1

NAČRT ZA UVEDBO POSKUSA

»UVAJANJE IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO ZA DIJAKE ŠPORTNIKE«

Ljubljana, 20. februar 2010

2

ODGOVORNA OSEBA IN ČLANI PROJEKTNE SKUPINE, KI BODO VODILI POSKUS

Nosilec projekta: mag. Rado Wechtersbach, Zavod RS za šolstvo

Notranji sodelavci in sodelavke: dr. Aco Cankar, mag. Marija Ţveglič, Silva Kmetič, mag. Vilma

Brodnik, Anita Poberţnik, Breda Lorenci, mag Nives Kreuh;

Zunanji sodelavci: Alenka Makuc Adamič (MIRK Ljubljana), Bojana Okorn Počivavšek (Olimpijski

komite Slovenije, Ljubljana), dr. Matej Majerič (Fakulteta za šport, Ljubljana);

učitelji slovenščine: Irena Rakovec Ţumer, Nives Kriţnar (ESIC Kranj), Nuša Šorn (Gim.

Šiška), Tanja Šket (Gim. Vič), Marijana Klemenčič Glavica (Gim. Ledina), Boris Svetel

(II. Gim Mb);

učitelji matematike: Tanja Ahčin (ESIC Kranj), Maja Breznik Kuklec (Gim. Šiška), Nataša

Šuligoj (Gim. Vič), Uroš Cotman (Gim. Ledina), Tatjana Simonič (II. Gim Mb);

učitelji kemije: Tatjana Mohar (ESIC Kranj), Monika Pogačnik ((Gim. Šiška), Marta Lukanec,

Alenka Mozer (Gim. Vič), Špela Tršek (Gim. Ledina), Darja Kravanja (II. Gim Mb);

učitelji zgodovine: Irena Rahotina (ESIC Kranj), Nataša Urankar (Gim. Šiška), Darinka Kaduc

Magajna, Mojca Glaser Tehovnik (Gim. Vič), Boris Bovha (Gim. Ledina), Renato

Kuzman (II. Gim Mb);

učitelji informatike: Klemen Urankar, Bojan Leskovar (ESIC Kranj), Marko Uršič (Gim.

Šiška), Alenka Krapeţ (Gim. Vič), Gregor Anţelj (Gim. Ledina), Mirko Pešec (II. Gim

Mb).

UTEMELJITEV POSKUSA Z ANALIZO STANJA IN NAVEDBO RAZLOGOV ZA UVEDBO

Uvod

V svetu, v katerem ţivimo, ima šport pomembno vlogo. S svojimi pojavnimi oblikami, športno

vzgojo, rekreativno in izrazito tekmovalno dejavnostjo, prispeva h kakovosti ţivljenja današnjega

človeka in je vse pomembnejša kulturna sestavina sodobne druţbe. Četudi so nekatere njegove

manifestacije protislovne in zato niso vedno deleţne splošnega soglasja, ga drţava in druţba

priznavata in sprejemata v njegovi celovitosti ter skrbita za njegov razvoj. Razvoj vrhunskega športa

zahteva iskanje novih, boljših rešitev pri izbiri talentov, skrbi za njihov razvoj in snovanju takšnih

oblik dela, ki bi celovito zajemale vsa bistvena področja zorenja mladega človeka. Čeprav druga

področja športa niso nič manj pomembna in jih ni mogoče pojmovati in obravnavati izolirano,

vrhunski šport vendarle zavzema središčno vlogo v medijih in je zato področje številnih interesov

(Cankar, Kovač, 1995).

Šola v veliki meri odloča o prihodnosti posameznika, čeprav včasih komaj sledi in v manjši meri

upošteva posebnosti in zahteve nadarjenih dijakinj in dijakov (v nadaljevanju dijakov). To velja tudi

za športno področje. Poudarjena storilnostna motivacija, ki je značilna za boljše športnike, je v enaki

meri izraţena tudi pri šolskem delu. Prav gotovo pa obstajajo meje, kjer športni trening in z njim

povezana obremenjenost in odsotnost mladega športnika ne dopuščajo več koncentriranega dela v šoli.

S tem ne trdimo, da dijaki športniki ne morejo in ne bodo opravili svojih šolskih obveznosti, zato je še

posebej pomembno, da v šoli v nobenem trenutku ne smejo dobiti občutka, da bo njihova šolska in

poklicna kariera zaradi športnih doseţkov omogočena sama po sebi. Z vidika daljše časovne

perspektive je to vedno neke vrste prevara (prav tam, str. 95).

Čim več časa se mladi ukvarjajo z vrhunskim športom, tem bolj skrbno je treba usmerjati tudi njihov

osebnostno-intelektualni, socialni in emocionalni razvoj. Posebna pozornost naj bo namenjena šolski

uspešnosti. Dijak športnik, ki je uspešen v šoli, bo doţivljal uspešnost tudi v športu, neuspehi v šoli pa

porušijo stabilnost športnikove motivacije za doseganje visokih športnih rezultatov. Le tak razvoj pri

mladih zagotavlja trajno športno stabilizacijo. Zato pri tem prevzemajo posebno odgovornost tisti, ki

mlade športnike usmerjajo, učijo in jim pripravljajo programe dela.

