaudio alias wa]

print mci [open c:/windows/media/ding.wav type waveaudio alias w2]

mci [seek wa to start]

mci [play wa wait]

repeat 2

[

mci [seek w2 to start]

mci [play w2 wait]

]

mci [close w2]

mci [seek wa to start]

mci [play wa notify] [mci [close wa]])

end

3. Program omogoča, da sami izberemo datoteko s končnico avi za predvajanje in jo poleg ukaza video vpišemo v ukazno vrstico.

to video :a

print sentence [opened video on channel] mci [sentence [open] :a [type avivideo alias video]]

print sentence [playing the video] :a

mci [play video wait]

mci [close video]


end

V programskem jeziku WinLogo sem naredila program Logo in Multimedija, ki je predvajalnik MCI naprav, zgrajen iz navadnih glasbenih datotek, midi sekvenčnih datotek, glasbenih datotek (audio CD) in video datotek. Poleg teh možnosti je še na voljo gumb ''Kaj je MCI?'', kjer izvemo, kaj pomeni kratica MCI. Podrobnejši opis programa se nahaja v prilogi, na sliki 36 je predstavljen fazni diagram za ta program.

Slika 31: Fazni diagram programa Logo in multimedija.

3.2.24 Vizualna orodja

Nedaleč nazaj smo morali grafični vmesnik in vse gradnike programirati. Danes, ko je osebni računalnik z dneva v dan zmogljivejši, imamo tudi druge zahteve za izgled aplikacije (programa). Programerjem so na pomoč priskočila orodja za hiter razvoj programov (RAD - Rapid Application Develpment). Njihov cilj je večino zamudnih opravil poenostaviti na nekaj klikov z miško. (Izdelava oz. oblikovanje uporabniškega vmesnika je zahtevalo veliko programiranja, danes naredimo to interaktivno z nekaj kliki z miško.) Cilj sodobnih vizualnih orodij je prenesti v ''risarski program'' tudi druga opravila iz programskega ''urejevalnika besedil''. Vizualna orodja se razvijajo v dve smeri: prva je čim večja vizualnost in ustvarjanje programov brez kodiranja, druga pa popolna prilagodljivost z možnostjo kodiranja v ''nižjih'' programskih jezikih (v tem primeru jezikih tretjega rodu). Tu se praviloma uveljavlja C oz. C++, pri Borlandovem izdelku Delphi pa srečamo predmetno razširjeni Pascal.


Vizualna orodja lahko delimo na več skupin: najbolj priljubljeno vizualno orodje je Visual Basic, poleg njega pa še PowerSoftov PowerBilder, Guptin SQLWindows in CA - VisualObjects, ki so precej specifična orodja in so brez dvoma vizualna ter omogočajo hiter razvoj programov (RAD). Po drugi strani se Oraclov PowerObjects in Borlandov Delphi močno zgledujeta po Visual Basicu, vendar ga močno presegata.

Naslednja delitev bi lahko bila po načinu prevajanja. Tu srečamo le dva orodja, ki sta prava prevajalnika in izdelujeta strojno kodo. To sta Borladov Delphi in Computer Associates Visual Objects. Delphi je brez dvoma tudi vizualno orodje, ki z nekaj inovativnimi razširitvami ponuja drugačno, po svoje mnogo bolj zmogljivo, hitro ustvarjanje programov (RAD).

Delphi in Visual Basic sta manj vizualna kot Power Bilder, zato pa ponujata precej izpopolnjena programska jezika. Nedvomno prednjači Delphi, pri katerem lahko kako programsko vrstico zapišemo tudi v zbirniku, hkrati pa imamo na voljo kazalce in predmete.

3.2.25 Visual Basic

Otroci v nižjih razredih osnovne šole ob programskem jeziku Logo osvojijo pristop k programiranju, zato lahko nadaljujejo s programiranjem v višjih programskih jezikih. V višjih razredih osnovne šole v okviru interesne dejavnosti in v srednjih šolah v okviru predmeta Informatika se poučuje programski jezik Visual Basic ali programski jezik Delphi.

V Visual Basicu z lahkoto upravljamo različne multimedijske naprave, priključene na naš računalnik. To nam omogoča MCI (Media Control Interface). MCI je v Visual Basicu zamišljena kot skupek ukaznih tipk, s katerimi je mogoča kontrola naslednjih naprav: audio klaviature, MIDI sekvenčne datoteke, CD-ROM, CD predvajalniki, videodisc predvajalniki, videorekorderji in playerji, Video for Windows (*.avi) in ostale.

Če med oblikovanjem okna dodamo multimedija MCI kontrolo, se pojavi naslednja oblika.

Slika 32: Gradnik MMControl za delo z MCI ukazi.

Tipke na MCI kontrolni plošči imajo naslednje v naprej definirane pomene (od leve): Prev, Next, Play, Pause, Back, Step, Stop, Record in Eject.


Slika 33: Osnovno okolje programskega jezika Visual Basic

Kako začeti?

Ko zaženemo Visual Basic, se nam prikaže podobno okolje kot ga vidimo na sliki 38. Iz menija na levi (v orodjarni) je razvidno, da ima vsaka objekt v Visual Basicu svojo ikono. Tako najdemo na tem meniju tudi ikono za vnos multimedijske kontrolne plošče (MMControl).

V primeru, da ta ikona še ni dodana v zbirki ostalih, jo sami poiščemo tako, da iz visečega menija izberemo opcijo Project/Component in iz sledečega (slika 39) izberemo možnost Microsoft Multimedia Control. V primeru, da se ne nahaja niti tukaj, potem s tipko Browse sami določimo lokacijo, kjer se nahaja gonilnik MCI32.OCX. (Vsi gonilniki se nahajajo v podimeniku C:\WINDOWS\SYSTEM\.)


Slika 34: Okno, kjer se nahajajo ikone, ki niso privzete v orodjarni.

3.2.26 Kontroliranje MCI naprav

Ob postavitvi gradnika na je potrebno želeno napravo tudi inicializirati. To storimo z ukazom Open, ki ga namestimo v proceduro Form_Load. S tem ukazom inicializiramo želeno napravo in določimo datoteko, ki jo bomo predvajali ali nanjo snemali (nakatere naprave takšne datoteke ne potrebujejo CD audio, videodisc). Potem, ko smo napravo pravilno inicializirali, jo lahko predvajamo, presnemavamo (kjer je to mogoče) itd. Po uporabi naprave, jo zapremo z ukazom Close, ki prav tako zaključi delo z ustrezno datoteko, če je le-ta bila uporabljena.

Ker je Visual Basic objekno orientiran programski jezik, kličemo funkcije in procedure preko objektov, ki smo jih definirali in jim dali svoja imena. Npr. če si izberemo za svoje okno ime Form1, multimedijski kontrolni plošči pa MMControl1, potem vse spodaj navedene funkcije kličemo tako: Form1.MMControl1.ukaz.

Ukazi za delo multimedijskega gradnika v programskemu jeziku Visual Basic

UKAZ UPORABA POMEN

ButtonEnabled

[form.]MMControl.Button-Enabled

Omogočimo ali onemogočimo tipko. Vrednost je lahko True ali False, namesto Button pa je lahko ena izmed naslednjih tipk: Back, Eject, Next, Pause, Play, Prev,


Record, Step ali Stop.

CanEject [form.]MMControl.CanEject Vrne False ali True, če naprava lahko izvrže medij (disk, kaseto).

CanPlay [form.]MMControl.CanPlay Vrne ustrezno vrednost (False ali True) ali naprava lahko predvaja medij.

CanRecord [form.]MMControl.CanRecord Vrne ustrezno vrednost (False ali True) ali naprava lahko snema na medij.

Command [form.]MMControl.Command = ukaz

Manipulacija z napravo. Ukaz je ena izmed naslednjih možnosti:Open, Close, Play, Pause, Stop, Back, Step, Prev, Next, Seek, Record, Eject, Sound, Save.

DeviceID [form.]MMControl.DeviceID Ukaz vrne identifikacijsko številko naprave.

DeviceType [form.]MMControl.DeviceType Vrne tip naprave: AVIVideo, CDAudio, DAT, DigitalVideo, MMMovie, Other, Overlay, Scanner, Sequencer, VCR, Videodisc ali WaveAudio.

Enabled [form.]MMControl.Enabled = True ali False

Omogočimo ali onemogočimo celotno MM kontrolno ploščo.

Error [form.]MMControl.Error Če MCI ne povzroči nobene napake, vrne funkcija 0.

FileName [form.]MMControl.FileName = Ime

Določimo ime datoteke, na katero shranjujemo ali jo predvajamo.

From [form.]MMControl.From = lokacija

Mesto, od koder začnemo snemati ali predvajati datoteko.


Length [form.]MMControl.Length Vrne dolžino celotnega medija.

Mode [form.]MMControl.Mode Vrne lahko naslednje vrednosti:

524 mciModeNotOpen

Naprava ni inicializirana.

525 mciModeStop

Naprava je ustavljena

526 mciModePlay

Medij se predvaja

527 mciModeRecord

Medij se snema.

528 mciModeSeek

Naprava se previja.

529 mciModePause

Naprava je ustavljena (pauzirana).

530 mciModeReady

Naprava je inicializirana in pripravljena.

Notify [form.]MMControl.Notify = True ali False

Opozorilo ali se je nek dogodek zgodil (izvedel ukaz).

Orientation [form.]MMControl.Orientation = vrednost

Vrednost je:

0 (mciOrientHorz) tipke so orientirane horizontalno.

1 (mciOrientVert) tipke so orientirane vertikalno.


RecordMode [form.]MMControl.RecordMode = mode

Če je mode:

0 (mciRecordInsert) snemanje z dodajanjem;

1 (mciRecordOverwrite) prepisovanje.

Shareable [form.]MMControl.Shareable Vrne True, če je lahko do naprave dostopa več aplikacij naenkrat, sicer False.

Silent [form.]MMControl.Silent = True ali False

Pri vrednosti True je predvajan vsak prisoten zvok, sicer je neslišen.

TimeFormat [form.]MMControl.TimeFormat Vrne ustrezen časovni format naprave. Npr. za CDAudio je ta vrednost 10 (mciFormatTmsf).

To [form.]MMControl.To = lokacija Snemaj ali predvajaj do lokacije. Podobno kot ukaz From (uporablja se skupaj).

Track [form.]MMControl.Track = track

Določimo željen zapis na mediju (CDAudio). Uporablja se pri TrackLength in TrackPosition.

TrackLength [form.]MMControl.TrackLength Vrne dolžino želenega zapisa, ki smo ga določili s Track.

TrackPosition [form.]MMControl.Track-Position

Vrne začetek želenega zapisa določenega s Track ukazom.

Tracks [form.]MMControl.Tracks Vrne število medijev, ki so na voljo pri MCI napravi.

Primeri programov:

1. Inicializacije predvajalnika audio zgoščenke. Ob zagonu se izvede procedura Form_Load.


Slika 35: Prikaz programskega okna procedure Form_Load.

2. Ko zapremo naš program, se izvede procedura Form_Unload.

Slika 36: Prikaz programskega okna procedure Form_Unload.

3. Primer programske kode s katere kličemo datoteko s končnico mid.

With MMControl

.Notify = False ' Ne želimo proženja dogodka Done ob končanju MCI ukaza.

.Wait = True ' MCI naprava vrne nadzor aplikaciji šele po izvedbi ukazov.

.Shareable = False ' Drugi programi si ne morejo deliti naprave z našim programom.

.DeviceType = "sequencer" ' Določimo tip naprave.

.filename = "d:\vb\zvok1.mid" ' Podamo ime datoteke v dvojnih narekovajih.

.PlayEnabled = true ' Določimo katere tipke predvajalnika bodo aktivne

.PlayVisible=true ' in katere bodo vidne.

.StopEnabled = true


.StopVisible = true

.PauseEnabled=true

.PauseVisible=true

.Command = "Open" ' Odpre MIDI napravo.

. TimeFormat=''0'' 'Časnovni format nastavi na milisekunde

.Command=''play'' 'predvajanje

End with

V programskem jeziku Visual Basic sem naredila program Visual Basic in multimedija ter predvajalnik MCI naprav. Podrobnejši opis obeh se nahaja v prilogi. Na spodnji sliki je prikazan fazni diagram za program Visual Basic in multimedija.

Slika 37: Fazni diagram programa Visual Basic in multimedija.

3.2.27 Delphi

Delphi je razvojno programsko okolje podjetja Borland, ki je znano po produktih "Turbo Pascal" in "Quattro Pro" . Kot ostala podobna okolja se tudi Delphi zgleduje po Visual Basicu, toda le vizualno, saj njegova osnova leži na programskem jeziku Pascal. Lahko bi rekli, da je naslednik "Borland Pascala for Windows" (dobili ste ga skupaj z Turbo Pascalom 7.0), saj je prevzel večino njegovih knjižnic. Kot njegov predhodnik BP 7.0, je tudi Delphi objektno usmerjeno orodje, to pomeni, da so zanj značilni objekti s svojimi lastnostmi in akcijami.


Slika 38: Delovno okno Delphija z izbirno vrstico in orodno vrstico.

Njegov vmesnik je povsem odprt in definiran, le to pa prinaša kar nekaj dobrih lastnosti: nastajajo dodatni programi in komponente, ki se v obstoječ vmesnik vgradijo tako, da uporabnik sploh ne opazi, da je to drug program.

V okolju sta vizualni in programerski del vedno v paru. Osnovna enota, s katero delamo, je obrazec (form), nanj pa je povezana programska enota (unit). Vmesnik aplikacije, ki jo gradimo, preprosto narišemo s pomočjo orodjarne, kar je včasih zahtevalo največji delež dela pri razvoju aplikacij.

Slika 39: Delovna površina programskega jezika Delphi.

Gradnikov, s katerimi lahko gradimo aplikacijo, dobimo veliko že v Delphiju (osnovni gradniki, delo z grafiko, najpogostejši dialogi, delo z bazami, podatkov, DDE, OLE), lahko dokupimo dodatne gradnike, jih dobimo preko Interneta kot brezplačne testne programe ali pa jih naredimo sami. Uporabljamo lahko tudi kontrole VBX (izraba komponent iz Visual Basica), delphijeve komponente VCL ter OCX komponente.

Ob risanju uporabniškega vmesnika Delphi ustvari pascalsko kodo, ki ni statična. Če vmesnik kasneje spreminjamo, se spreminja tudi koda - brez programerjevega posredovanja. Vsako nadaljnje obnašanje aplikacije ob posameznih dogodkih na gradnikih je potrebno sprogramirati. Samo programiranje se še vedno naslanja na vizualni izgled, ker si ni potrebno zapomniti vseh metod in


akcij gradnikov, saj jih lahko izbiramo preko predmetnega brskljalnika, kamor nato vpišemo tudi programsko kodo. Pisanje delov aplikacije, ki so vezani na vmesnik, torej praktično ni, saj je vse generirano avtomatično.

Vsak gradnik oz. objekt, izbran iz orodjarne, ima vnaprej določene lastnosti oz. se odziva na določene dogodke. Primeri takšnih lastnosti oz. možnih dogodkov za gradnik MediaPlayer so razvidni iz slike

Slika 40: Okno možnih dogodkov za gradnik MediaPlayer.

Dodatna pomoč pri razvoju aplikacij so ti. "izvedenci" (čarovniki), ki nas vodijo in poskusijo poenostaviti razvoj nekaterih bolj znanih delov aplikacije (pozdravno okno, različni dialogi, poročila ipd.).

3.2.28 Multimedija v Delphiju

Slika 41: Orodjarna System, v kateri se nahaja gradnik za multimedijo.

Vmesnik, ki nam omogoča predvajanje različnih medijev in snemanje različnih glasbenih podatkovij, najdemo v "orodjarni", pod skupino "System", imenujemo "MediaPlayer".

Ob prenosu predvajalnika iz orodjarne na obrazec se pojavi kontrolna plošča z vsemi potrebnimi tipkami (slika 47):

(od leve: Igraj Play, Začasno prekini Pause, Ustavi Stop, Naslednji Next, Prejšnji Prev, Previj naprej Step, Previj nazaj Back, Snemaj Record, Izvrži Eject).