3

Javni interes za uresničevanje tega je v Sloveniji opredeljen z Nacionalnim programom športa v

Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 24/00). S tem programom drţava soustvarja pogoje za razvoj

športa (MŠŠ, 2009). Način podpore športnikom je določen z vsebinami in strokovnimi ter razvojnimi

nalogami nacionalnega programa in z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 22/98). Med obstoječo

podporo drţave sodi med drugim tudi prilagajanje šolskih obveznosti vrhunskim športnikom. To je

urejeno z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 102/07), Zakonom o gimnazijah

(Uradni list RS, št. 1/07), Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (Uradni list RS, št. 79/06)

in z drugimi podzakonskimi akti.

Zakon o gimnaziji v 18. členu omogoča, da se perspektivnim in vrhunskim športnikom lahko prilagodi

opravljanje obveznosti iz izobraţevalnega programa na način, ki ga določi minister. V 6. členu

Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti (Uradni list RS, št. 38/09) je določeno, da se prilagoditev

šolskih obveznosti dijaku določi z osebnim izobraţevalnim načrtom. Ta vsebuje:

obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,

obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,

roke in način ocenjevanja znanja,

roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,

roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega izobraţevalnega načrta,

druge pravice in obveznosti šole in dijaka.

V 7. členu istega pravilnika je določeno, da osebni izobraţevalni načrt pripravi strokovni delavec, ki

ga imenuje ravnatelj. Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika,

pripravi strokovni delavec osebni izobraţevalni načrt v sodelovanju z dijakom in ga uskladi z

oddelčnim učiteljskim zborom, s starši, če to ţelijo, in s športnim društvom oziroma z nacionalno

panoţno športno zvezo.

Opis stanja

Iz razpoloţljivih podatkov (Poročila o delovanju srednjih šol, dosegljiva na spletu) je mogoče

ugotoviti, da šole praviloma omogočajo perspektivnim in vrhunskim športnikom daljšo odsotnost od

pouka zaradi športnih priprav in tekmovanj. To velja tudi za druge sestavine vzgojno-izobraţevalnega

procesa, saj šole na primer prilagajajo načine in roke za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanje

drugih obveznosti. Rezultati ankete, ki jo je v letu 2006 izvedel Olimpijski komite Slovenije med

slovenskimi vrhunskimi športniki in štipendisti Olimpijskega komiteja, kaţejo, da so bili dijaki

športnih oddelkov odsotni poprečno 57 dni na leto (največ 175 dni - celo leto in najmanj 10 dni),

dijaki splošnih oddelkov pa 32 dni na leto (Adamič, 2009). Tolikšna odsotnost predstavlja velik

manjko in prinaša številne probleme. Za reševanje tega problema so bile v svetu in pri nas

najpogosteje uporabljene različne organizacijske oblike izobraţevanja, v zadnjem času pa se največ

pozornosti namenja izobraţevanju na daljavo.

Izobraževanje na daljavo Izobraţevanje na daljavo je v izobraţevanju prisotno ţe blizu 300 let (Maclean, 2001). Praktično se je

začelo leta 1728, ko je Univerza v Bostonu ponudila študij za gibalno ovirane študente, pri katerem le-

ti niso obiskovali predavanj, ampak so tedensko dobivali ustrezna gradiva in naloge, njihove rešitve pa

so nato vračali profesorju. Razmah poštne sluţbe v 19. stoletju je takšno izobraţevanje razširil po vseh

Zdruţenih drţavah Amerike.

V Evropi je bilo izobraţevanje na daljavo uvedeno nekoliko kasneje. Za začetnika velja Univerza v

Londonu, ki je takšno izobraţevanje uvedla leta 1858. Na podlagi dobrih rezultatov so 10 let kasneje

uvedli poseben program, ki je takšno dopisno izobraţevanje omogočila vsem študentom. Dopisno

izobraţevanje se je najbolj razmahnilo v Avstraliji in Novi Zelandiji. Namenjeno je bilo predvsem

študentom, ki zaradi prostorske oddaljenosti od študijskih središč niso redno obiskovali pouka.

Sčasoma se je razširilo tudi v srednjo in osnovno šolo (Maclean, 2001).

4

Za komunikacijo med učiteljem in učencem so z razvojem začeli uporabljati poleg pisnih medijev tudi

radio in televizijo, v zadnjem času pa zlasti računalnike in z njimi povezane tehnologije informacijske

druţbe (TID). S slednjimi so bile odpravljene najpomembnejše slabosti dopisnega izobraţevanja

(Guri-Rosenblit (2005):

izoliranost in osamljenost – komunikacija med učenci in učiteljem oziroma med učenci

samimi poteka prek e-pošte, sinhronih in asinhronih forumov ter zlasti v spletnih učilnicah;

dostop do knjiţnic in drugih informacijskih virov – praktično vse knjiţnice omogočajo

brskanje po svojih katalogih in izposojo ustreznih gradiv prek spleta, na spletu so objave

dnevnih časopisov, uradnih listov, drţavnih organov itn.;

dostop do študijskih gradiv in podatkov o študijskih obveznostih – spletne tehnologije

omogočajo interaktivno učenje, večjo razgibanost učne snovi in sledenje napredovanju učenca

pri doseganju izobraţevalnih ciljev.

Danes je izobraţevanje na daljavo z uporabo TID zelo razširjeno in povsem enakovredno klasičnemu

izobraţevanju (Andrews in Haythornthwaite, 2007). Če na primer v iskalniku Google odtipkamo

besedno zvezo »Distance education«, dobimo blizu 4.500.000 zadetkov, za zvezo »Distance learning«

pa prek 36.000.000 zadetkov. Konference, ki obravnavajo problematiko izobraţevanja na daljavo se

izvajajo skoraj vsak mesec (npr. http://www.adec.edu/conf-work.html). V svetu obstajajo številne

izobraţevalne ustanove, ki izobraţujejo izključno na daljavo, npr. ameriški Distance Education

Consortium (ADAC), ki zdruţuje 65 ameriških univerz in srednjih šol in v okviru katerega se na

daljavo izobraţuje več milijonov ljudi iz celega sveta, kanadska Athabasca Open University (AOU),

na kateri se šola prek 37.000 študentov (http://www2.athabascau.ca/aboutau/glance.php) in angleška

Open University (OU), ki je bila ustanovljena 1969 in ima danes blizu 200.000 študentov

(http://www.open.ac.uk/ about/ou/). Andreson (2008), ki velja za vodilnega strokovnjaka na področju

izobraţevanja na daljavo, navaja, da se takšno ali drugačno izobraţevanje na daljavo izvaja na

praktično vseh ameriških univerzah, izključno na daljavo pa se izobraţuje od 20 – 40 % študentov.

Izobraţevanje na daljavo je bilo zaradi kulturnih, socialnih, psiholoških in drugih zadrţkov dolgo

omejeno predvsem na univerzitetno izobraţevanje in izobraţevanje ob delu. Z uveljavitvijo spletnih

učilnic in tehnologij za delo v njih pa se je uveljavilo tudi v osnovni in srednji šoli (Sammons, 2003).

Danes je razvoj izobraţevanja na daljavo najhitrejši ravno v teh dveh segmentih izobraţevanja (Cox,

2007). V Ameriki praktično vse šole K-12 svojim učencem ponujajo na spletu različna gradiva,

omogočajo komunikacijo z učiteljem in reševanje testov ter pogovore učitelja s starši. Obstajajo tudi

šole, ki ponujajo celotno izobraţevanje na daljavo (najpogosteje v višjih razredih 9-12, npr.

Clintondale Virtual Schools). Šole izobraţujejo na daljavo po programih, prilagojenih učencem, ki

zajemajo različne aktivnosti doma, v naravi in v spletni učilnici. Izobraţevalni program je sestavljen

individualno in prilagojen interesu učenca, njegovim zmoţnostim in stilom učenja. Izobraţevanje

poteka pod mentorstvom voditelja (tutorja), pri izobraţevanju pa aktivno sodelujejo tudi starši. V

okviru izobraţevanja je predvidenih več srečanj, učenec pa se lahko kadarkoli dogovori za

individualno konzultacijo. Da šola lahko izvaja javno veljavne programe v ZDA, mora njihov program

predhodno potrditi Komisija za akreditacijo (Commission for International and Trans-Regional

Accreditation - CITA). Do danes je komisija potrdila prek 26.000 programov na šolah iz celega sveta

(http://www.citaschools.org). Na spletu obstajajo seznami, v katerih lahko starši in bodoči učenci

primerjajo ponudbe šol in izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza (npr.

http://www.distancelearninginfo.com /k12/index.html).

V Sloveniji je izobraţevanje na daljavo manj razširjeno. Ekonomska fakulteta, ki ima na tem področju

najdaljšo tradicijo, izobraţuje na daljavo pribliţno 30 % študentov v visokošolskem programu Visoka

poslovna šola (http://www.ef.uni-lj.si/studij/r3p2/snd/izvedba.asp). Občasno izobraţevanje na daljavo

(uporaba spletna učilnice, razpoloţljivost e-gradiv in različnih programskih orodij in pripomočkov) pa

je prisotno pri večini predmetov na praktično vseh fakultetah (npr. http://distance.pfmb.uni-mb.si). Na

področju izobraţevanja na daljavo je Ministrstvo za šolstvo in šport do zdaj v osnovnih in srednjih

šolah poskrbelo zlasti za razvoj gradiv. Gre za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi in

odprtokodne projekte (Horvat et al., 2009). Izdelana so bila številna gradiva, s katerimi so avtorji

ţeleli napolniti Slovensko izobraţevalno omreţje (Čač et al., 2007), nastalo pa je tudi več centrov

5

znanja (npr. nauk.si, profutura.sev.si, e-um.si in praktik.si), ki brezplačno ponujajo izdelana

izobraţevalna e-gradiva.

Mnoţica e-gradiv je vzbudila učitelje, da so začeli razmišljati o njihovem vključevanju v svoj pouk.

Pri tem so naleteli na številne teţave. Predvsem so potrebovali pomoč pri izbiri, namestitvi in

upravljanju z e-gradivi (Lukšič, 2007). Začutili so potrebo po nekakšnem sistemu za upravljanje z

učnimi vsebinami. Leta 2008 je javni zavod Arnes (Akademska in raziskovalna mreţa Slovenije)

poenotil delne prevode prostega sistema Moodle (angl. Modular Object-Oriented Dynamic Learning

Environment) in ga v uradni distribuciji ponudil šolam kot sistem za upravljanje izobraţevanja (angl.

Learning management system – LMS) (Horvat et al., 2008). V letu 2009 je Arnes omogočil svojim

uporabnikom uporabo tega sistema kot eno izmed svojih standardnih storitev.