Slika 42: Vizualni izgled gradnika MediaPlayer (levo).

Tip naprave določimo v urejevalniku lastnosti predvajalnika medijskih naprav, izberemo ustrezno glasbeno podatkovje (slika 48) in sprožimo program. Tip naprave lahko vnaprej določimo v


urejevalniku lastnosti ali pa ga določimo v času, ko se program začne izvajati ali se že izvaja. To storimo z ukazom:

MediaPlayer1.DeviceType : = tip_naprave;

Za bolj zahtevno programiranje si oglejmo še ostale lastnosti predvajalnika medijskih naprav:

Slika 43: Prikaz pomembnejših lastnosti gradnika MediaPlayer in njihova obrazložitev.

Dobra stran Delphija je ta, da je večina metod in lastnosti skupna za večino gradnikov (za urejevalna okna, različne kontrolne plošče, prikazovalnike slik itd.) ter je tako komunikacija med njimi lažja in bolj učinkovita.

Metode pri delu z medijsko kontrolno ploščo.

Metoda Uporaba Pomen

Hide ImeGradnika.Hide; Kontrolna plošča postane nevidna (lastnost vidnosti se postavi na vrednost neviden (MediaPlayer.Visible: =False).

Save MediaPlayer.Save; Na zunanji medij shranimo vsebino podatkovja; ime podatkovja je določeno z lastnostjo MediaPlayer.FileName.

ScaleBy ScaleBy (X, Y); Zmanjšamo ali povečamo velikost kontrolne plošče (glede na razmerje x :y)


BringToFront ImeGradnika.BringTo-Front; Če se kontrolna plošča skriva v ozadju, jo s to funkcijo prikličemo v ospredje tako, da je spet vidna.

Next MediaPlayer.Next; Preskočimo na naslednji zapis, če naprava vsebuje takšne zapise (CDAudio), drugače preskoči na konec datoteke.

Open MediaPlayer.Open; Inicializiramo medijsko napravo, če je ta določena z DeviceType lastnostjo.

SendToBack ImeGradnika.SendTo-Back; Kontrolno ploščo skrijemo oz. pošljemo v ozadje.

Pause MediaPlayer.Pause; Začasno prekinemo predvajanje medijske naprave.

Close MediaPlayer.Close; Zapremo medijsko napravo.

PauseOnly MediaPlayer.PauseOnly; Trenutno ustavi predvajanje naprave, če je naprav že ustavljena, ostane ustavljena.

Dragging ImeGradnika.Draging : Boolean;

Funkcija vrne vrednost True, če je gradnik v fazi raztegovanja.

Play MediaPlayer.Play; Začnemo s predvajanjem medijske naprave.

Eject MediaPlayer.Eject; Izvržemo medij (pri napravah, ki to omogočajo).

Previous MediaPlayer.Previous; Preskočimo na prejšnji zapis (CDAudio).

Show ImeGradnika.Show; S to metodo postavimo lastnost vidnosti gradnika na vrednost viden.

EndDrag ImeGradnika.EndDrag (v:Bool);

Gradniku onemogočimo, da bi ga še bolj raztegovali.

StartRecording

MediaPlayer.StartRecording;

Začnemo s presnemavanjem oz. snemanjem na medij.

Step MediaPlayer.Step; Premikanje po mediju naprej.


Resume MediaPlayer.Resume; S to metodo nadaljujemo s predvajanjem oz. snemanjem medija, če je bil ta začasno ustavljen.

Stop MediaPlayer.Stop; Ustavimo predvajanje ali snemanje medija.

Rewind MediaPlayer.Rewind; Previjemo medij na začetek.

Zgoraj naštete metode in prej omenjene lastnosti kontrolne plošče se uporabljajo kot v naprej določene ali pa jih poljubno spreminjamo tekom programa.

Primeri programov:

1. primer dela programa, ki je vezan na gradnik MediaPlayer1:

with form1.MediaPlayer1 do

begin

FileName:='c:\zvok1.mid'; Določimo datoteko za predvajanje

VisibleButton:=[btPlay,btPause,btStop, btStep,btBack];

{ Tipke naredimo vidne.}

EnabledButton:=[btPlay,btStop];

{ Tipki Predvajaj in Stop naredimo aktivni.}

Open; Odpremo napravo

DeviceType:=dtSequencer; { Določimo tip naprave

Play; Predvajanje

end;

Predvajanje ustavimo z naslednjo vrstico:

Form1.MediaPlayer1.Stop; { Ustavimo delovanje medijske naprave}

Delo z napravo zaključimo z naslednjo vrstico:

form1.MediaPlayer1.Close; Zaključimo delo z napravo

2. Procedura programa Predvajalnik MCI naprav.

procedure Wavpred;


begin

Form1.MediaPlayer1.DeviceType:= dtWaveAudio; {Nastavimo tip naprave}

Form1.MediaPlayer1.VisibleButtons:=[btPlay,btPause,btStop,btStep,btBack]; {Dodelimo vidne gumbe}

Form1.MediaPlayer1.EnabledButtons:=[btPlay,btPause,btStop,btStep,btBack]; {Dodelimo vključene gumbe}

Form1.Label2.Caption:='Predvajalnik Wav datotek';

Form1.OpenDialog1.Filter:='Wav datoteke (*.wav)|*.wav|Vse datoteke|*.*';

Form1MediaPlayer1.Open;

Form1.Mediaplayer1.TimeFormat:=tfHMS; {Nastavimo časovni format}

Form1.Mediaplayer1.Play;

end;

V programskem jeziku Delphi sem naredila programa Delphi in multimedija ter predvajalnik MCI naprav. Fazni diagram programa Delphi in multimedija se nahaja na sliki 50, podrobnejša opisa obeh programov pa se nahajata v prilogi.

Slika 44: Fazni diagram za program Delphi in multimedija.

3.2.29 Visual Cafe

Visual Cafe prehaja na fakultete računalniških usmeritev, kjer postaja Java prvi programski jezik, ki se ga učijo.


Proti koncu leta 1995 je podjetje Sun predstavilo Javo, s pomočjo katere se je ponudila možnost prenosljivosti aplikacij med različnimi sistemi. To in njena hitrost, sta bila odločilnega pomena, da se je uveljavila med programerji. Program vsebuje optimalen prevajalnik bajtne kode (ang. Bytecode compiler), tik pred zdajci (ang. Java Just-In-Time compiler), program za odpravljanje napak v grafičnem uporabniškem vmesniku (ang. GUI debugger) in oblikovalec obrazcev (ang. Form designer). Za razvoj in izdelavo svojih programčkov so potrebovali orodje RAD (ang. Rapid Application Development). Vzporedno z razvojem programa Cafe so se oblikovale številne razvojne skupine s ciljem, da razvijejo novo prodorno orodje za hiter razvoj aplikacij (RAD). Izdelek naj bi izkoristil vse Javine sposobnosti in na ta način postal resničen dosežek na področju tehnologije razvojnih orodij. Tako se je rodil Visual Cafe. Omogoča, da že začetniki v nekaj minutah razvijejo popolnoma delujoče programčke (aplete), za bolj resno programiranje pa je potrebno dobro poznavanje programski jezik Java in razumevanje objektnega programiranja. Cafe je jezik tretje generacije, Visual Cafe pa je že vizualno orodje četrte generacije kot sta to Delphi in Visual Basic.

Slika Delovno okolje Visual Cafeja.

Prednosti Jave poleg izjemne omrežne prijaznosti so še modularnost, zanesljivost, odpornost na napake, relativna preprostost in združljivost na različnih arhitekturah.

Slika. Jeziček Multimedija vsebuje vse gradnike za delo z multimedijo.

Delovno okolje Visual Cafeja (slika 51) vsebuje izbirno vrstico, orodjarno, kjer so gradniki razdeljeni po področjih. Za nas zanimiv jeziček, je jeziček Multimedija (slika 52).

Na jezičku Multimedija so zbrana orodja, ki v programčke (aplete) dodajo multimedijske gradnike. Gradniki so (od leve proti desni):


SlideShow je gradnik namenjen prikazovanju večjega števila slik. Emblaze20 omogoča prikazovanje animacijskih datotek s končnico blz.

ImageViewer je prikazovalnik slik, v katerem lahko prikazujemo slike s končnico jpg in gif.

SoundPlayer omogoča predvajanje datotek s končnico au.

ScrollingText ustvari drseče besedilo.

Plasma prikazuje animacijo barvnih spreminjajočih oblik.

FireWork je gradnik, ki prikazuje animiran ognjemet.

NervousText je gradnik, ki ustvari animirano besedilo, pri katerem se vsaka črka premika neodvisno od ostalih.

MovingAnimator prikazuje animacijo tako, da prikazuje več zaporednih slik. Po vsakem izvršenem zaporedju slik, se animacija prestavi v levo ali desno za prej nastavljeno vrednost.

Animator omogoča prikazovanje animacije (več slik eno za drugo) znotraj gradnika, vedno v izhodišču gradnika.

Rezultat programiranja v Visual Cafeju je lahko izvedljiv program ali pa v obliki programčka (aplet) vstavimo v spletno stran. V tej točki je prikazan diagram poteka programa Visual Cafe in multimedija, podobnejši opis programa se nahaja v prilogi.

Slika 45: Fazni diagram za predstavitev Visual Cafe in multlimedija.

3.3.30 PRIMERJAVA MED PROGRAMSKIMI JEZIKI

Pri primerjavi sem se osredotočila na naslednje lastnosti, ki so se mi zdele pomembne:

Urejevalnik grafičnega vmesnika in programske kode. Zanimalo me je, kako prijazen je urejevalnik do programerja, kako hitro lahko izdelamo grafični vmesnik, kako nastavimo lastnosti vnesenih gradnikov in kako pišemo odzivne funkcije.

Grafični elementi. V tej točki me je zanimalo, kakšne so možnosti okolja pri izdelavi grafičnega uporabniškega vmesnika. Ali lahko izdelamo vse elemente, ki jih srečujemo v


drugih programih, število vizualnih gradnikov, kvaliteta leteh, ali lahko dodamo svoje gradnike, ki jih sami izdelamo ali najdemo na spletnih straneh.

Izdelava samostojnega programa. Pri tem mislim na izdelavo programa, ki ga lahko samostojno uporabljamo.

Objektna usmerjenost. Ali lahko uporabljamo princip objektnega programiranja, kreiramo svoje objekte, itd.

Podpora multimediji. Kako vnesemo multimedijske elemente kot so zvok, slika, video, koliko programske kode moramo napisati za delovanje, koliko vgrajenih gradnikov imamo, koliko različnih tipov datotek (formatov) je podprtih.

Vgrajena pomoč. Ali nas okolje sproti opozarja na napake, kako kvalitetna je interaktivna pomoč, ali vsebuje primere uporabe posameznih gradnikov oz. ukazov.

Podpora za Internet. Ali lahko izdelamo program, ki je izvedljiv znotraj spletnih strani (ActiveX gradniki, Java applet).

Pomoč pri generiranju kode. Ali okolje vsebuje čarovnike, ki nam v določenih primerih znajo sami ustvariti del programske kode.

Pomoč pri odpravljanju napak. Ali program vsebuje razhroščevalnik, kakšne napake javlja prevajalnik (tolmač).

3.3.31 Winlogo

Winlogo je razširitev programskega jezika Logo in vpeljuje nove ukaze za delo v okolju Oken (Windows). Novi ukazi nam omogočajo kreiranje oken, gumbov in ostalih osnovnih elementov, ki jih srečujemo v Oknih. Med drugim nam sedaj Winlogo omogoča nadzor nad programskim vmesnikom MCI, preko katerega lahko krmilimo večpredstavne komponente sistema. Omogoča tudi pisanje dogodkovno orientiranih programov. Tako lahko sedaj npr. naredimo gumb, pritisk nanj pa sproži pripadajočo funkcijo. V ostalih pogledih je jezik ostal enak Logu. Okolje Winloga ne pozna oblikovalnika uporabniškega vmesnika, tako da moramo ročno sprogramirati celoten izgled uporabniškega vmesnika, rezultat pa vidimo šele, ko program zaženemo. Programiranje programa, ki vsebuje elemente Oken, je torej naporno in precej zahtevno opravilo, v primerjavi z ostalimi jeziki, ki sem jih obravnavala. Vsi preostali jeziki imajo vgrajen oblikovalnik uporabniškega vmesnika in so bili objektno orientirani jeziki, kar je precejšnja prednost v primerjavi z Winlogom.

Tabela : Osnovne značilnosti jezika Winlogo.

Nima Delno Dobro V celoti

Urejevalnik grafičnega vmesnika in programske kode X

Grafični elementi X (1)

Izdelava samostojnega programa X (2)

Objektna usmerjenost X (3)

Podpora multimediji X (4)


Vgrajena pomoč X (5)

Podpora za Internet X (6)

Pomoč pri generiranju kode X (7)

Pomoč pri odpravljanju napak X (8)

Razlaga tabele :

1. Winlogo sicer delno podpira grafične elemente. Lahko naredimo okno in gumb, vendar smo pri tem zelo omejeni. Barva ozadja in gumba je določena na sistemsko barvo Oken in je ni moč spremeniti. Na okno in gumb ne moremo dodati slike in spremeniti barvo črk .

2. Winlogo ne vsebuje prevajalnika, zato ne moremo izdelati samostojnega programa. Winlogo vsebuje tolmač, ki izvaja program. Program, ki ga naredimo, lahko tako zaženemo samo znotraj programskega jezika Winlogo.

3. Logo je bil razvit v času pred uvedbo objektnega programiranja. Winlogo sicer razširja nekaj njegovih zmožnosti, vendar ostaja na nivoju proceduralnih jezikov.

4. Imamo dostop do programskega vmesnika MCI, preko katerega lahko krmilimo multimedijske naprave podobno kot v jezikih Delphi in Visual Basic. Nima pa možnosti krmiljenja drugih naprav, ki niso podprti preko MCI vmesnika.

5. Winlogo vsebuje pomoč z razlago ukazov, ne vsebuje pa sprotnega preverjanja vnesene kode. Vnesene napake tako vidimo šele med izvajanjem programa v komandni vrstici.

6. V Winlogu ne moremo izdelati programa vrste ActiveX, ki bi ga direktno vstavili v spletne predstavitve, lahko pa npr. nastavimo brskalnik, da v primeru klika na program napisan v Winlogu avtomatično požene program Winlogo.

7. Winlogo ne zna sam generirati kalupa funkcij oz. procedur, kot to storijo programski jeziki Delphi, VB in Visual Cafe. (Npr. ob kliku na gumb okolje samo generira ustrezno prazno odzivno funkcijo, kamor dodamo želeno kodo).

8. Ne vsebuje razhroščevalnika. V nadzornem oknu javi, v kateri proceduri je bila napaka, in izpiše ukaz, ki je povzročil napako, ne javi pa položaja, kjer se je to zgodilo.

3.3.32 Visual Basic

Visual Basic je priljubljeno vizualno orodje, ki omogoča hiter razvoj programov. VB 5.0 je nedvomno najprijaznejši VB doslej, ki programerju pomaga na vseh korakih. Visual Basic 5.0 je na voljo v najrazličnejših izpeljankah. Vsakdanjemu delu sta namenjeni Professional in Enterprise. Slednja je najodličnejši član družine in se od prve razlikuje po dodatnih orodjih za vizualno delo z zbirkami podatkov. Posebna različica Visual Basic Applications Edition (VBA) je vgrajena v novejše različice namenske programske opreme, s katero lahko programiramo znotraj programov (v MSOffice je zamenjal makro jezik) svoje razširitve. Tehnologijo so licencirala tudi podjetja kot so AdobeSystems, Autodesk, Visio. V novo različico je tudi vgrajen prevajalnik, ki zna ustvariti strojno kodo za Intelove procesorje. Še vedno pa ne zna ustvariti samostojnih izvršljivih datotek, tako da smo še vedno odvisni od deljenih knjižnic.