Danes ponuja veliko osnovnih in domala vse srednje šole v Sloveniji svojim učencem oziroma

dijakom uporabo spletne učilnice v sistemu Moodle. Tu so na voljo različna gradiva in testi, učenci pa

lahko sodelujejo tudi v različnih forumih in komunicirajo med seboj in z učitelji (npr.http://www.s-

gls.lj.edus.si/www/index.phpoption=com_content&view=category&layout=blog&id=70&Itemid=94).

Kljub temu pa šole še ne omogočajo opravljanje določenih učnih obveznosti na daljavo učencem ali

dijakom, ki so odsotni dalj časa.

Izobraževanje vrhunskih športnikov na daljavo O problematiki izobraţevanja učencev in dijakov, ki imajo status perspektivnega ali vrhunskega

športnika, je bilo v Sloveniji govora na več konferencah (npr. prva konferenca o e-izobraţevanju v

Sloveniji v letu 2003, SirIkt in Vivid) in napisanih več člankov in prispevkov. Izvedenih je bilo tudi

več projektov njihovega izobraţevanja na daljavo. Najdlje je verjetno prišel MIRK, ki od šolskega leta

2002/03 izvaja projekt izobraţevanja na daljavo (dostopno na http://www.mirk.si/snd/sportniki.html).

Pri tem sodelujeta Olimpijski komite Slovenije – OKS in Telekom Slovenije. Cilj projekta je bil

oblikovati celostni model, na podlagi katerega bo moţno v nadaljevanju izvesti izobraţevanje

vrhunskih športnikov na daljavo. V projekt so bili prvo leto vključeni štirje športniki. Za vsakega od

njih je bil pripravljen individualni program dela na podlagi športnikovega učnega programa,

programa treningov in tekmovanj ter dogovora med učiteljem, trenerjem in športnikom. Kljub

pozitivnemu mnenju udeleţencev je bilo v projektu zaznati nekaj teţav:

dijaki so imeli teţave z vzpostavljanjem internetnih povezav v hotelih, v katerih so bivali med

treningi in tekmovanji;

na voljo ni bilo dovolj ustreznih gradiv za učenje na daljavo;

učitelji so imeli teţave z izdelavo gradiv za poučevanje na daljavo, zaradi časovne stiske pa

dodatnega izobraţevanja ni bilo mogoče izvesti;

za izdelavo individualnih programov in njihovem prilagajanju so učitelji porabili preveč časa.

Kljub teţavam so v naslednjih letih nadaljevali s projektom in vanj vključili še nove šole in športnike.

Leta 2004 se je projektu priključil tudi Zavod RS za šolstvo. Evalvacija projekta v letu 2008 je

pokazala različne rezultate. Na eni strani so dijaki pohvalili moţnost rednega stika z učiteljem in

njegov sproščen odnos, na drugi strani pa so zatrdili, da so uspeli spremljati le dva ali tri predmete.

Nekateri predmeti, tudi zaradi nezainteresiranosti učiteljev, tako niso zaţiveli. V splošnem pa so dijaki

dobili več ocen (primerjaj Adamič Makuc, 2009).

Razlogi za uvedbo poskusa

Ocenjujemo, da so bili vsi dosedanji poskusi reševanja problema izobraţevanja perspektivnih in

vrhunskih športnikov v Sloveniji med seboj nepovezani in so problem reševali individualno.

Izobraţevanje je preteţno temeljilo na sprotno pripravljenih gradivih in testih ter individualnih

navodilih, s katerimi je učitelj prek spleta in telefona usmerjal posameznega športnika na

pomembnejše dele študijskega gradiva. V primeru večjega števila udeleţencev je takšen pristop drag

6

in neobvladljiv (Maclean, 2001), kar se je odrazilo tudi z nepripravljenostjo učiteljev za takšno

izobraţevanje (Adamič, 2009).

Izobraţevanje učencev in dijakov, ki imajo v šoli status športnika, v Sloveniji še vedno ni rešeno in

predstavlja problem. V teţavah, ki nastanejo zaradi odsotnosti od pouka, si perspektivni in vrhunski

športniki v Sloveniji večinoma pomagajo sami, nato slede starši, šele na tretjem mesto so učitelji

(Adamič, 2009), zato je takšno izobraţevanje manj ustrezno.

V predlaganem poskusu bomo na osnovi dosedanjih spoznanj in novih pedagoških izhodišč uporabili

TID ter dijakom ponudili model neodvisnega učenja na daljavo z učiteljem. Gre za model, v katerem

učenec in učitelj nista ločena ves čas izobraţevanja. Ta model priporoča zlasti Anderson (2008) in

meni, da je za izobraţevanje na daljavo najustreznejši.

Izobraţevanje vsakega od vključenih dijakov bo potekalo skladno z njegovim osebnim izobraţevalnim

načrtom in učiteljevo letno pripravo. Med izobraţevanjem na daljavo bodo dijaki prostorsko (in

časovno) ločeni od učiteljev, model pa predvidena tudi individualna srečanja z učiteljem in obisk

pouka, kadar ne bodo odsotni. Pri učenju na daljavo bodo dijaki uporabljali prenosni računalnik z

moţnostjo brezţične povezave na internet in drugo, z njim povezano tehnologijo informacijske

druţbe, klasična in ţe razvita e-gradiva, v izjemnih primerih bodo razvita tudi nova. Uporabljali bodo

tudi lastne izdelke (npr. posnete fotografije) in prosto dostopne podatke na spletu in javnih

podatkovnih bazah.

V spletni učilnici bo za izbrane predmete 2. letnika programa Gimnazija objavljen izvedbeni kurikul

izobraţevanja na daljavo (PIKID). Razdeljen bo na učne sklope in bo vseboval: vzgojno-izobraţevalne

cilje, seznam priporočenih gradiv za učenje, opredeljeni bodo potrebni izdelki dijakov in opisni

kriteriji za preverjanje in ocenjevanje pridobljenega znanja. PIKID bo, pod vodstvom svetovalca

ZRSŠ za predmetno področje, izdelala skupina učiteljev, ki bo dijake poučevala na šolah. Na podlagi

PIKID bo učitelj izdelal svojo letno pripravo poučevanja na daljavo, dijak pa se bo, skladno z svojim

osebnim izobraţevalnim načrtom, prosto odločal, kdaj in kje bo obdelal določen učni sklop in izbiral

med priporočenimi gradivi ali poiskal druge vire. Svoj doseţek bo udejanjal v digitalnem listovniku

(portfolio na računalniku). V njem bo zbiral podatke, svoje zamisli in razmišljanja, teste, izdelane

predstavitve informacij in druge učne izdelke. Digitalni listovnik bo prek spleta viden tudi učitelju,

staršem in trenerju. To bo omogočalo njihovo sprotno spremljanje dijakovega napredovanja,

načrtovanja in prilagajanja dijakovega športnega udejstvovanja, mogoče bo pohvaliti dijaka za

doseţeno napredovanje oziroma ga opozoriti na morebitne odklone in zaostanke. Med izobraţevanjem

na daljavo bodo dijaki komunicirali z učiteljem in drugimi dijaki v spletni učilnici, v njej postavljali

vprašanja, odpirali dileme, kritično razmišljali in razpravljali ter preverjali svoje zamisli in rešitve.

Ocenjujemo, da je predlagani model neodvisnega učenja na daljavo z učiteljem najboljša moţnost

izobraţevanja vrhunskih športnikov v Sloveniji. V primeru pozitivnih rezultatov poskusa bo moţno ta

način izobraţevanja uporabiti tudi pri drugih predmetih in ga ponuditi še drugim, dalj časa odsotnim

dijakom.

MERLJIVI CILJI POSKUSA IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE DOSEGANJA TEH CILJEV

Namen poskusa je omogočiti dijakom, ki imajo status vrhunskega (A) oziroma perspektivnega (B)

športnika in so dalj časa odsotni od pouka, uspešno in učinkovito izobraţevanje ter doseganje

predpisanih standardov znanja. V okviru tega ţelimo preveriti uresničevanje programskih elementov

in didaktično-organizacijskih rešitev izobraţevanja na daljavo z učiteljem ter določiti temeljne

dejavnike (splošne in specifične), ki opredeljujejo uspešno in učinkovito izobraţevanje na daljavo z

učiteljem. Z njimi bomo pridobili potrebne argumente, s katerimi bo mogoče podrobno spoznati in

presoditi kakovost izobraţevanja na daljavo z učiteljem ter le-tega ustrezno umestiti v slovenski šolski

prostor.

7

Z omenjenimi elementi ţelimo pri dijakih razvijati odgovornost za učenje, delovne navade in pozitiven

odnos do samostojnega dela. Na ravni šole ţelimo spodbuditi nove pristope v organizaciji pouka in

več sodelovanja med učitelji.

Cilji poskusa in kriteriji za ugotavljanje doseganja teh ciljev so naslednji:

št. C i l j i K r i t e r i j i

Kazalniki Viri podatkov kazalnikov

1. opredeliti temeljne dejavnike

uspešnega in učinkovitega

izobraţevanja na daljavo z

učiteljem

uspešnost individualizacije in

diferenciacije izobraţevanja

sodelovanje z drugimi dijaki

ustreznost uporabljenih učnih gradiv in

pripomočkov

razvijanje znanja, zmoţnosti in

odnosov

prilagajanje učnega procesa ţeljam in

potrebam posameznega dijaka

podatkovna baza aktivnosti v spletni

učilnici

anketni vprašalniki

2. preveriti ustreznost PIKID,

zajetih v poskus

izobraţevanje učiteljev

udejanjanje PIKID v učni praksi

evalvacija uporabljenega PIKID

podatkovna baza aktivnosti v spletni

učilnici

anketni vprašalniki

3. preveriti organizacijske vidike

uvedenega modela

izobraţevanje učiteljev

delo dijakov in učiteljev

anketni vprašalniki

podatkovna baza aktivnosti v spletni

učilnici

osebni izobraţevalni načrt dijaka

4. ovrednotiti uspešnost dijakov v

času poteka poskusa

učna uspešnost dijakov

športna uspešnost dijakov

šolska dokumentacija

doseţeni športni rezultati dijaka

anketni vprašalnik

5. ugotoviti zadovoljstvo dijakov,

njihovih staršev, učiteljev in

trenerjev z izobraţevanjm na

daljavo

zadovoljnost z uporabljenim modelom

podatkovna baza aktivnosti v spletni

učilnici

anketni vprašalniki

6. izmenjati izkušnje, pridobljene pri

izvedbi poskusa

srečanja učiteljev podatkovna baza aktivnosti v spletni

učilnici

srečanja učiteljev, vključenih v

izobraţevanje na daljavo

7. evalvirati poskus kot celoto analiza podatkov

zaključna evalvacija poskusa (poročilo)

in oblikovanje predlogov za frontalno

uvajanje

8. predstaviti in širiti izkušnje,

pridobljene s poskusom

izobraţevanje učiteljev

objava v javnih medijih

informiranje zainteresirane javnosti o

rezultatih poskusa

TRAJANJE IN ČASOVNI OKVIR POSKUSA

Poskus bo trajal dve leti. Po uvedbi poskusa bomo takoj postavili spletno učilnico in pričeli z

izobraţevanjem učiteljev ter s pripravo predmetnega izvedbenega kurikula za učenje na daljavo