Tabela : Osnovne značilnosti programskega jezika Visual Basic 5.0.



Urejevalnik grafičnega vmesnika in programske kode X (1)









Razlaga tabele :

1. Urejevalnik grafičnega vmesnika in programske kode je dober, vendar še vedno ne omogoča dvosmernega dela. Sprememba gradnika na uporabniškem vmesniku programski kodi ne pusti v programski kodi prav nobenih posledic. Gradniki ne kažejo znakov življenja med oblikovanjem programa, za preverjanje učinkov nastavljenih lastnosti moramo program vedno znova pognati.

2. Izdelamo lahko poljuben uporabniški vmesnik z vsemi elementi okenskih programov.

3. Omogoča izdelavo samostojnega programa in sicer prevedenega v p-kodo (vmesna koda) ali strojno kodo. Tudi če program prevedemo v strojno kodo, tega ne moremo uporabljati samostojno, ampak potrebujemo dodatne deljene knjižnice. Obrazci se izrisujejo dokaj hitro, tako da ni več mogoče že na prvi pogled ugotoviti, da je program nastajal v VB.

4. Jezik vsebuje nekatere lastnosti objektnih jezikov, vendar smo v glavnem omejeni na uporabo vgrajenih objektov, ne moremo pa kreirati svojih.

5. V okolju je vgrajenih več gradnikov za delo z multimedijo, ki omogočajo popoln nadzor nad multimedijskimi napravami.

6. Priložena dokumentacija je obsežna, na zgoščenki dobimo med drugim vsebino vseh priročnikov, vendar v nekaterih primerih manjkajo primeri ali pa so premalo razloženi, tako da z malo nepazljivosti naredimo napake, ki privedejo do nedelujočega programa.

7. Omogoča izdelavo gradnikov ActiveX, napišemo lahko programe, ki komunicirajo po protokolu TCP/IP.

8. V urejevalnik je vgrajena tehnologija IntelliSence, ki nam pomaga pri pisanju programske kode. Urejevalnik zna samodejno zaključiti izpisane ključne besede, brž ko je urejevalniku znanih dovolj črk. Še korak naprej predstavlja možnost izpisa seznama vseh možnosti. Če vnesemo ime predmeta in ga zaključimo s piko, se nam odpre seznam vseh njegovih lastnosti in metod.


9. Razhroščevalnik je dober, saj ima vse značilnosti sodobnih razhroščevalnikov in pozna pregled spremenljivk, nastavitev pasti, koračno izvajanje.

3.3.33 Delphi

Delphi je razvojno okolje, ki je nekako štiri leta prepozno ponudil tisto, kar bi moral prvi ponuditi turbo pascal za Okna. Kljub temu poznemu prihodu na trg, so ga programerji sprejeli za svojega. Delphi je neposreden odgovor na Microsoftov Visual Basic. Pri njegovem razvoju je bila osnovno vodilo programerjev preprosta uporaba. Uspelo jim je zapleten programski jezik (kar object pascal vsekakor je) približati širokim množicam ljubiteljskih in polprofesionalnih programerjev. Tudi Delphi 3 je v treh različicah: Standard, Professional in Client/Server.

Tabela : Osnovne značilnosti programskega jezika Delphi 3.0.





Objetktna usmerjenost X (4)






Razlaga tabele :

1. Urejevalnik je izboljšan. Na levi strani okna za urejanje je območje, v katerem je jasno označeno, katere vrstice so izvedljive in katere ne, kje so postavljene prekinitve in katera vrstica se trenutno izvaja. Videz Delphija je po novem enak videzu novejših Microsoftovih programov (Office 97), enak izgled pa lahko dosežemo tudi v svojih aplikacijah. Urejevalnik je dvosmeren, kar pomeni, da razvojno okolje samo skrbi za usklajevanje izvorne kode in uporabniškega vmesnika. Druga izboljšava je živ odziv gradnikov, npr. gradnik za prikaz točnega časa deluje že, ko ga narišemo na vmesnik.

2. Gradniki so lepo po področjih urejeni v orodjarni. V orodjarni najdemo vse elemente okenskih programov. Poleg teh pa na spletnih straneh najdemo tudi ogromno gradnikov.

3. Delphijev prevajalnik je boljši od prevajalnika v VB 5.0. Po hitrosti izvajanja programa, ga lahko postavimo v bok prevajalnikom C++. Program lahko prevedemo v samostojno izvršljivo datoteko, ki ne potrebuje nobenih dodatnih knjižnic. Zato je Delphi primeren za kratke programe, ki jih želimo poganjati brez namestitve.

4. Je v celoti objektno orientiran, saj je delphijeva osnova objektni Pascal.


5. Ne vsebuje toliko gradnikov kot VB 5.0, vendar lahko z njimi storimo vse, kar lahko storimo v VB 5.0. Z uporabo knjižnice MMSystem, pa lahko programsko dostopamo do celega sistem.

6. Pomoč je približno enaka kot pri VB 5.0.

7. Delphi omogoča izdelavo ActiveX gradnikov, vsebuje že pripravljene gradnike za komunikacijo v omrežju Internet.

8. Urejevalnik nam pomaga pri pisanju kode, podobno kot VB, s tem da ima še eno dodatno lastnost in sicer: ko napišemo neko funkcijo, se nam izpišejo vsi možni parametri in tipi.

9. Razhroščevalnik je podoben razhroščevalniku VB 5.0.

3.3.34 Visual Cafe

Cafe je bilo prvo komercialno orodje za okolje Oken, ki je omogočalo razvoj programske opreme v Javi v grafičnem okolju. Sprva zgolj izboljšava Symantecovega urejevalnika za C++, je pozneje postala samostojni izdelek, zdaj pa sta na voljo že vizualna naslednika Visual Cafe in Visual Cafe Pro, ki sta bili prvi pravi okolji za hiter, vizualen razvoj programov in programčkov v Javi.

Tabela : Osnovne značilnosti programskega jezika Visual Cafe 2.0.











Razlaga tabele :

1. Za razliko od značilnih vizualnih orodij, ki omogočajo hkratno delo s samo enim odprtim projektom, je mogoče v Visual Cafe hkrati delati z več odprtimi projekti. Urejevalnik izvorne kode je dober, omogoča barvno označevanje skladnje tako za Javo kakor za spletne strani, izvaja samodejno zamikanje in pazi na pare oklepajev. Ker je Visual Cafe resnično vizualno orodje, pri manj zahtevnih projektih ni potrebno kaj dosti ročno programirati.

2. V paletah je na voljo večino standardnih gradnikov javinih knjižnic in nekaj gradnikov Symanteca. Tiste gradnike, ki jih v orodjarni ni, moramo vnesti v program s programsko kodo.

3. V Visual Cafeju lahko izdelamo tako samostojne javine programe kot tudi programčke za spletne strani (applet).


4. Je sodoben, robusten, objektno orientiran programski jezik.

5. Visual Cafe podpira multimedijo v takšni meri, kot jo podpira jezik Java. Gradnika MCI ni, saj pišemo programe v Javi, ki tečejo tudi na drugih arhitekturah.

6. Vgrajeno pomoč vsebuje tako delo v okolju Visual Cafe kot tudi razlago vseh knjižnic Java API.

7. Java je bila zasnovana kot jezik za pisanje programov za Internet. Poleg tega, da lahko programe izvajamo na različnih arhitekturah, lahko javine programčke poganjamo znotraj brskalnika.

8. Cafe je povsem vizualno orodje. Eno najboljših orodij je interakcijski čarovnik, s pomočjo katerega lahko naredimo preproste programčke tudi brez vrstice napisane kode.

9. Vsebuje veliko orodij, s katerimi si lahko pomagamo pri preverjanju delovanja programa in sicer: pregledovalnik programčkov, okno spremenljivk, okno klicev, okno prekinitvenih točk, upravitelj projektov.

Kot smo videli, ima vsak od teh programskih jezikov svoje posebne lastnosti. V nadaljevanju si bomo ogledali primerjalno tabelo jezikov.

Tabela : Primerjava programskih jezikov

Logo Visual Basic Delphi Visual Cafe

Enostavnost in čas, potreben za namestitev. (1)

X X X X X X X X

Vizuanost orodja. (2) Nima X X X X X X X

Avtomatizacija kodiranja. (3) Nima X X X X X X X

Prilagodljivost. (4) X X X X X X X X X

Dokumentacija (5) X X X X X X X X X X X

Opomnik:

X X X - odlična,

X X - dobra,

X - slaba.

Obrazložitev tabele:

1. Logo vsebuje namestitveni program, ki je enostaven in pri namestitvi ne dela težav. Pri namestitvi Visual Basica lahko imamo težave, če imamo disk razdeljen na več particij. Namestitveni program nam sicer ponudi črko pogona na katerem je dovolj prostora, vendar se precejšen del vseeno namesti v imenik Windows. Torej, če nimamo tudi na particiji, kjer imamo nameščen imenik Windows dovolj prostora, se namestitev ne bo izvedla. Namestitev Delphija je dobra, pozorni moramo pri izbiri komponent, ki jih bomo namestili, saj navodila ob namestitvi niso povsem jasna. Namestitveni program Visual Cafeja je pregleden, vendar


spreminja datoteko autoexec.bat, kamor vpiše svoje poti. Izkazalo se je, da v določenih primerih ni vstavil ukazov na pravo mesto, zaradi česar programi niso delovali.

2. Te lastnosti so podrobneje razložene pri opisu posameznih programov. Ta ocena je postala na podlagi lastnih izkušenj in mnenj preizkuševalcev v strokovni literaturi.

3. Logo ne pozna avtomatizacije. Vizual Basic in Delphi nam pomagata pri pisanju programske kode s sprotnim preverjanjem sintakse, generirata potrebne odzivne funkcije. Visual Cafe gre pa še korak dalje in nam lahko za preprosta opravila sam generira kodo.

4. Prilagodljivost je kategorija, ki ocenjuje splošnost določenega orodja. Winlogo je samo razširitev programskega jezika Logo, ki je predvsem namenjen učenju in je dokaj ozko usmerjen. Različica Visual Basica 5.0 je močna in omogoča izdelavo praktično vsega z izjemami. Jeziku se vseeno pozna, da je izpeljanka Basica. Delphi po drugi strani omogoča izdelavo vsega. Vse lahko v skrajnem primeru vnesemo tudi v kodo v zbirnem jeziku. Jezik je objekten Pascal. Visual Cafe omogoča izdelavo vsega, kar omogoča programski jezik Java.

5. Dokumentacija je podrobneje opisana pri posameznih programskih jezikov.

Če povzamem, lahko rečem, da bi si kot prvi jezik izbral Delphi zaradi njegove prilagodljivosti in enostavnosti kodiranja. Z njim sem imel tudi najmanj težav, saj je aplikacija delovala na vseh računalnikih, kjer sem jo preizkusila. Prednost je tudi možnost izdelave samostojne izvršljive datoteke. Če pa potrebujemo aplikacije, ki bodo tekle na različnih arhitekturah pa je nesporni zmagovalec Visual Cafe. Z Visual Basicom sem imela nekaj težav, saj programi na nekaterih računalnikih niso delovali niti po instalaciji. Drugače je Visual Basic dobro programsko orodje, saj ga marsikdo uporablja za razvoj aplikacij, čeravno je hitrost izvajanja programov počasnejša kot pri Delphiju. Winlogo je programski jezik namenjen učenju programiranja najmlajših in ga zato težko postavimo v bok ostalim opisanim programom.

Multimedijo lahko vključimo v HTML dokumente na naslednje načine:

1. vključevanje Javinih programčkov (applet),2. vključevanje gradnikov ActiveX in

3. dodatki, ki se vgradijo v brskalnik (plug in).

Programček (applet) je majhen program, katerega namen ni samostojno izvajanje, ampak razširitev zmogljivosti njegovega izvajalnega Okolja, bodisi spletnega brskalnika bodisi kakega drugega programa, npr. nadgradljivega omrežnega strežnika. Telo javanskega programčka je razred, izpeljan iz pripravljenega razreda java.applet. Razred ponuja metode, ki omogočajo vzpostavitev, zagon, zaustavitev in uničenje programčka. Poleg teh je na voljo še nekaj metod, ki olajšajo njegovo izvedbo v kodi. Nekatere metode so na voljo samo v programčkih, ki se izvajajo v spletnih brskalnikih, taka je npr. metoda za predvajanje zvočne datoteke. Vedno, ko omenimo programček, mislimo s tem na javansko kodo, ki se izvaja v pregledovalniku Applet Viewer ali znotraj javansko osveščenega brskalnika.

Ob prikazu spletne predstavitve, ki vsebuje javanski programček, izvajano okolje poskrbi za njegov prenos in vzpostavitev (initilaization). Med vzpostavljanjem se najprej ustvari nov izvod razreda Applet oz. katerega izmed njegovih naslednikov. Tak programček nato izbira sredstva, ki jih potrebuje za svoje izvajanjem npr. vhodno-izhodne tokove, datoteke s podatki, slikami ali zvokom. Dogajanje znotraj programčka ob njegovem vzpostavljanju se določi znotraj metode init(). Ko programček zbere vsa potrebna sredstva, preide v fazo izvajanja. Postopek opisuje koda znotraj metode start(). Kadar


uporabnik zapusti spletno stran z določenim programčkom, ta preide v stanje mirovanja, ki ga lahko obravnavamo v metodi stop().

ActiveX je Microsoftova predmetna tehnologija za distribucijo programov preko spletnih strani in prikazovanje interaktivne vsebine. Za razliko od tehnologije OLE (Object Linking and Embending) in COM (Component Object Model), predstavlja ActiveX poenostavljeno različico OLE, ki je primernejša za distribucijo preko Interneta od starejših gradnikov OLE. ActiveX gradniki so v bistvu Windows programi prirejeni izvajanju znotraj spletnih strani.

Najmočnejši argument za uporabo je vsekakor neodvisnost od programskega jezika. To pomeni, da lahko ActiveX gradnike razvijemo v C++, Visual Basicu ali celo Javi. Ko enkrat namestimo gradnik ActiveX, se ta namesti v mapo \windows\oacache, od koder ga lahko nato uporabljajo tudi drugi programi.

Seveda pa ima vsa ta tehnologija tudi slabe lastnosti. ActiveX ni neodvisna od strojne opreme. Uporabna je samo v okolju Win95 / NT, kar je korak nazaj v primerjavi s tehnologijo kot je Java. Microsoft sicer obljublja, da bo prenesel tehnologijo tudi v okolje UNIX in MAC, vendar ni znano kdaj. Torej, če potrebujemo izdelke, ki bodo delovali tudi v drugih okoljih kot je UNIX in MAC, je bolje, da uporabite tehnologijo Java.

Postavlja se torej vprašanje, katero tehnologijo je bolje uporabljati ActiveX ali Java. Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj tehnologiji nista povsem izključljivi. Glede na sistemske zahteve in okolje za katerega gradimo aplikacije, se odločimo katero tehnologijo bomo uporabili, možna pa je seveda tudi kombinacija obeh. Če pa gledamo na stvar iz tehničnega vidika, potem pa nam Java nudi veliko močnejše in splošneje uporabno razvojno okolje, ki je bilo že od samega začetka razvito za gradnjo Internet aplikacij. Primeri javanskih programčkov se nahajajo tudi na priloženi zgoščenki.

Slika 46: Prikaz programčka v brskalniku Internet Explorer

Dodatki (plug-in) za Internet Explorer so na primer:

Microsoft NetShow je platforma za večpredstavnostni pretok v omrežnih komunikacijah ena proti več (one-to-many), od nizkoprepustnih internetnih povezav omrežja na klic do visokoprepustnih preklopnih lokalnih omrežij. Podjetja uporabljajo NetShow tako za enostavni audio kot za prefinjene interaktivne spletno zasnovane aplikacije. Kontrolniki odjemalca za NetShow so vključeni v InternetExplorer, kar omogoča ponujanje nove pretočne vsebine za aplikacije, ki dosežejo uporabnike po vsem svetu.


Microsoft interaktivni glasbeni kontrolnik za MS sintetizatorjem obogati spletne strani z izvirnimi in prilagodljivimi zvočnimi posnetki z uporabo interaktivnega glasbenega kontrolnika (Interactive Music Control). Glasbo lahko spremljamo med stranmi. V vsakem trenutku omogoči poslušanje v živo. Z glasbo lahko opremimo tudi hiper povezave in gumbe.

Ogledovalnik Microsoft VRML 2.0 je ključ za dostop do bogatega dinamičnega sveta interaktivnega 3D v internetu. Popolnoma je skladen z VMRL 2.0 specifikacijo.

DirectShow je kontrolnik, ki omogoča predvajanje večpredstavnostnih tokov (kot je video ali audio) iz lokalnih datotek ali spletnih strežnikov in dodaja filme in zvok aplikacijam in spletnim stranem.

Predvajalnik VDOLive je odjemalec, ki ga lahko uporabimo za ogledovanje videa in audia na zahtevo in videa, ki ga v Intranetu in Internetu oddajajo v realnem času. Ta predvajalnik lahko dinamično prikazuje vsebino ne glede na pasovno širino.

Microsoft Agent. ActiveX kontrolnik Microsoft Agent podpira predstavitev animirane interaktivne risane osebe z Microsoft Windowsovim vmesnikom. Risane osebe lahko predstavljajo, vodijo in zabavajo obiskovalce spletnih strani in poživijo spletne strani. Omogoča nov način komuniciranja z uporabnikom, ki je še bližje naravnemu komuniciranju med ljudmi.

Macromedia Shockwave Director je industrijski standard, ki omogoča uporabo kakovostne interaktivne večpredstavnosti, grafik in avdia v spletu. Prenašamo lahko slike visoke ločljivosti in vektorske grafike, ki omogočajo povečave in pomikanje do 25.000%, ne da bi izgubili na kakovosti slike. Lahko si ogledamo razburljive in dinamične interaktivne animacije, ki vključujejo audio HI-FI ali CD - kakovost.

Macromedia Shockwave Flash. Vektorsko animacijo si ogledamo v spletu s kontrolnikom Shckwave Flash. Ker so Flashove datoteke zelo majhne, je mogoče animirane grafike in slike predvajati v realnem času tudi po povezavah z 14,4 Kbps. Flash omogoča tudi interaktivne gumbe, grafiko z zglajenimi robovi (ang. Anti-aliased graphics), orisne pisave in možnost povečave in pomanjšave.

RealPlayer podjetja Progressive Networks. RealPlayer ponuja RealAudio in RealVideo prenos podatkov v spletu in sicer v živo in na zahtevo v realnem času. RealAudijevo oddajanje v stereo kakovosti po 28,8 Kbps modemih, v AM-kakovosti po 14.4 Kbps in v skoraj CD-kakovosti zvoka po ISDN in hitrejših povezavah. RealVideo prikazuje video s kakovostjo oddajanja novic po 28,8 Kbps povezavi in polno gibljivi video po hitrejših povezavah.


Slika 47: Prikaz strani, kjer je opis za Real Video in iz njega povezave na strani, ki predvajajo TV programe v realnem času.


4 VIDEOKONFERENČNI SISTEMI

Videokonferenca je vrsta vizualne komunikacije, ki omogoča avdio, video in podatkovno povezavo lokacij med sabo. Je interaktivno srečanje ali seminar med uporabniki, ki se nahajajo na različnih lokacijah. Od prvih poskusov v letu 1964 s slikovnim telefonom so zahteve po videokonferencah naraščale. Videokonferenca kot kombinacija zvoka in slike ima v realnem svetu široko uporabnost. Omogoča ljudem v različnih mestih in državah diskusije in sklepanje poslov, kot bi bili na isti lokaciji, kar skoraj eliminira potrebo po potovanjih. S tem se poveča produktivnost in prihrani veliko časa kot tudi denarja. Težko je pomembne menedžerje, ki so raztreseni nekje po svetu, dobiti za eno mizo. Z uporabo videokonferenčnega sistema postanejo tovrstna srečanja enostavno uresničljiva. Videokonference prav tako omogočajo učenje zaposlenih, ki se nahajajo na različnih lokacijah z enim samim inštruktorjem. Videokonference postajajo pomemben učni pripomoček za študente. Študentje lahko sodelujejo na predavanjih različnih univerz in profesorjev kar doma. Multimedijsko komunikacijo nam omogoča vedno večje napredovanje interneta po hitrosti in obsegu. Kakovostne avdio in videokonferenčne aplikacije so zelo »požrešne« in potrebujejo veliko podatkov za izmenjavo. Pri tem si lahko pomagamo z iz dneva v dan boljšimi sistemi za stiskanje podatkov. Običajna informacijska pot do našega računalnika ni več dovolj, pač pa si moramo za kakovosten prenos omisliti dober prenos podatkov. Na srečo je danes to že mogoče: Evropa je namreč preskočila na hitrejše omrežje, ki je namenjeno internim storitvam, ponudniki pa nam pripeljejo na dom zvezo, ki nam omogoča prenos tudi do 10 Mbit/s. Tako je postal dostop do avdio in videokonferenc realnost. Kombiniranje avdio-video signala s porazdeljenimi dokumenti, aplikacijami ali t.i. predstavitvenimi tablami ponuja sposoben mehanizem za skupinsko sodelovanje, učenje na daljavo, pomoč pri operacijah, organiziranje videokonferenc z vseh področij ter še mnogo drugih aplikacij na znanstvenih in drugih poljubnih področjih. Da lahko vstopimo v konferenčno okolje, si moramo torej najprej zagotoviti zanesljivo in dovolj hitro zvezo. Ko računalnik vključimo v eno od omrežij, naj bo to LAN ali WAN, moramo najprej poiskati zvezo z ustreznim strežnikom. Podatke, ki mu jih po vzpostavitvi zveze posredujemo, strežnik shrani v svoj pomnilnik in o naši prisotnosti obvesti še vse preostale udeležence. Navadno imamo po vstopu v konferenčno okolje na voljo več diskusijskih tem, med katerimi seveda izberemo tisto, ki nas najbolj zanima (izjema je videokonferenca, kjer zaradi preobsežnega pretoka podatkov za zdaj še ni mogoče ponuditi več navideznih konferenčnih dvoran naenkrat). Nekateri sistemi nam celo omogočajo, da se osebno prijavimo na določeno temo in si poljubno organiziramo pregled konference. Upravljavci imajo torej popolnoma proste roke pri oblikovanju glede na potrebe in želje uporabnikov.

4.1 Razvoj videokonferenc Začetki videokonferenc segajo v čas iznajdbe televizijskega sprejemnika. Že takrat se je porodila ideja o izvedbi analognega videokonferenčnega sistema. Tak preprost sistem je bil sestavljen iz dveh televizijskih sprejemnikov, ki sta bila povezana s kablom. Znani so tudi kasnejši eksperimentalni poizkusi vzpostavitve videokonferenčnega klica.

Prva komercialno dostopna videokonferenčna oprema je leta 1964 bila predstavljena na svetovnem sejmu v New Yorku. Analogna naprava z imenom Picture Phone je bila sestavljena iz telefona in majhnega televizijskega sprejemnika. Ta sistem je bil namenjen menedžerkam velikih korporacij, saj

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME | VIDEOKONFERENČNI SISTEMI 73

je zaradi zahtevnosti prenosa videa deloval le znotraj ene centrale. Čeprav so skušali Picture Phone izboljšati, se le-ta nikoli ni uveljavil (Stržinar, 2002, str. 71).

Kasneje so številni proizvajalci telekomunikacijske opreme lansirali naprave, ki so kljub slabi kakovosti telefonskih povezav omogočale izvedbo videokonference na večjih razdaljah. Hiter razvoj je omogočil prvo transatlantsko videokonferenco v letu 1971. Vendar pa je kmalu postalo jasno, da je zaradi potrebe po veliki količini prenosa podatkov nujno potrebno zgoščevanje video signala. To je omogočil prihod digitalnih tehnologij. Na trgu so se pojavili novi ponudniki z napravami, ki so omogočile dober prenos slike, vendar pa je bila postavljena cena še vedno nesorazmerna z uporabnostjo (Harrison, 2009).

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je IBM prvi vzpostavil PC videokonferenco, ki je temeljila na paketnem protokolu IP. Čeprav potencialni udeleženci še niso razpolagali s potrebno tehnologijo (zahtevnejši osebni računalnik ter zmogljiva povezava z internetom), je sistem za videokonference na osebnem računalniku spodbudil proizvajalce programske opreme, da so začeli z izdelavo programov, ki se jih uporablja pri videokonferenčnih klicih. Leta 1996 je Mednarodna zveza za telekomunikacije izdala standard H.323, ki določa prenose videa, zvoka, podatkov in deljenja aplikacij preko krajevnih (LAN) omrežij in interneta. Razcvet cenovno ugodne in nezahtevne internetne videokonference na osebnih računalnikih, ki je sledil, je privedel do nastanka mnogih programskih rešitev (Stržinar, 2002, str. 72).

Po letu 2003, ko so postali zmogljivejši internetni dostop, video tehnologija in računalniška tehnologija cenovno ugodnejši in tako dostopnejši množicam, je postala dostopnejša tudi osebna videokonferenčna tehnologija. Z njeno uporabnostjo pa se tudi danes seznanja čedalje več uporabnikov.

4.2 Videokonference na internetu Videokonference na internetu so postale zelo pogoste, zato na tem področju potekajo mnoge raziskave. Obstoječa programska oprema omogoča avdio in video kanale v realnem času, kakor tudi skupne table (whiteboard), kar omogoča delovnim skupinam, da delajo na skupinskih nalogah hitreje in lažje kot kadarkoli.

Internetna infrastruktura je začela podpirati videokonferenčne aplikacije v več smereh. Prva je tako imenovani multicast backbone (imenovan kar MBone), ki lahko učinkovito pošilja promet od enega izvora preko omrežja k več sprejemnikom. Po drugi strani pa so mnoge delovne postaje že opremljene z ustrezno avdio in video opremo ter lahko sprejemajo ter oddajajo avdio oziroma video tokove. Tudi razmerje med ceno in zmogljivostjo je takšno, da je dostopno širšemu krogu, kar je najpomembnejši faktor za širjenje videokonferenčnih aplikacij.

Videokonferenčno orodje CU-SeeMe je postalo zelo popularno. To orodje je bilo razvito za Macintosh AV, vendar se je hitro razširilo. CU-SeeMe reflektor (to je računalnik, na katerem se izvaja ustrezna kontrolna programska enota) poskrbi za oddajanje proti več ciljem (multicasting - večoddajnost). Mbone uporabniki uporabljajo za isti namen tako imenovane mrouters. Govorimo o point to point in point to many oddajanju.


Pomemben problem je optimalna namestitev (lokacija in internetu) reflektorjev (mrouters). Dobre konfiguracije reflektorjev bodo omogočale boljšo izkoriščenost mreže in ne bodo povzročale nasičenosti omrežja.

4.3 REFLEKTORJI Reflektor je program, ki se izvaja na posebnem, za to namenjenemu računalniku. Omogoča pošiljanje video-tokov k več različnim odjemalcem. Na ta način lahko vsakdo, ki je priključen na internet preko reflektorja, prejema video-tok. Reflektor lahko nastopa kot odjemalec nekega drugega reflektorja. Tako dobimo reflektorsko drevo, ki narašča eksponentno. S tem je število udeležencev na videokonferenci omejeno le s kapaciteto linij in zmogljivostmi računalnikov.

Če hočemo vzpostaviti reflektor (postaviti reflektorsko vozlišče), moramo izpolnjevati dve temeljni zahtevi:

zadostna količina pomnilnika in zadostne kapacitete linij do reflektorja.

Reflektor mora imeti dovolj pomnilnika, da zadosti potrebam več CU-SeeMe gledalcev (lukers), na primer 10 gledalcev bo zasedlo 20 Kbps. Če zadostimo ta dva pogoja, lahko vzpostavimo reflektor.

Da bi olajšali delo tistim, ki upravljajo z reflektorji, mora vsak, ki se priklopi na tuj reflektor, upoštevati določena navodila. Kontaktni osebi reflektorja pošljemo (preko elektronske pošte) zahtevo za uporabo, kjer navedemo, kako dolgo ga želimo uporabljati. Na reflektor ne ostanemo priključeni dlje časa (več ur), razen če smo povabljeni. Ne oddajajmo negibne slike ali sporočila, saj na ta način zasedamo kapaciteto reflektorja in pasovno širino omrežja po nepotrebnem. Prav tako ne predvajajmo video traku. CU-SeeMe je namreč namenjen za delo v živo. Za prenos starih informacij je primernejši kak drug način. Ne nastavljajmo maksimalnega prenosa nad 100 Kbps. Najbolje je uporabljati kar privzete vrednosti. Z omrežjem je treba ravnati prijazno.

4.3.1 Mbone Mbone je okrajšava za multicast backbone (ogrodje večoddajnosti). Mbone je navidezno omrežje, ki obstaja že od začetka leta 1992. Poimenoval ga je Steve Casner iz Inštituta za informatiko na univerzi Južne Kalifornije in izvira iz dosežkov večoddajnega avdio signala. Danes Mbone uporablja na stotine raziskovalcev za razvijanje protokolov in aplikacij za skupinske komunikacije. Večoddajnost omogoča omrežni servis za povezave ena-mnogo in mnogo-mnogo za aplikacije, kot so videokonference, kjer več uporabnikov komunicira istočasno.

4.4 Večoddajno omrežje Na lokalnih omrežjih obstaja večoddajnost že več let (Ethernet, Fiber Distributed Data Interface). Z Internet Protokol (IP) večoddajnim naslavljanjem je omogočeno enostavno skupinsko komuniciranje preko interneta. IP večoddajno naslavljanje je internetov standard, ki ga je razvil Steve Dering iz raziskovalnega centra Xerox Palo Alto in je podprt s številnimi proizvajalci delovnih postaj, kot so Sun, Silicon Graphics, Digital Equipment Corporation, Hewlett Packard. Uradno je uvrščen kot IP naslov razreda D in je označen kot večoddajni servis na nivoju strojne opreme. Večoddajnost po celem svetu je omogočena zaradi naslednjih dveh vzrokov: postavljeno je široko pasovno omrežje interneta, ima zelo razširjen dostop do delovnih postaj z ustrezno delovno močjo in vgrajeno avdio podporo.


Mbone je zaradi uporabe istega fizičnega medija, kot ga uporablja internet, postal navidezno omrežje. Uporablja omrežje usmerjevalnikov (routers ali mrouters), ki podpirajo večoddajnost. To so nadgrajeni splošno uporabni usmerjevalniki ali namenske delovne postaje s spremenjenim jedrom, vzporedno s splošno uporabnimi usmerjevalniki.

Mbone se je razširil, ker je začel z uporabo IP usmerjevalnikov (ki v osnovi ne podpirajo večoddajnost) za povezavo med Mbone podomrežij. To je izvedeno z ograjevanjem večoddajnih paketov znotraj standardnih paketov, ki potujejo med IP usmerjevalniki. Takšno mešano omrežje verjetno ne bo dolgo v uporabi, saj se strojna oprema za podporo večoddajnega prenosa nadgrajuje.

4.5 Omejitev pasovne širine Za razumevanje omejitev za Mbone je treba razmisliti o pasovni širini. Razlog za učinkovitost pasovne širine večoddajnega pretoka se opazi, če vemo, da lahko en paket potuje do vseh postaj v omrežju. Torej, video tok s 128 kilobitov na sekundo uporablja isto pasovno širino, če ga sprejme ena ali 20 postaj, kar je zelo dobro. Vendar je ta večoddajni paket oviran s prečkanjem usmerjevalnikov. Razlog za te omejitve je razviden s stališča delovnega omrežja. Če večoddajni tok lahko doseže vsako delovno postajo, lahko skače tudi iz omrežja v omrežje brez vsakršne kontrole, kar pomeni, da bi bilo internet omrežje zelo hitro zasičeno. Kontrole so torej potrebne. Mbone lahko kontrolira distribucijo večoddajnih paketov preko interneta na dva načina: omeji lahko »življenjsko dobo« večoddajnega paketa ali lahko uporablja prefinjen vejitveni algoritem za omejitev večoddajnega prenosa, ki pa je še v fazi testiranja.