(PIKID). Pouk na daljavo z dijaki bi začeli v septembru 2010, to je na začetku šolskega leta 2010/11,

in ga zaključili 31. avgusta 2011. Do 31. decembra 2011 bomo nato opravili evalvacijo poskusa in

pripravili zaključno poročilo.

Poskus je smiselno razdeljen na tri časovno sklenjene dele.

Prvi del, od uvedbe poskusa do 31. avgusta 2010, bo zajemal:

- določitev nosilcev in rokov za izvedbo posameznih nalog;

- priprava spletne učilnice in njeno preskušanje;

- usposabljanje svetovalcev ZRSŠ in učiteljev;

- priprava izvedbenih kurikulov za učenje na daljavo za izbrane predmete (PIKID) in njihova

objava v spletu. PIKID bo razdeljen na učne sklope, to je smiselno zaključene učne enote, in

bo vseboval:

- cilje in vsebine iz učnega načrta za učni sklop,

8

- seznam priporočenih učil, učnih pripomočkov in učnih virov za doseganje ciljev

učnega sklopa,

- opredelitev izdelkov za izkazovanje doseganja ciljev učnega sklopa

- opredelitev pričakovanih rezultatov (standardov) učnega sklopa in opisne kriterije

za njihovo vrednotenje in ocenjevanje;

- individualna izdelava učiteljevih letnih priprav poučevanja na daljavo in njihova objava na

spletu.

Usposabljanje svetovalcev ZRSŠ in učiteljev bo potekala v ţivo in prek spletne učilnice z uporabo

različnih tehnologij (npr. Wiki, forum, klepet in anketa ter digitalni listovnik Mahara). Usposabljanje

bo problemsko usmerjeno. Končni rezultat usposabljanja bo usposobljenost učiteljev za izpeljavo

izobraţevanja na daljavo, izdelana in pripravljena spletna učilnica ter v njej objavljena potrebna

gradiva in seznami.

Načrtujemo, da bo prvi del potekal takole:

Drugi del, od 1. septembra 2010 do 31. marca 2011, bo zajemal:

- seznanitev dijakov s poskusom in izdelava njihovih osebnih izobraţevalnih načrtov;

- izvajanje poskusa;

- spremljava izvajanja;

- vnos in obdelava podatkov;

- priprava vmesnega poročila s predlogi za diseminacijo rezultatov in nadaljevanje ter širitev

poskusa;

- predloţitev vmesnega poročila ministru in Strokovnemu svetu RS za splošno izobraţevanje.

Seznanitev dijakov s poskusom bo v organizaciji šolske skupine potekalo v ţivo na šoli. Na njem se

bodo dijaki seznanili z izobraţevanjem na daljavo, svojimi pravicami, obveznostmi in dolţnostmi,

izdelavo osebnih izobraţevalnih načrtov ter praktično z delom v spletni učilnici in z izdelavo

digitalnega listovnika. Med izobraţevanjem na daljavo se bodo dijaki, skladno z svojim osebnim

izobraţevalnim načrtom in letno pripravo učitelja, prosto odločali, kdaj in kje bo obdelal določen učni

sklop in izbirali med priporočenimi gradivi ali poiskal druge vire. Pri tem bodo komunicirali z

učiteljem in drugimi dijaki v spletni učilnici, v njej postavljali vprašanja, odpirali dileme, kritično

razmišljali in razpravljali ter preverjali svoje zamisli in rešitve. Svoje dileme, spoznanja in odločitve

bodo sproti beleţili v digitalni listovnik. Dijakova učno pot izobraţevanja na daljavo bo tako

9

prilagojena njegovemu interesu, oblikam in načinu učenja, načinu in obsegu izvajanja izobraţevanja

njegovega učitelja in programu ter razporeditvi dijakovih športnih obveznosti. Njeno prilagajanje bo

temeljilo na sprotni vsebinski in strokovni presoji. Na ta način bo vsakemu učencu zagotovljeno učno

okolje, v katerem bo, v danih razmerah izobraţevanja na daljavo, lahko kar najbolj razvil svoje

sposobnosti in dosegal čim boljše rezultate.

Med učnim procesom bo dijak reševal z učiteljem dogovorjen avtentičen učni problem. Njegovo

rešitev bo udejanjal v digitalnem listovniku. V njem bo zbiral podatke, svoje zamisli in razmišljanja,

teste, opaţanja, izdelane predstavitve informacij in druge učne izdelke. Digitalni listovnik bo prek

spleta viden tudi učitelju, staršem in trenerju. Učitelj bo v digitalnem listovniku tedensko spremljal

delo svojih dijakov, jih prek osebne komunikacije na daljavo pohvalil za opravljeno delo oziroma jim

svetoval ali jih opozarjal na morebitne odklone in zaostanke ter po potrebi prilagajal zahtevnost nalog.