Razvijalci Mbone protokola eksperimentirajo z avtomatskimi vejitvenimi in cepilnimi poddrevesi, vendar večji del Mbona uporablja vhode za dostop do listnih usmerjevalnikov, ki temelji na postavitvi polja »čas življenja« v paketu (številka), ki se zmanjšuje vsakokrat, ko pride paket mimo kateregakoli usmerjevalnika. Ta številka se giblje do 128, s čimer je omogočen dostop do vsakega Mbone podomrežja.

Ta problem ima lahko močan vpliv na zmogljivost omrežja. Za primer, standardni video tok porabi okoli 128 kilobitov na sekundo pasovne širine. Nekaj istočasnih tokov z veliko pasovno širino lahko prav kmalu zasiti omrežne povezave in usmerjevalnike. Ta problem je omejen z dejstvom, da so usmerjevalniki na delovnih postajah, ki jih uporablja Mbone, običajno počasnejši in manj robustni, kot usmerjevalniki za internet omrežje.

4.6 O delovanju omrežja Ko gostitelj na podomrežju odpre ali se priključi k splošno porazdeljeni seji, mora ta dogodek objaviti lokalnemu usmerjevalniku. Lokalni usmerjevalnik to objavi drugim usmerjevalnikom v omrežju. Skupina se razpusti, ko vsi zapustijo oziroma sprostijo IP večoddajni naslov za ponovno uporabo. Usmerjevalniki tu in tam pregledajo podomrežje, če je k seji priključen še kakšen uporabnik. Če ni nobenega več, usmerjevalnik prekine povezavo z ostalimi usmerjevalniki.

Večji del Mbone usmerjevalnikov uporablja Vector Multicas Routing in Open Shortest Path protokol, s katerim usmerjevalniki dinamično izračunajo izvorno drevo za vsakega udeleženca v večoddajni skupini. Mbone je dovolj majhen, da ta tehnika ni problematična. Nekateri raziskovalci trdijo, da to ni


primerno za večja omrežja, saj se članstva v skupinah pogosto spreminjajo in postane tehnika neučinkovita.

4.7 Topologija in razvrščanje dogodkov Mbone skupnost mora uporabljati Mbone topologijo in razvrščanje večoddajnih sej za minimalizacijo zasedenosti omrežja. V omrežje je priključenih veliko podomrežij. Spremembe topologije za nova vozlišča se dodajajo s soglasjem - novo vozlišče je treba objaviti na Mbone poštnem seznamu, najbližji potencialni upravnik odloči, kdo lahko ustanovi najbolj logično povezavo za minimizacijo vzpostavljanja povezave preko interneta.

Podobno je izvedeno razvrščanje Mbone dogodkov. Specialni programi vnaprej objavijo dogodkovni elektronski poštni seznam Mbone. Vnaprejšnja objava prepreči prekomerno razvrščanje internet dogodkov in tudi opozarja potencialne udeležence. Veliko ljudi je presenečenih, ko slišijo, da noben posameznik ne more odločati o spremembah topologije ali razvrščanju dogodkov.

4.8 Protokol Privlačnost Mbona je v tem, da se videokonference lahko izvajajo v neprijaznem svetu interneta, katerega značilnost so omejena pasovna širina in zakasnitve paketov. Omejeni eksperimenti so prikazali zmožnost prenosa glasu preko ARPANET-a že pred letom 1973, vendar se je še pred nekaj leti prenos slike preko interneta zdel nemogoč. Razvoj večoddajnega protokola je ovrgel to, splošno razširjeno mnenje. S tega stališča je Mbone podoben govorečemu psu - ni tako pomembno, kaj bo pes rekel, bolj je osupljivo, da bo sploh spregovoril.

IP večoddajnost in prenos v realnem času preko oddajnikov sta glavni omrežni lastnosti, ki omogočata delovanje Mbona. Za primer, kot dodatek k večoddajnemu protokolu precej Mbone aplikacij uporablja osnutek Real - Time protokola kot nadgradnja User Datagram in Internet protokola.

Shema dodeljevanja v realnem času je bila že določena. Na koncu, kljub časovno kritičnim aplikacijam, kot so avdio orodja, uporabniki sprejemajo govor, kot da delujejo v realnem času. Razlog za to je majhna zakasnitev zaradi sinhronizacije prispelih paketov zvoka.

4.9 Zgoščevanje podatkov Ostali vidiki o tem raziskovanju vsebujejo potrebo po zgoščevanju podatkov. Več tehnik za zmanjševanje pasovne širine uporablja Joint Photographics Experts Group zgoščevanje in dekodiranje na osnovi majhnih valov ter ISO standard H.261 za video. To razumemo kot hitrostno zgoščevanje: hitro spreminjajoči bloki se osvežujejo pogosteje kot počasi spreminjajoči bloki. Dekodiranje za avdio vsebuje Pulse Codec Modulation (pulzno kodirana modulacija) in Group Speciale Mobile (standard o digitalnem telefonu za Evropo). Poleg skrbi za prenos v realnem času predstavlja avdio velik problem na Mbone in telekonference, ker je treba uravnotežiti nivoje signalov za vse udeležence, ki imajo lahko različno strojno opremo za procesiranje avdio signala (npr. različni mikrofoni in ojačevalniki). Avdio tudi generira veliko relativno majhnih paketov, ki so pogubni za omrežne usmerjevalnike.

4.10 Videokonference visoke ločljivosti High definition televizija je prenos podatkov v eno smer. Videokonference pa so prenos podatkov v obe smeri, je interaktivni proces, ki v realnem času prenaša audio in video podatke. Da dosežemo


high definition videokonferenčni prenos, mora biti v obeh končnih točkah zagotovljen high definition prenos.

Za dobro HD videokonferenco moramo zagotoviti minimalno 1 Mbps prenosa podatkov. Za optimalen prenos pa je priporočeno nad 2 Mbps. Da zajamemo visoko ločljivostne slike, potrebujemo kamero, ki podpira »true high definition« (minimum 720p) formatu 16:9.

HD video monitorji (LCD, plazma, DLP) morajo prav tako omogočati vsaj standard 720p in ponujati konetkorje, ki omogočajo optimalne HD signale, kot je DVI-I (Digital Visual Interface) s komponento YPrPb. Dolžina DVI kabla pa priporočeno ne sme biti daljša od 5 metrov, in sicer zaradi popačene slike.

4.11 Delitev konferenc na daljavoKonference na daljavo delimo na e-konference in videokonference.

4.11.1 E–konference E-konferenca se pogosto uporablja kot nadpomenka za vsa spletna sodelovanja med dvema človekoma ali več ljudmi preko interneta. Kot taka lahko odvisno od konteksta obsega spletno oddajanje ali spletni seminar. Spletne konference se običajno nanašajo na interaktivno sodelovanje v delovnih skupinah.

E-konference omogočajo organizacijo in izvedbo predstavitev, sestankov in šolanj, ki potekajo preko interneta. V e-konferenci udeleženci uporabljajo različne naprave (npr. osebne računalnike, mobilne telefone), ki omogočajo dostop do konferenčnega sistema. Potrebna programska oprema (odjemalec) je lahko naložena in nameščena na napravo ali pa je dostop omogočen preko spleta.

Izvajanje e-konference omogočajo internetne tehnologije. Prenos podatkov poteka preko TCP/IP-povezav. Omogočajo dvotočkovno in večtočkovno komunikacijo ter komunikacijo v razmerju enega pošiljatelja več prejemnikom.

4.11.2 Načini delovanja Gostiteljske storitve so dostavljene preko spletnih brskalnikov (ang. Web browsers), preko prenosljivega izvršljivega odjemalca (ang. Downloadable client executables) in preko omrežja komunikacijskih strežnikov za oddajanje več prejemnikov (ang. Network of multicast communication server). Seje so načrtovane in sklicane s pomočjo uporabe spletnih strani in uporabe programske opreme odjemalca. Vse rešitve imajo samodejno integriran govor v omrežju IP (VoIP).

4.11.3 Specifične lastnosti e-konferencPri e-konferenci udeleženci med seboj komunicirajo preko spletnih kamer, povezava pa teče preko interneta. Omogočen je preprost dostop preko brskalnika. Dodatna strojna oprema se ne zahteva, ampak se uporablja oprema, ki je že nameščena na računalnik. Nekatere e-konference zahtevajo instalacijo dodatne programske opreme, katero običajno prenesemo preko interneta. Sistemske zahteve so odvisne od posameznega ponudnika. Nekatere e-konference ponujajo celovite rešitve, med tem ko druge vključujejo že obstoječe rešitve. Večji poudarek je na verbalni komunikaciji in v


večjem številu aplikacij. Nameščanje e-konference je običajno enostavno. Stroški najema e-konference niso visoki, imamo pa tudi veliko odprtokodnih variant, ki so uporabnikom dostopne brez denarnega vložka. Glavni problem, ki se pojavlja, je varnost podatkov, ki je za uporabnike glavnega pomena. Podatki se začasno shranjujejo na internetnem strežniku, kjer so najbolj ranljivi za vdore oz. zlorabe omenjenih podatkov.

4.11.4 StandardiTehnologije e-konferenc običajno niso standardizirane, kar je pomemben dejavnik pomanjkanja preglednosti, odvisnosti platform, varnostnih vprašanj in stroškov.

Najpomembnejši je protokol BFCP (angl. Binary Floor Control Protocol), ki je potreben za nadzor. E-konference uporabljajo mehanizme za članstvo in odobritev udeležencev, mehanizme za več vrst medijev (avdio, video in besedilo), mehanizme za obveščanje o spremembah raznih dogodkov.

E-konference postajajo vedno bolj razširjene. Velik problem predstavlja varnost podatkov, ki je za podjetja izjemno pomembna, saj lahko zloraba teh podatkov povzroči katastrofalne posledice. Podatki e-konferenc so začasno shranjeni na internetnem strežniku, ki pripada podjetju, ki e-konference uporablja, ali ponudniku e-konference.

Omenjen problem ponudniki rešujejo s tridelnim pristopom:

šifriranje s SSL (angl. Secure Socket Layer) tehnologijo, ki onemogoča branje podatkov vsem razen predvidenim prejemnikom,

šifrirani podatki se konstantno prestavljajo med ponudniki e-konference in uporabniki e-konference, tako se izognemo shranjevanju podatkov na eni lokaciji,

nadzor vdorov s pregledi omrežja za nepooblaščene uporabnike, in sicer zapre vrata za prenos in zavrne dostop.

4.12 VideokonferencaVideokonferenčna tehnologija omogoča simultano interakcijo med ljudmi, ki so na dveh ali več lokacijah. Zaradi dvosmernega prenosa zvoka in slike ter podatkov se ljudje lahko med seboj vidijo, slišijo in si po potrebi izmenjujejo podatke ali pa hkrati uporabljajo računalniško programsko opremo, nameščeno na eni ali več lokacijah. Takšen način komunikacije omogoča nove možnosti za povezave med raznimi strokovnjaki na različnih lokacijah. Na ta način lahko v šole in druge izobraževalne ustanove »pripeljemo« strokovnjake, ki bi se sicer zaradi svojega dela težje odzvali našemu povabilu. Takšne povezave omogočajo seveda še mnogo drugega.

Osnovna videokonferenčna oprema zajema opremo, ki je potrebna za izvedbo celotnega procesa videokonferenčne komunikacije, to je sprotnega prenosa žive slike in zvoka med dvema ali več oddaljenimi lokacijami. Proces zagotavljajo naslednji koraki:


Za njihovo izvedbo potrebujemo naslednje komponente:

kamera, mikrofon,

programski ali strojni kodirnik za sliko in zvok,

omrežna povezava za pretočni prenos medijskih podatkov,

programski ali stroji dekodirnik za sliko in zvok,

zaslon in

zvočnike.

Osnovne verzije vseh našteti komponent so običajno združene v vsakem sodobno multimedijsko opremljenem osebnem računalniku. Potrebna je le še ustrezna videokonferenčna programska oprema, ki je v enostavni verziji ravno tako že vgrajena v nekatere sodobne operacijske sisteme.

Simultano lahko povezujemo tudi več videokonferenčnih točk hkrati. Vendar za to osnovna oprema ni dovolj, potrebujemo namreč še enoto, ki omogoča preklapljanje med klici iz več točk. Takšno enoto imenujemo večtočkovna kontrolna enota ali MCU (ang. Multipoint Control Unit). Lahko je strojna ali programska oprema.

HD videokonferenca omogoča prenos podatkov v obe smeri in je interaktivni proces, ki v realnem času prenaša avdio in video podatke. V obeh končnih točkah mora biti zagotovljen HD prenos.

Za optimalen prenos podatkov je priporočena vsaj 2Mbps ali minimalno 1Mbps linija. Potrebujemo še HD kamero, kar pomeni najmanj 720 pikslov v formatu 16:9. Potrebni so tudi prikazovalniki z vsaj standardnimi 720 piksli in konektorji, ki omogočajo optimalne HD signale (npr. DVI-I, ang. Digital Visual Interface). Za optimalni prenos in kakovost slike dolžina DVI kabla naj ne presega 5m.

Za izvajanje video konference na osebnem računalniku razen multimedijske opreme potrebujemo tudi programski vmesnik. Običajno takšni programi omogočajo hkratni prenos slike in zvoka, tekstovnih sporočil ter tudi izmenjavo datotek.

4.13 VIDEOKONFERENČNI SISTEMIDanes poteka komunikacija na daljavo predvsem po telefonu ali po elektronski pošti. Tovrstna komunikacija je v večini primerov pasivne narave. Videokonferenčni sistemi pa odpirajo nove možnosti komuniciranja. Predvsem pri sestankovanju so namreč poleg pasivnega komuniciranja nujno potrebni še aktivni elementi komunikacije. Sestanki so dandanes zelo zamudni ter na


globalnem tržišču, kjer delujejo predvsem večja in bolj razpršena podjetja, tudi precej dragi. Poleg tega je potrebno na današnjem trgu, kjer velja pravilo, da so edina stalnica spremembe, zagotoviti vse več sestankov, ki omogočajo koordinacijo in uspešno, predvsem pa kar se da osebno vodenje velikega podjetja. Tudi ti dejavniki pripomorejo k temu, da se videokonferencam danes namenja vse več pozornosti.

4.13.1 OPREDELITEV POJMA VIDEOKONFERENCENaloga videokonferenčnega sistema je zagotoviti, da so ljudje med seboj povezani. Videokonferenčni sistem je namreč sistem, ki omogoča kar se da kakovostno komunikacijo med udeleženci, ki se nahajajo na fizično ločenih lokacijah. S prenosom govora, podatkov in seveda slike tovrstna tehnologija namreč omogoča elektronsko sodelovanje ljudi v realnem času. Vsebuje avdio zvezo, ki je v dosedanjih tehnologijah že skoraj nepogrešljiva. Omogoča izmenjavo datotek, programov ter delovnega prostora na računalniku. Vsebuje pa tudi video zvezo, ki omogoča spremljanje telesne mimike, ki je pri sporazumevanju zelo pomembna. Korošec, Debevec in Mujačić (2005, str. 9) so mnenja, da takrat, ko govorec v celoti nastopa pred poslušalcem, podaja sporočilo z vsem, kar počne. Poslušalec ima namreč možnost s svojim sluhom in vidom sprejemati sporočevalčevo intonacijo, barvo glasu in hitrost ter kretnje rok in telesa, obrazno mimiko, torej celotno pojavnost govorca.