Dijakov napredek bo sproti beleţil v spletni dokumentaciji, ki bo dostopna tudi dijakovemu trenerju in

staršem. To bo omogočilo načrtovanja in prilagajanja dijakovega športnega udejstvovanja ter sprotno

informiranje staršev o izobraţevanju njihovega otroka.

Končno preverjanje in ocena pridobljenega znanja, spretnosti in odnosov pri predmetu bo potekala v

ţivo ob njegovem digitalnem listovniku in skladno z njegovim osebnim izobraţevalnim načrtom.

Menimo, da bodo pri opisanem načinu izobraţevanja na daljavo z učiteljem vsi udeleţeni v problemu

tudi udeleţeni v rešitvi in soodgovorni za uresničevanje sprejetih dogovorov ter za sprotno spremljanje

in vrednotenje procesa in rezultatov.

Tretji del, od 1. aprila 2011 do 31. decembra 2011, bo zajemal:

- nadaljevanje izvajanja poskusa;

- spremljava izvajanja;

- vnos in obdelava podatkov;

- priprava končnega poročila;

- predloţitev poročila ministru in Strokovnemu svetu RS za splošno izobraţevanje.

IZVEDBENI NAČRT UVAJANJA, SPREMLJANJA IN EVALVACIJE POSKUSA Načrt uvajanja

Uvajanje bo vodila projektna skupina, sestavljena iz strokovnih delavcev ZRSŠ in zunanjih

sodelavcev. Operativno bodo člani zdruţeni v strateško skupino, v predmetne in šolske skupine.

Strateško skupino bodo sestavljali strokovni delavci Zavoda RS za šolstvo in zunanji sodelavci.

Njena naloga bo strateško spremljanje, svetovanje in vrednotenje ter poročanje o poskusu. V okviru

tega bo skupina pripravila strateška izhodišča poskusa, metodologijo njegovega spremljanja in

vrednotenja, izdelala vmesno in zaključno poročilo ter reagirala na druge potrebe. Skupino bo vodil

vodja poskusa.

Predmetne skupine bodo sestavljene iz učiteljev v poskus zajetih predmetov in predmetnega .

svetovalca na Zavodu RS za šolstvo. Njihova naloga bo organizacija in izpeljava poskusa pri

posameznem predmetu in medpredmetno sodelovanje. V okviru tega bo skupina izdelala predmetni

izvedbeni kurikul izobraţevanja na daljavo (PIKID), zaznala potrebe učiteljev za strokovno

izobraţevanje in spremljala izobraţevanje v okviru predmeta ter reagirala na druge potrebe vezane na

predmet. Skupino bo vodil predmetni svetovalec iz Zavoda RS za šolstvo.

Šolske skupine bodo sestavljali učitelji posamezne šole. Njihova naloga bo seznanjanje vodstva šol z

izpeljavo poskusa, koordinacija neposrednih aktivnosti na šoli in njihovo udejanjanje, medpredmetno

sodelovanje, izmenjava izkušenj, sodelovanje s starši in trenerji ter reagirala na druge potrebe vezane

na izpeljavo poskusa na šoli. Skupino bo vodil učitelj, ki ga določi ravnatelj (glej prilogo A:

Organigram poskusa.)

10

V okviru poskusa načrtujemo:

redna delovna srečanja posameznih skupin;

aktivno udejstvovanje vseh sodelujočih (dijakov, učiteljev, staršev in trenerjev) v učnem

forumu za izmenjavo mnenj ali objavo prispevkov o izobraţevanju na daljavo;

obiske šol (projektna srečanja);

spletno objavo izvedbenih kurikulov za učenje na daljavo za izbrane predmete (PIKID) v 2.

letniku programa Gimnazija;

izdelavo priporočil za izobraţevanje na daljavo z učiteljem;

in drugo (reagiranje na nastale potrebe).

Načrt spremljanja in evalvacije

Podatke za spremljanje in evalvacijo poskusa bomo zbirali pri dijakih, vključenih v poskus, pri

učiteljih, ki bodo sodelovali z dijaki v projektu, pri trenerjih in starših vključenih dijakov.

Spremljava pri dijakih bo temeljila na naslednjih podpodročjih:

ugotavljanje šolske in športne uspešnosti,

ugotavljanje aktivnosti dijakov v spletnih učilnicah,

ugotavljanje zadovoljstva z uporabljenim modelom izobraţevanja na daljavo,

ugotavljanje uspešnosti individualizacija in diferenciacije izobraţevanja,

ugotavljanje moţnosti sodelovanja z drugimi dijaki,

preverjanje uporabljenih metod dela in aktivnosti, ki spodbujajo razvijanje kritičnega

mišljenja,

preverjanje ustreznosti uporabljenih učnih gradiv in pripomočkov,

ugotavljanje moţnosti prilagajanja učnega procesa ţeljam in potrebam posameznega dijaka.

Spremljava pri učiteljih bo temeljila na naslednjih podpodročjih:

ugotavljanje zadovoljstva z uporabljenim modelom izobraţevanja na daljavo,

ugotavljanje zadovoljstva z učinkovitostjo izobraţevanja (čas za pripravo in izpeljavo

izobraţevanja …).