4.13.2 ZNAČILNOST VIDEOKONFERENČNE KOMUNIKACIJEVideokonferenčni sistem lahko razumemo kot nadgradnjo že uveljavljenega telefonskega aparata. Poleg prenosa zvoka oziroma govora, ki ga omogoča telefon, videokonferenca omogoča tudi prenos slike in drugih podatkov. Za uspešno izvedbo videokonference morata biti izpolnjena dva pogoja, ki sta jasno predstavljena na spletnih straneh javnega zavoda ARNES (2009). Najprej potrebujemo zmogljiv računalnik z dodatno opremo, ki zajema:

videokonferenčno kartico, avdio vhod: mikrofon, avdio izhod: zvočnik, video vhod: kamero, video izhod: zaslon, televizor ali projektor, primerno programsko opremo.

Tak računalnik ali specializirani videokonferenčni sistem mora na standardni način omogočiti kakovostno zajemanje in obdelavo zvoka in slike. Poleg tega pa potrebujemo tudi dovolj zmogljivo internetno omrežje, ki nam zagotavlja kakovostno povezavo z drugim videokonferenčnim sistemom.

4.13.3 DODATNA OPREMAPoleg omenjene opreme, specializirani videokonferenčni sistemi razpolagajo še z dodatno opremo, ki omogoča še aktivnejšo interakcijo med udeleženci. Osnovne kamere, ki so nameščene statično in jih ni mogoče prestavljati, pogosto ne zadostujejo potrebam zahtevnih uporabnikov, zato se uporabljajo tudi zmogljivejše. Te kamere omogočajo rotacijo, nagibanje ter približevanje. Upravljanje z njimi je dokaj enostavno prek daljinskega upravljalnika ali prek vmesnika programa, ki ga uporabljamo za izvedbo in nadzor videokonference. Posebne, tako imenovane dokumentne kamere so usmerjene navpično navzdol in jih uporabljamo za snemanje papirnih dokumentov, zapiskov ali manjših predmetov. Dokumentna kamera se po navadi le občasno vključuje v videokonferenčno povezavo kot dopolnilni izvor slike (Kermauner, 2006, str. 57-62).


Za prikaz slike se največkrat uporabljajo televizijski ali računalniški zasloni, na katere je mogoče priključiti izvor video slike. To so največkrat zasloni s katodno cevjo, tekočimi kristali ali plazemski zasloni. Izkoristimo pa lahko tudi katero koli drugo vrsto zaslonov, večjih ali manjših dimenzij.

Predvsem v poslovne namene se uporabljajo specialne elektronske table ali »whiteboardi«, ki uporabnikom omogočajo aktivno sodelovanje. Te table so podobne klasičnim tablam, s to razliko, da se vse, kar na njej s posebnimi pisali narišemo ali napišemo, prikaže na podobni tabli na oddaljeni lokaciji (Firestone, Ramalingam & Fry, 2007, str. 9).

Zahtevnejši sistemi, ki vključujejo večje število kamer, mikrofonov in drugih naprav, potrebujejo koordinacijo med temi napravami. Zato se uporabljajo posebne upravljalne konzule, ki so predprogramirane za določene funkcionalnosti, ki zajemajo več naprav in jih je mogoče sprožiti z določenim pritiskom na gumb (Korošec et al., 2005, str. 46-47).

4.13.4 VRSTE VIDEOKONFERENČNIH SISTEMOVVideokonferenčne sisteme lahko delimo na podlagi različnih dejavnikov. Če se usmerimo predvsem na delitev videokonferenčnih sistemov glede na uporabnost, se osredotočamo na najosnovnejšo razdelitev. Pri tej delitvi prepoznamo tri ključne sisteme.

Najosnovnejši sistem je zagotovo namizni ali osebni videokonferenčni sistem. Ti sistemi se uporabljajo predvsem za posameznike na samostojnih delovnih mestih v pisarnah. Namizni sistemi so namenjeni osebni komunikaciji med posamezniki, saj omogočajo le eno hkratno povezavo in s tem prenos slike in zvoka le od točke do točke (Point-to-Point). Ker že osnovno programsko kodiranje zahteva zmogljivejši računalnik, pogosto prihaja do izgube podatkov. Če želimo zagotoviti kakovosten prenos slike in zvoka za profesionalno rabo, je potrebno strojno pospeševanje. To zagotovimo z uporabo posebnih razširitvenih kartic, ki razbremenijo procesor osebnega računalnika, saj prevzamejo obdelavo slike (Korošec et al., 2005, str. 43).

Slika: Namizni videokonferenčni sistem

Vir: http://ai.ijs.si/Sandi/work/VCtehn/topic01.html

Naslednji sistemi so tako imenovani sobni ali kompaktni sistemi. Značilnost teh sistemov je, da so vsi elementi (zmogljivejša vrtljiva kamera, mikrofoni, zvočniki in razširitvena kartica) združeni v eni enoti (set-top box). Namenjeni so manjšim do srednje velikim sejnim sobam in omogočajo večje število hkratnih povezav (do 5 uporabnikov na enotni lokaciji) oziroma večtočkovno komunikacijo (Multipoint). Rokovanje s tovrstnimi sistemi je sorazmerno preprosto, saj so v celoti podrejeni videokonferenčni rabi. Zaradi sorazmerno majhnih mer so tovrstni sistemi tudi enostavno prenosljivi,


http://ai.ijs.si/Sandi/work/VCtehn/topic01.html

saj za delovanje poleg kompaktnega sistema potrebujemo le še video izhod (zaslon, televizor ali projektor) in omrežni priključek (Garay, 2001).

Slika: Sobni videokonferenčni sistem

Vir: http://ai.ijs.si/Sandi/work/VCtehn/topic01.html

Integrirani sistemi so največji, najbolj dovršeni, a tudi najdražji in najkompleksnejši. Takšni sistemi so postavljeni v prostorih, ki se namensko uporabljajo le za videokonferenčne povezave. Ker je skupinski sistem, ki vsebuje ali podpira vse potrebne naprave v prostor, fiksno vgrajen, je za vgradnjo le-tega potrebno celovito načrtovanje. Načrtovanje in priprava integriranega sistema sta predstavljena v nadaljnjih poglavjih (Nil, 2009).

4.13.5 Delitev videokonferenčnih sistemov glede na število lokacij V videokonferencah se lahko povezujemo na dva načina:

dvotočkovno (ang. Point to point) večtočkovno (ang. Multipoint) enosmerno konferenco.

a) Dvotočkovna videokonferenca

Dvotočkovna konferenca je najenostavnejša oblika videokonference, kjer se ena oseba preko svojega osebnega računalnika povezuje z drugo osebo, se pravi, da uporabimo dvotočkovno povezavo v primeru, kadar želimo povezati dve lokaciji. Računalnika sta pri tem povezana preko modema, lokalnega omrežja ali interneta.

Slika :Primer dvotočkovne videokonference

Vir: http://www.glazer.si/qube_www/doc/mirk_2003_2004/pdfs/2/2-8.pdf


http://www.glazer.si/qube_www/doc/mirk_2003_2004/pdfs/2/2-8.pdf

http://ai.ijs.si/Sandi/work/VCtehn/topic01.html

b) Večtočkovna videokonferenca

Pomeni vrsto vizualne komunikacije, ki omogoča povezavo treh ali več lokacij v konferenco preko posebne enote, ki jih pravimo MCU (ang. Multipoint Control Unit) ali večtočkovna enota. Ta enota nam omogoča »preklapljanje« med temi točkami, in hkrati vidimo na ekranu sliko vseh lokacij.

Slika:Prikaz poteka večtočkovne konference

Vir: http://www.glazer.si/qube_www/doc/mirk_2003_2004/pdfs/2/2-8.pdf

c) Enosmerna konferenca

Enosmerna konferenca je podobna televizijskemu prenosu. Deluje na principu enega računalnika, ki oddaja avdio in video aplikacije drugim udeležencem, ki sami ne morejo pošiljati aplikacij, lahko pa jih le sprejemajo. Na tak način delujeta spletni radio in spletna televizija.

Slika: Prikaz poteka enosmerne konference

Vir: http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/giacomelli.pdf

4.13.6 PROCES KOMUNICIRANJA PREK VIDEOKONFERENCEProces videokonferenčne komunikacije je le nadgradnja procesa telefonske komunikacije. Poleg prenosa govora, ki ga omogoča telefonski aparat, videokonferenca omogoča tudi prenos drugih digitalnih podatkov. Te video, zvočne in druge podatke je potrebno pri prvem uporabniku najprej zajeti. Tako zajete podatke zaradi velike količine in digitalizacije s pomočjo kodekov kodiramo in pošljemo po omrežju, ki največkrat predstavlja ozko grlo. Na drugi strani kodirane podatke sprejme kodek, ki le-te dekodira in jih predvaja drugemu uporabniku.


http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/giacomelli.pdf

http://www.glazer.si/qube_www/doc/mirk_2003_2004/pdfs/2/2-8.pdf

Zaradi stalnih izboljšav tako strojne opreme, kot tudi telekomunikacijskih povezav se uporabnost videokonferenčne tehnologije povečuje. Poleg številnih preprostih osebnih videokonferenčnih sistemov, ki jih uporabniki uporabljajo za manj zahtevno komuniciranje, je zelo pomembna poslovna uporaba. Vedno več podjetji se namreč zaradi ekonomičnosti in neugodnih strani poslovnih potovanj poslužuje novih tehnologij. Poslovne videokonference tako lahko potekajo med:

poslovodstvom v podjetju z razpršenimi podružnicami. Tako se olajša in pohitri odločitvena dejavnost v podružnicah, ki se morajo o določenih zadevah zaradi politike podjetja posvetovati z vrhovnim poslovodstvom;

poslovodstvom dveh strateško povezanih podjetij, za kateri je komunikacija zelo pomembna; timom, katerega člani ne izhajajo iz istega podjetja in so geografsko ločeni. Zaradi timskega

dela so potrebni številni sestanki, na katerih udeleženci usklajujejo rezultate in ugotovitve; kupcem in prodajalcem, kjer se stranki dogovarjata o nakupu oziroma prodaji določenega

izdelka ali storitve. Tovrstni pogovori potekajo enako kot pogovori v živo.

Poleg osebne in poslovne uporabe pa je mogoče videokonferenčno tehnologijo uporabiti tudi v druge namene.

Izobraževanje oziroma predavanje na daljavo poteka podobno kot tradicionalni učni proces. Pri tovrstnem študiju je poleg časovnega in krajevnega prilagajanja mogoče tudi vsebinsko, metodično ter didaktično prilagajanje posamezniku (E-študij je študij prihodnosti, 2008). Kakovostno izobraževanje na daljavo podpira preverjanje znanja in kakovosti, omogoča interaktivne vsebine, skupinsko delo, ter aktivno udeležbo oddaljenih udeležencev.

Tehnologija videokonferenc se čedalje bolj uveljavlja tudi v medicini. Tako imenovana telemedicina namreč prinaša nov koncept zdravljenja. Z uporabo videokonferenčnega sistema, ki poleg videokonference omogoča tudi prenos rentgenskih posnetkov, ultrazvočne slike ali drugih podatkov o bolniku, se lahko zdravniki specialisti medsebojno posvetujejo in diagnosticirajo bolnikovo stanje. Če ima pacient že postavljeno diagnozo, se mu lahko omogoči pravica do sekundarnega mnenja drugega specialista, ki se nahaja na fizično ločeni lokaciji. Najnaprednejša tehnologija pa omogoča celo opravljanje kirurških posegov na daljavo. Na drugi strani lahko s pomočjo videokonferenčne opreme pridejo do zdravniške oskrbe tudi tisti, ki je sicer ne bi bili deležni (Tandberg, 2009).

Tele-sodstvo je naslednji zanimiv način uporabe videokonferenčne tehnologije. Oprema nameščena v sodnih dvoranah omogoča izpoved prič ali podajanje mnenja strokovnjaka v živo. Tudi veliko zaporov v tujini se poslužuje tovrstne tehnologije. Le-ta se uporablja predvsem za varnejše pričanje obtoženca, ki spremlja sodni proces kar iz zapora in tako ni izpostavljen. Obsojenci pa lahko sistem uporabljajo tudi za pogovor s komisijo za pogojni izpust. Komisija tako pridobi veliko jasnejšo sliko o zaporniku kot z prebiranjem pisnih prošenj ter se zaradi tega lahko pravilneje odloči (Stržinar, 2002, str. 71).

V majhnih in hitro rastočih panogah prihaja v veljavo tudi delo na domu. Delo na domu je fleksibilna oblika dela, ki zelo pospešuje podjetništvo v razvitih državah. Zaposleni, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov ne morejo dnevno prihajati na delo, lahko veliko službenih obveznosti opravijo kar od doma, a so kljub temu v živo povezani s strankami in sodelavci. Vendar pa Kukovič (2008) v svojem članku navaja, da podjetje z delom na domu nič ne prihrani. Zaposlenim mora namreč plačevati delno nadomestilo za uporabo osebne opreme, ter za kritje stroškov elektrike in ogrevanja.


Zanimiv koncept uporabe je tudi na znanstvenem področju. Tako imenovani oddaljeni laboratoriji omogočajo uporabo drage in težko dostopne laboratorijske opreme na daljavo.

Številni laboratoriji že omogočajo najem opreme ter tehnika, ki po navodilu naročnika izvaja poizkuse. Rezultati meritev pa se v realnem času izpisujejo na zaslonu pri naročniku (Stržinar, 2002, str. 71).

4.13.7 PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA VIDEOKONFERENCASodelujoči v videokonferenčnih pogovorih imajo zaradi vizualne komunikacije občutek stika s sogovornikom ne glede na oddaljenost. Osebni pogovor, ki ga omogoča videokonferenca, je lahko podprt tudi z izmenjavo dokumentov ali drugih datotek, kar jo naredi še privlačnejšo. Poleg izboljšanja komunikacije in zbliževanja ljudi na daljavo pa videokonferenca prinaša tudi naslednje pozitivne učinke:

zaradi novega interaktivnega sodelovanja udeležencev v videokonferenčnem pogovoru se med udeleženci povečuje stopnja motivacije in dovzetnost;

videokonferenca omogoča, da so udeleženci na več mestih naenkrat ne da bi zapustili pisarno. S pomočjo tehnologije torej povečujemo produktivnost zaposlencev (Nil, 2009);

z uporabo videokonference na eni strani zmanjšamo potne stroške in izgubo časa, na drugi strani pa je lahko komunikacija pogostejša. Tehnologija namreč omogoča časovno neodvisno realizacijo sestankov ob vsakršnih vremenskih pogojih (Virc, 2003, str. 58);

zniževanje stroškov na račun videokonferenčne tehnologije je očitno, ko upoštevamo stroške službenih potovanj, dnevnic, nastanitve, organizacije seminarjev, konferenc in sestankov (Payatagool, 2007);

zaradi številnih turbulenc, ki se pojavljajo na trgu, je potrebna hitra odzivnost. Pri velikih razčlenjenih organizacijah, ki poslujejo na številnih tržiščih, lahko s pomočjo

videokonference pohitrimo odločanje v izrednih razmerah; preprosta uporaba omogoča hitro in jasno komuniciranje tudi pri tehnično manj izkušenih

zaposlenih (Cisco, 2009).

4.13.8 SLABOSTI, KI JIH PRINAŠA VIDEOKONFERENCAPoleg naštetih prednosti, je potrebno opozoriti tudi na nekatere slabosti, ki se pojavljajo pri uvedbi in izvedbi videokonference.

Vsekakor so najbolj očitni visoki investicijski stroški. Specializirana oprema, ki omogoča zahtevnejše in kvalitetnejše videokonferenčne storitve namreč povzroča visoke investicijske stroške. Res je, da so stroški za enostavnejše videokonference nižji, vendar pa je nižja tudi kakovost storitve (Gough, 2006, str. 212).

Ko je specializiran sistem vzpostavljen, se pojavljajo stroški uporabe. Taki sistemi namreč zaradi velike količine prenesenih podatkov zahtevajo zmogljivejše in posledično dražje povezave.

Pri paketnih prenosih, ki jih uporablja večina videokonferenčnih sistemov, se zaradi preobremenjenosti omrežja pojavlja težava zakasnitve ali celo izgube paketov. Zaradi tega prihaja do oteženega komuniciranja med udeleženci. Da do slabše kvalitete prenosa slike in zvoka ne bi prihajalo, je potrebno zagotoviti dovolj zmogljivo in prepustno povezavo (Gough, 2006, str. 21-35).


Kljub nenehnim izboljšavam nam videokonferenčna tehnologija omogoča le delno neverbalno komunikacijo. Slika sogovornika je namreč omejena, največkrat le na zgornji del telesa. Zaradi tega ne moremo v celoti zaznati odziva sogovornika ali skupine sogovornikov, kakor to lahko razberemo pri osebnem stiku (Cisco, 2009).

Poleg tehničnih omejitev se pojavljajo tudi težave pri udeležencih. Prihaja lahko do nelagodja med udeleženci, saj se le ti počutijo nepovezani z drugo stranjo. Pojavljajo se tudi težave pri nastopanju prek videokonferenčnega prenosa. Ljudje se namreč zaradi neaktivne vključitve še hitreje odmaknejo. Moderator ima zato pri tovrstnih sestankih še pomembnejšo vlogo kot pri navadnih sestankovanjih (Korošec et al., 2005, str. 18-21).

4.13.9 PRIPRAVA IN IZVEDBA VIDEOKONFERENCEPodobno kot pri tradicionalnih poslovnih sestankih sta tudi pri uporabi videokonferenčnega sestankovanja potrebni priprava in skrbno načrtovanje. Najprej je potrebno pripraviti dnevni red in predstaviti cilje, ki jih želimo doseči. V njem sta točno določena tudi začetek in konec ter časovna omejitev posameznih točk videokonferenčnega sestanka. Pri časovni določitvi videokonference, ki se bo odvijala v različnih časovnih širinah, je potrebno upoštevati časovni zamik. Čas izvedbe je potrebno določiti tako, da se izognemo sestankovanju izven delovnega časa. Tako pripravljen dnevni red je nato potrebno razdeliti vsem udeležencem. Za videokonferenčni sestanek pa je tako kot pri navadnem sestanku potrebno pripraviti tudi primeren prostor za udeležence, ki se bodo udeležili poslovnega srečanja. Da bi se izognili tehničnim nevšečnostim, je pred in med videokonferenčnim dogodkom dobrodošla prisotnost strokovnjaka, ki zagotovi ustrezno tehnično podporo.

4.13.10 PRIPRAVA PROSTORAUstrezna profesionalna oprema zahteva ustrezen prostor, v katerem se bo videokonferenca odvijala. Ob napačni razsvetljavi, napačni barvi ozadja ali celo prisotnosti hrupa iz okolice se kakovost delovanja sistema zmanjša. Zato je izbira prostora in opremljanje videokonferenčne dvorane zelo pomembno opravilo. Ponudniki zahtevnejših dvoranskih sistemov tako od naročnikov zahtevajo predpripravo prostora, v katerem se bodo videokonferenčni dogodki odvijali. Šele ko naročnik izpolni pogoje glede prostora in povezljivosti, se mu dostavi potrebna oprema.

Za kvaliteten zajem slike je osvetlitev prostora zelo pomemben dejavnik. Kamera se namreč odziva na svetlobo. V idealnih pogojih bi bile karakteristike kamere in monitorja linearne. To pomeni, da več kot ima kamera svetlobe, svetlejša bo slika na monitorju. V realnih pogojih pa temu ni tako, zato je potrebna ravno prava mera osvetljenosti, da dosežemo želeni učinek.

Videokonferenčni prostor mora onemogočati vstop neenakomerne naravne svetlobe skozi okna. To svetlobo je potrebno nadomestiti s posebnimi svetili, ki sobo enakomerno razsvetlijo. Uporaba klasične pisarniške razsvetlitve ni priporočljiva, saj v kolikor je razsvetlitev slaba, lahko prihaja do delne zatemnitve na prikazovalnikih, kar pa negativno vpliva na očesni stik s sogovorniki (Kermauner, 2006, str. 57-62).

Prav tako kot osvetlitev je pomembno tudi ozadje. Stene grobih struktur so odsvetovane. Pri izbiri barve ozadja se je potrebno izogniti barvam, ki povzročajo odsev luči ter bolj živim barvam, kot so na primer bela, rumena in rdeča. Te barve bi namreč povzročile dodatno stransko osvetlitev ali obledelost udeležencev. Zato se za videokonferenčne dvorane priporočajo standardne barve poslovnih prostorov. Priporočljivo je, da so barve, vzorci in dekoracije čim bolj podobne v vseh


videokonferenčnih dvoranah, ter da steklene površine ne pokrivajo več kot 20 % stenskih površin. Na steni za udeleženci pa se priporočata tudi logotip podjetja ter ime lokacije (Nil, 2009).

Naslednji pomemben dejavnik je ozvočenje. Že pri izbiri prostora je potrebno upoštevati hrup, ki prihaja iz okolice. Hrupu, ki ga povzročajo klimatske naprave, dvigala in druge naprave ter hrupu, ki prihaja iz prometne ceste, se je potrebno čim bolj izogniti. Da omejimo nastajanje hrupa v prostoru, talne površine prekrijemo z standardno pisarniško preprogo. Ob uporabi videokonferenčnega sistema pa je potrebno omejiti tudi šumenje, ki nastaja zaradi listov papirja, šepetanja, premikov stola itd. Kvaliteta zajema zvoka pri profesionalnih napravah je namreč na tako visokem nivoju, da tovrstni moteči dejavniki zaznavno znižujejo koncentracijo ali celo otežujejo komunikacijo med udeleženci (Nil, 2009).

Izbiro in razporeditev pohištva in opreme videokonferenčne sobe je potrebno skrbno načrtovati. Pohištvo mora biti nameščeno primerno glede na doseg kamer. Vrata sobe naj bodo na levi ali desni stranski steni in izven dosega sobe. Priporočljivo je, da je konferenčna miza v obliki trapeza ali polkroga, tako da imajo udeleženci na različnih lokacijah občutek, da sedijo za eno konferenčno mizo. Večje kot je število udeležencev na eni lokaciji, pomembnejša je tudi njihova razporeditev. Z pravilno razporeditvijo namreč zagotovimo primerno osvetlitev ter omogočimo enakovredno možnost sodelovanja v pogovoru (Nil, 2009).

4.13.11 PRIPRAVA UDELEŽENCEVPredvsem od uporabnikov, ki prihajajo iz poslovnega sveta in imajo z nastopanjem veliko izkušenj, pričakujemo profesionalen nastop. Kljub temu pa nastopanje pred kamero pri ljudeh povzroča različne odzive. Za kakovostno izvedbo videokonferenčnega sestanka je poleg predpriprav potrebna določena podučenost udeležencev.

Pri komunikaciji je pomembna razločnost, hitrost in glasnost govorjene besede. Če pri govorniku prihaja do težav pri katerem koli izmed teh treh dejavnikov, je to potrebno odpraviti oziroma opremo prilagoditi. Govornike, ki bodo nastopali prek videokonference, je potrebno predhodno opozoriti o časovnem zamiku med dejanskim govorom in posnetkom, ki ga sprejmejo udeleženci na drugih lokacijah. Korošec et al. (2005, str. 16) menijo, da je poleg govorjene besede pri komuniciranju pomemben tudi očesni stik. Udeleženci v videokonferenčnem pogovoru morajo najti stik z objektivom ter tako vzpostaviti kar se da realno komunikacijo.

Vsi poslovni sestanki zahtevajo določeno urejenost udeležencev. Zaradi nastopanja pred kamero obstajajo določena priporočila, ki naj bi jih udeleženci upoštevali. Svetuje se zmerna naličenost udeležencev ter neuporaba kreme za obraz, ki povzroča svetlikanje obraza. Ljudem temnejše polti in temnejših las se priporočajo svetlejša oblačila, ki pa ne smejo biti presvetla ali celo bela. Ljudem, ki so po naravi svetlejši pa se svetuje, da nosijo temnejša oblačila. Vsekakor se odsvetujejo oblačila z vzorci ter oblačila močnih aktivnih barv. Te barve namreč povzročajo distrakcijo in tako otežujejo komuniciranje (Korošec et al., 2005, str. 15).

Osebam, ki se ali se bodo pogosteje udeleževali videokonferenčnih sestankov, se priporoča obisk specializiranega tečaja, na katerem se bodo podučili o vedenju na videokonferenčnih srečanjih. Tem hitreje kot bodo namreč udeleženci osvojili potrebne veščine, boljši in uspešnejši bodo tudi poslovni sestanki na daljavo.


4.13.12 StandardiNavidezna konferenčna okolja so in v prihodnosti bodo še toliko bolj spremenila naše delo. Tisti, ki se že poslužujejo video konferenc so zamenjali miselnost. Z vedno boljšo telekomunikacijsko infrastrukturo pa je ta tehnologija vedno bolj dostopna navadnim občanom in ne le velikim podjetjem. Pri zmanjševanju prenosa in s tem višji kakovosti pa je pomembno tudi zgoščevanje podatkov (Jerman-Blažič, 1999). Danes imamo za prenos podatkov na voljo veliko medijev. Med možnostmi so naslednji standardi IP, ISDN, UMTS/EDGE,…

4.13.13 IPThe Internet Protocol (IP) je metoda ali protokol, ki omogoča pošiljanje podatkov od enega računalnika do drugega znotraj interneta. Vsak računalnik ima na internetu vsaj en IP naslov, ki ga identificira enolično glede na vse ostale računalnike v internetu. Ko pošiljamo ali prejemamo podatke (npr. elektronsko pošto) se sporočilo razdeli na manjše enote, ki jih imenujemo paketi. Vsak izmed paketov vsebuje podatke o naslovu obeh, prejemnika in pošiljatelja.

4.13.14 ISDNISDN je nabor CCITT/ITU standardov za prenos podatkov v digitalni obliki. Ponavadi imamo na voljo dva nivoja storitev. Prvi je Basic Rate Interface (BRI), ki je namenjen osebni uporabi in manjšim podjetjem, drugi pa je Primary Rate Interface (PRI) za velike uporabnike. Oba sta sestavljena iz kanalov B in D. B kanali so namenjeni prenosu podatkov, zvoka in ostalih storitev, dokler se D kanali uporabljajo za kontrolo in signalizacijo. BRI je ponavadi sestavljen iz dve 64 Kbps B kanalov in enega 16 Kbps D kanala. Tako, da omogoča prenose do 128 Kbps. PRI je sestavljen iz 23 B kanalov s 64 Kpbs in D kanala v Združenih državah Amerike, v Evropi pa imamo 30 B kanalov in enega D. Včasih se je uporabljal predvsem za video konferenčne sisteme, ki so delovali na večjih razdaljah. To pa zato, ker je zagotavljal boljšo kakovost. V praksi se je uporabljal kot minimum 128 Kbps kar predstavlja dve ISDN liniji ali 4 B kanale, maksimum pa je osem linij ISDN ali 16 B kanalov, kar nanese 512 Kbps. Danes ga je skorajda popolnoma izrinil IP prenos.

Standarde (ang. Standards) za videokonference usklajuje eden izmed treh sektorjev za usklajevanje standardov telekomunikacije, in sicer ITU (ang. International Telecommunication Union). Standardi, ki jih uporabljajo videokonferenčni sistemi, so:

H.320 ITU-standard za videokonference je namenjen povezovanju po ISDN (ang. Integrated Digital Service Network). Udeleženci videokonference lahko uporabljajo različno opremo, vendar mora biti ta med seboj združljiva. Omenjen standard je krovni standard, tako da uporablja tudi druge (pod) standarde (npr. G.711, H.264, H.239, H.221).

ITU H.323 ITU-standard za prenos multimedijske komunikacije (zvoka, videa in podatkov) po IP–omrežju (tudi internet), krajevnih omrežjih IPX (ang. Internet Packet eXchange Local Area Network) in WAN (Wide area Network). Lastnosti omenjenega standarda so, da ga lahko realiziramo samo programsko, deluje pa po TCP/IP (ang. Transmission Control Protocol) omrežjih.

H.324 je krovni standard za videokonference z običajnimi telefonskimi linijami. T.120 je standard za uporabo naprednejših funkcionalnosti videokonference. Omogoča

klepetanje (ang. Chat), prenos datotek, izmenjavo in souporabo dokumentov, uporabe table


(ang. Whiteboard) itd. Videokonferenčni sistemi uporabljajo tudi avdio in video standarde ter standarde za podatke in nadzor.

Kaj je IP pretakanje ?IP pretakanje je prenos avdio in video podatkov preko IP omrežja, z namenom takojšnjega prikaza, kjer poslani IP paketki vsebujejo podatke , katere lahko ob prijetju prejemnik takoj predvaja. Pretakanje, strujanje (Streaming) se lahko uporablja v realnem času, kjer se avdio in video podatki pošiljajo v “živo” iz shrambe podatkov, iz temu namenjenemu strežniku, ki podpira prenos na zahtevo (on demand). PCS sistemi uporabljajo prvi tip “ v živo” se pravi v realnem času. Drugi tip je snemanje na spominske mediji in pošiljanje, ter možna uporaba v druge namene (kasnejše obdelave, shrambe, razpršenega večkratnega predvajanja). IP pretakanje je lahko izvedeno na dva načina, hkratnega več oddajanja (multicast) in enojnega ločenega oddajanja (unicast).

4.13.15 Multimedijske konference in tehnologija

Multicast in Unicast

Z naraščajočimi zmogljivostmi internetnih povezav je vedno bolj pogost tudi prenos zvoka in slike z internetnimi protokoli. V šolah, dvoranah, ustanovah, se uporabljajo video-konferenčni sistemi, ki omogočajo prenos zvoka in slike med dvema sistemoma v Internetu. V takih primerih gre za t.i. ''unicast'' način prenosa podatkov, kjer en sistem sprejema podatke , ki jih pošilja drug sistem.

Ko je sistemov, na katerih bi radi sprejemali podatke z oddajnega sistema, več, je bolj primeren t.i. ''multicast'' način prenosa podatkov.

IP multicast je učinkovit način hkratnega pošiljanja paketov na več IP naslovov, ki so zahtevali sprejem podatkov. Multimedijski konferenčni sistemi, ki uporabljajo običajen (unicast) prenos zvoka in slike, se pogosto opirajo na standard za multimedijske aplikacije, ki se imenuje H.323 in je osnova za avdio, video in podatkovne komunikacije v IP omrežjih. Protokoli H.323 so zgrajeni iz več drugih nižjenivojskih protokolov. Navedba najbolj pogostih IP protokolov in vrat, ki jih uporabljajo nekatere storitve v multimedijskih komunikacijah. Nekatere multimedijske konferenčne storitve v IP omrežjih. V tabeli je opisan vhodni promet.


Problem unicast prenosov je njihova neučinkovitost, ko v konferenci sodeluje več sistemov. Enaki podatki se v omrežju prenašajo večkrat - za vsak ciljni sistem posebej. Tehnologija, ki omogoča učinkovit multimedijski prenos podatkov na tak način, da se podatki iz oddajnega sistema prenašajo do večjega števila ciljnih sistemov le v enem toku podatkov do ciljnega omrežja, se v angleščini imenuje ''multicasting''.

Za prenos zvoka, slike in drugih podatkov se v obeh različicah tehnologije multicast uporablja protokol UDP. Izvorna in cilja vrata so običajno nad 1023.

Prenosi v tehnologiji multicast so razvrščeni v t.i. skupine (angl. Multicast Sessions). Uporabnik, ki želi sodelovati ali samo spremljati prenos v neki skupini, se mora v to skupino prijaviti. V lokalnih omrežjih (LAN-ih) se za prijavljanje in odjavljanje iz multicast prenosov oz. skupin uporablja protokol IGMP (angl. Internet Group Management Protocol).

4.13.16 Hop Count

Vsak podatek vsebovan v IP paketku, ki potuje od svojega izvora k cilju se referira kot hop. Na primer, če mora sporočilo iz strežnika potovati skozi usmerjevalnik (router) preden doseže končne postaje, pomeni da je hop števec 2, najprej se šteje potovanje med strežnikom in usmerjevalcem in med usmerjevalcem in končno destinacijo. S strežniške strani je določen hop count v obliki, kako dolgo bo paketek živ, TTL(Time To Live), oziroma sprejet. Število hopov se določi, z vsakim prehodom skozi usmerjevalnik, pa se zmanjša za 1. Če doseže vrednost 0 pa ima še pred seboj usmerjevalnik, ga ta zavrže. Ta mehanizem preprečuje da bi IP paketki stalno ponovno krožili v omrežju in povzročali promet, trke (collision).

4.13.17 Pretakanje (Stream) in snemalne možnosti

http://www.islovar.org/forumi/sporocila.asp?id=167&idk=2&debatestran=3

Sony PCS-G50/G50P/G70/G70P videokonferenčni sistemi v standardu z možnostjo večoddajnega (multicasting) videa in avdiapreko IP omrežja in hkratnega snemanja podatkov na lokalno spominsko kartico. Te pretočne (stream) možnosti omogočajo , da je lahko videokonferenca vidna v realnem


http://www.islovar.org/forumi/sporocila.asp?id=167&idk=2&debatestran=3

času iz vseh soban, ki uporabljajo PCS system in ustrezno opremljen PC. Snemalna možnost omogoča, kasnejše predvajanje in analiziranje.

4.13.18 Poslovno orodje vizualne komunikacije

Sony PCS-G50

Slika 48: PCS-G50

PCS-G50 se ponaša z maksimalno video prenosnim ratingom, ki znaša 4Mb/s preko IP omrežja in podpira izjemno visoke video resolucije.

Pri uporabi H.263 videocodec/4CIF formatu izdaja video resolucijo celo primerljivo z vsemi TV standardi oddajanja.

Prav tako ni omejena oprema pri prehajanju, preklopu na višji standard H.264 video codec, za hitrejši pretok ali obratno, kar pomeni tudi kompatibilnost s starejšimi različicami ITU-T videokonferenčnih codec-ov s starejšimi sistemi. Seveda je medsebojna kompatibilnost z drugimi PCS sistemi zagotovljena, a le z možnostjo internega sistema MCU (Multi- Control Unit), podpira pa simultano več točkovno (multi point) videkonferenčni sistem z največ 6 končnimi točkami (end points), če pa sta dve enoti PCS-G50 povezani v kaskado pa celo 10 končnih točk (end points). Vsi postavljeni mostovi (bridges) med enotami ( kot npr. PCS-G50) delujejo med ISDN in IP omrežjem (če je to potrebno) in propustno brez zmogljivostnih izgub celotnega sistema.

Ostale nekatere ključne možnosti opredeljujejo:

Site- name display function Memory Stick™ mediaData sharingQoS support Encryption functionStreaming functionDigital whiteboard support

prikaz imena klicajočegazajem medija na spominsko karticodeljenje podatkovprimerna zagotovitev signala, glede na omrežjemožnost kodiranja podatkov, varnostpretakanjemožnost oglasne deske


4.13.19 Video/ High Speed omrežna povezava

Z visoko kvalitetno Video/ High Speed omrežno povezavo PCS-G50 izdaja vrhunsko kvaliteto slike na obeh omrežjih (ISDN (H.320) in IP (H323) in polno podporo ne prikladnem ITU-T (starejši format) Na protokolu H.263, podpora 4CIF formata podpira največjo vrednost (rate) 30 fps (sličic na sekundo), pri protokolu H.264 pa celo s prepletanjem (interlaced) 60 polj na sekundo. Z uporabo MCU programske opreme, PCS-G50 lahko komunicira s 5 oddaljenimi videokonferenčnimi sistemi, istočasno, z uporabo enega (ISDN) ali drugega protokola (IP) ali obojnega, mostično povezovanje (bridging).

4.13.20 Kaj je posebno in edinstveno, glede PCS-G50?

Podaja res izjemno visoko kvaliteto, H.264CIF videa in čistega MPEG-4 AAC avdia, posamezno ali v večtočkovnih sistemih (angl. Multipoint Videoconferencing Systems). Dodajanje novih sistemov se preprosto vrši s klicnimi funkcijami (ISDN).Multi-Point Videokonferenca do 10 odjemalcev.

Slika 49: Site name display

Med sami več krajevnimi video konferencami, je težko zagotoviti sledenje vseh udeležencev (participiants), vendar lahko z funkcijo PCS-G50 Site name display-a odpravimo tudi to težavo. S to funkcijo lahko prikažemo vse kar se tiče podjetja ali poslovnih enot, omogočimo vsem udeležencev, udeležitve in spremljanja vseh dogodkov (parties).

Slika 50: Multi-Point Videokonferenca

4.13.21 Avdio vizualni (A/V) snemanje na spominski medijZajem avdio in video signala med samo konferenco je zelo pomembno, se pravi snemanje vsega dogajanja med konferenco. Na glavnem monitorju (AV snemanje ni podprto, pa tudi snemanje predstavitve ne, če je AES (kriptiranje) aktivno,) se lahko snema neposredno na spominsko kartico MPEG-4 formatu in se lahko ponovno prikazuje na katerem koli računalniku, z uporabo QuickTime® media player-jem.

4.13.22 Medsebojno deljenje datotekPodatki, ki so na lokalnih računalnikih, lahko služijo kot izmenjava in služijo vsem videokonferenčnim udeležencem, s tem prehaja medsebojna komunikacija na še višji nivo. Vsaka slika ki je lahko prikazana na računalniku, se lahko pošlje ali sprejme v osnovni XGA resoluciji , s to nastavitvijo je omogočeno deljenje datotek. Kot dodatek, informacija, ki je prikazana na Whiteboard-u lahko vidijo vsi udeleženci konference v realnem času ali je shranjena za kasnejši ogled ali obdelavo.


4.13.23 Integrirana možnost predvajanjaZa oddajanje (potrebna je uporaba multicast routerja) video konferenc velikemu številu poslušateljev oziroma gledateljev, izobraževalnih dogodkov ali korporacijskih govorov, je ta funkcija, integrirana v preprosti rešitvi, ki jo nudi vsak internetni brskalnik. Integrirana predvajalna funkcija (built-in streaming function) omogoča oddaljenim uporabnikom, prijavo na vsakem računalniku z uporabo Internet brskalnika, z vpisanim internetnim naslovom (IP) uporabniškim imenom in geslom, predvajanje interaktivnih vsebin. Čisto preprosto, možno je uporabljati, tudi več oken in stalno povezavo in s tem spremljanje avdio in video vsebin. S to možnostjo lahko stotine ljudi, po vsem svetu enostavno spremlja dogajanje v konferenčnem prostoru. Sistemske zahteve so poudarjene pri internetnem brskalniku, najprej v različici brskalnika od 6.0 navzgor, različici operacijskega sistema, različici Win XP, Vista ali spremljanje preko programa različice QuickTime 6.0 in više.

4.13.24 Fleksibilni prikaz vzorcev na vseh straneh (odjemalcih)V primerjavi z navadnimi vzorčenji, prikazovanji, kot je npr. prikazovanje na oddaljenih zaključnih točkah v celozaslonskem načinu ali prikazovanje bližnjih in oddaljenih zaključnih točkah v obliki slika v sliki, se v tej multikonferenčni opremi uporabljajo različni, spreminjajoči se prikazi vzorčenj. S podporo (4 slikovno in 6 slikovno) , v več zaslonskem načinu prikaza seveda z vzorcem, prikazom, ki je enak številu povezanih strani (odjemnih mest). V obeh primerih celozaslonskem načinu ali več zaslonskem načinu imamo možnosti dveh vrst prikazovanja.

4.13.25 Zvočni preklopni sistem (Voice Switching)Ta možnost preklapljanja nam omogoča , da se prikaz z oddaljenih in bližnjih točk vrši preko zaznavanja aktivnosti avdio signala.

To pomeni da se v celozaslonskem načinu, pojavi slika govorečega, prav tako v več zaslonskem načinu, največja slika tistega udeleženca, ki aktivno dviguje avdio signal. ( npr , eden od 6 slik na zaslonu se poveča ob aktivnosti).

Slika 51: Zvočno preklapljanje v več zaslonskem načinu

Izbrana lokacija (Fixed Site)Kot nam že ime ponazarja, gre za prikaz, ne glede ali gre za celozaslonski ali več zaslonski način, stalno ostaja slika v ospredju tistega, ki smo ga dali v ospredje in označili za izbrano lokacijo.


Daljinski upravljalec (Remote control)Z daljinskim upravljalcem si precej olajšamo delo, saj nam omogoča kar veliko število možnosti. S smernimi tipkami lahko na upravljalcu, izberemo in pokličemo kontakt ( klic), ki ga želimo, lahko si nastavimo program in način prikaza, koga bomo dali v ospredje, kakšno povezavo bomo uporabljali, kakšen način (celozaslonski ali več zaslonski), seveda preko glavnega menija. Preko 500 kontaktov se lahko shrani, v priročni imenik, z možnostjo pregledovanja zgodovine (lahko prikaže zadnjih 32 klicev), poimenovanja klicev, itd.

Slika 52: Launcher Menu Slika: Phone Book

Vrhunski ZvokSam sistem PCS-G50 reproducira čisti in naraven zvok, z uporabo MPEG4 AAC (Advance Avdio Coding) na 14KHz in vgrajen proti odmevni sistem, ki minimizira nezaželjene odmeve med konferenco. Kompatibilnost z velikim številom različne opreme, recimo Sony-evih zunanjih mikrofonov in zvočnikov, vključno z unidirectionalnimi in omnidirectionalnimi modeli. Sam sistem se obravnava kot profesionalen, posebej cenjen v strokovnem pogledu A/V uporabnikov, tako moč, možnosti in prilagodljivostjo. Ponaša se z izjemnim zvokom v konferenčnih sobah, ki so prirejene v obliku črke U, studiji, učilnicah, auditorijih.

4.14 Različni tipi postavitev omizja

Slika : U-Shaped Conference Table Slika : Front-Shaped Conference Table

Preko 80 zunanjih naprav se lahko poveže v sistemsko verigo (z kaskado celo več) in se s tem omogoči da resnično lahko vsaka stran participira in je zvokovno slišna. Prav tako je zvok sinhroniziran s sliko.

4.15 Stilsko oblikovan design opremeZ elegantnim oblikovanjem in različnimi opcijskimi postavitvami, kamere, opreme (glavne enote in codec naprave), lahko ustreza tudi v najbolj klasične konferenčne prostore, kot tudi v najmodernejše.


Če je zahtevana postavitev sledeča: Veliki zaslon (30” to 50” PDP/LCD TV) ali monitor, pričvrščena kamera (camera/codec) nad njim, dobimo občutek kot da imamo naravni očesni kontakt (eye conntact) z sodelujočimi, kljub temu da gledamo v ekran med video konferenco. ( pomembna je oddaljenost od zaslona).

4.16 Možnosti priključkov in razširitve

Slika : priključki in razširitve

4.17 Primer enostavne konfiguracije sistema

Slika: konfiguracija sistemaPCS-1IP NETWORKISDNPCSA-B768S(opcija)Digital Whiteboard(opcija)Monitor(opcija)PCS-A1

Zvočniki (opcija)projektorSistem PCS-G50KameraPCS- TL30PCSA-B768S (opcija)PCSA-DSB1S 8opcija)PC (opcija)Monitor (opcija)

4.18 Podpora spominski kartici (Memory Stick PROTM, DUOTM)Osebni klicni imeniki (phone books) lahko nastanejo in shranjujemo na spominski medij, lahko tudi na spominski ključek. S preprostim vnosom pomnilniškega medija v glavno enoto PCS.G50, enota samodejno prepozna medij in vsebino na njem, torej ni več potrebnega kopiranja ali celo ponovnega vnašanja v primeru različnih lokacij, videokonferenc, predavateljev, sodelujočih. Na spominski kartici je mogoče hraniti tudi ostale podatke , kot recimo, shramba zajetih slik, računalniških podatkov, slike iz elektronskih tabel, panelov, lahko se uporabi za nagraditev sistema, programov in dodajanja programov. Multimedijski konferenčni sistemi, ki uporabljajo običajen (unicast) prenos zvoka in slike, se pogosto opirajo na standard za multimedijske aplikacije, ki se imenuje H.323 in je osnova za avdio, video in podatkovne komunikacije v IP omrežjih.

Vir: http://www.academia.si/videokonferencna-podpora/2


http://www.academia.si/videokonferencna-podpora/2

4.19 Primerjava e-konferenc in videokonferencEna izmed razlik med e-konferenco in videokonferenco je uporaba strojne (ang. Hardware) in programske opreme (ang. Software). Videokonferenca uporablja dodatno strojno opremo, ki je e-konferenca običajno ne potrebuje. Pri videokonferenci imamo kvalitetnejši video in avdio prenos zaradi omenjene dodatne strojne opreme. E-konference so veliko bolj aplikacijsko usmerjene, videokonference pa se bolj usmerjajo na video komunikacijo med udeleženci. Sama vzpostavitev e-konference je lažja in hitrejša od videokonference ter tudi cenejša, saj ne rabimo dodatne strojne opreme.

4.20 Uporabnost videokonference V poslovnem svetu razvitih podjetij je videokonferenca pogosto uporabljena kot medij, preko katerega potekajo seje vodstva posameznih poslovalnic s svojo matično enoto ali celo običajni t.i. delovni sestanki pri organizaciji dela z več poslovnimi enotami, razširjenimi po večjem geografskem področju. S tako uporabo si podjetja drastično znižajo stroške, saj privarčujejo čas in strošek poslovnih potovanj, ki bi jih sicer opravljali z avtom ali celo letalom.

Prav tako so sodobni videokonferenčni sistemi primerni za izobraževalne namene. Izobraževanje na daljavo je oblika izobraževanja, za katero je značilno, da sta učitelj in študent večinoma ločena, da izobraževalni proces poteka s pomočjo različnih medijev ter da izobraževalna organizacija študentom nudi možnost dvosmernega komuniciranja in organizira občasna študijska srečanja. Poučevanje ne poteka v obliki pouka v razredu tako kot pri tradicionalnem izobraževanju, kjer sta učitelj in študent fizično prisotna ob istem času na istem prostoru, učitelj pa posreduje snov študentom v razredu ustno (face-to-face). Pri študiju na daljavo je znanje posredovano večinoma z mehanskimi ali elektronskimi mediji, zato je študij na daljavo oblika indirektnega izobraževanja. Izobraževanje na daljavo v današnjem svetu ni nič nenavadnega in se tudi zaradi tempa sodobnega človeka čedalje bolj uveljavlja. Učenje zaradi samega načina prenosa ni oteženo in ne podaljšuje učnega procesa. S pomočjo interaktivnosti samega medija lahko vzpostavimo zelo oseben stik, torej dovolj oseben, da se lahko takšen način izobraževanja v prihodnosti še bolj razširi. Učitelj in učenec se med sabo lahko vidita in je prepoznavanje stopnje razumevanja s strani učitelja dosti lažje. Možnost sodelovanja tujih učiteljev (npr. pri pouku tujih jezikov) ali posebnih strokovnjakov (specialistični predmeti) je pri tem načinu izobraževanja še toliko večja, saj fizična prisotnost vseh udeleženih na istem kraju ni več pogoj za uspešno izvedbo srečanja.

Možnosti uporabe so zelo velike, skoraj vsi poznamo spletne klepetalnice in različne programe, ki omogočajo klepet preko spleta (MSN, ICQ, Skype). Do nedavnega se je s pomočjo računalnika »klepetalo« le s prenašanjem natipkanih sporočil preko različnih protokolov na internetu. Dandanes v takšno komuniciranje že bistveno posega t.i. video pogovor oziroma video klic, udeleženci pa za to seveda potrebujejo ustrezno opremo (kamero, mikrofon, računalnik, internet).


Documents

NAPREDNO VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME · Web viewSliko lahko tudi dodatno obdelamo, nato pa jo shranimo. Nekateri za shranjevanje zajete slike uporabljajo kar Word, vendar se težava