Spremljava pri starših bo temeljila na naslednjih podpodročjih:

ugotavljanje zadovoljstva z uporabljenim modelom izobraţevanja na daljavo,

preverjanje moţnosti poseganja staršev v učni proces in uspešnost le-tega,

ugotavljanjem uspešnosti sodelovanja z učiteljem.

Spremljava pri trenerjih bo temeljila na naslednjih podpodročjih:

ugotavljanje zadovoljstva z uporabljenim modelom izobraţevanja na daljavo,

preverjanje moţnosti prilagajanja športnega udejstvovanja športnika njegovim učnim

doseţkom in uspešnost le-tega,

ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti sodelovanja z učiteljem in starši.

Podatke v okviru spremljave bomo zbirali z naslednjimi instrumentariji:

podatkovna baza aktivnosti dijakov, učiteljev, staršev in trenerjev v spletni učilnici,

šolska dokumentacija,

osebni izobraţevalni načrt dijaka,

anketni vprašalnik in intervju za dijake,

11

anketni vprašalnik in intervju za učitelje,

anketni vprašalnik in intervju za trenerje,

anketni vprašalnik za starše.

PODATKI, KI SE JIH ZBIRA, IN NAČIN NJIHOVEGA ZBIRANJA

Podatke bomo zbirali pri dijakih, vključenih v poskus, pri učiteljih, ki bodo sodelovali z dijaki v

poskusu, pri trenerjih in starših vključenih dijakov. Podatke v okviru spremljave bomo zbirali z

naslednjimi instrumentariji:

podatkovna baza aktivnosti dijakov, učiteljev, staršev in trenerjev v spletni učilnici,

šolska dokumentacija,

osebni izobraţevalni načrt dijaka,

anketni vprašalnik in intervju za dijake,

anketni vprašalnik in intervju za učitelje,

anketni vprašalnik in intervju za trenerje,

anketni vprašalnik za starše.

Zbrani podatki bodo hranjeni na streţniku v učilnici Moodle in digitalnem listovniku Mahara. Dostop

do podatkov bo zaščiten z uporabniškim imenom in geslom (avtorizirana prijava).

Aktivno sodelujoči v poskusu (svetovalci Zavoda RS za šolstvo, učitelji, učenci in njihovi starši ter

trenerji) bodo imeli dostop do dodeljenih podatkov, ki jih bodo potrebovali za delo v poskusu, prek

svojega uporabniškega imena in gesla. Pravico za urejanje podatkov bo dodeljena svetovalcem Zavoda

in učiteljem, drugim bo z avtorizirano prijavo dodeljena le pravica za ogled izbranih podatkov (npr.

uspešnost svojega otroka).

Dostop do digitalnega listovnika in njegovo urejanje bo dodeljena posameznemu dijaku. Pravica za

ogled izdelkov v listovniku posameznega dijaka bo dodeljena neposredno njegovemu učitelju.

Drugim (staršem, trenerju, sošolcem) bo dovoljenje za ogled posameznih delov svojega listovnika

(posredovanje skrivnega spletnega naslova ) dodelil dijak samostojno.

Zbiranja posebnih osebnih podatkov dijakov, ki bodo vključeni v poskus, ne načrtujemo.

SEZNAM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ, IZBRANIH ZA UDELEŽBO V

POSKUSU

Vzgojno-izobraţevalne organizacije smo uvrstili v seznam potencialnih kandidatov za sodelovanje v

poskus na podlagi več kriterijev:

izobraţevanje poteka po programu gimnazija,

ustrezno število dijakov s statusom športnika,

izkušnje z izobraţevanjem na daljavo (npr. vključenost v projekt »Timsko poučevanje dijakov

športnikov prek omreţja«),

izkušnje z uporabo v poskusu predvidenih spletnih tehnologij v izobraţevanju,

izkušnjah svetovalcev ZRSŠ pri sodelovanju z vzgojno-izobraţevalnimi organizacijami,

regionalna zastopanost.

Na podlagi teh kriterijev je bilo izbranih 6 gimnazij. Po razgovorih z ravnatelji so se v poskus

prijavile in bodo sodelovale v poskusu:

1. Gimnazija Ledina, Resljeva 12, Ljubljana

2. Gimnazija Vič, Trţaška 72, 1000 Ljubljana

3. Gimnazija Šiška, Aljaţeva 12, 1000 Ljubljana

12

4. ESIC Kranj, Gimnazija, Kidričeva 65, 1000 Kranj

5. II. Gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1, 2000 Maribor

PREDLOG ZAČASNE UREDITVE PRAVIC UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA, KI BODO

VKLJUČENI V POSKUS

Predlog začasne ureditve pravic dijakov, vključenih v poskus, bo določil minister s podzakonskim

aktom.

PREDVIDENO ŠTEVILO UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA, VKLJUČENIH V POSKUS

TER NJIHOVE PRAVICE OB IZSTOPU ALI PRENEHANJU POSKUSA

Na podlagi izkušenj iz projekta »Timsko poučevanje dijakov športnikov prek omreţja« (Alenka

Adamič, 2009) in predvidenih aktivnostih v poskusu na šolah, je bilo v okviru priprave poskusa

določeno, da se šola lahko vključi v projekt z najmanj petimi dijaki in največ enim oddelkom (20

dijaki). Vsi v poskus vključeni dijaki morajo imeti status športnika in bodo bili v š.l. 2010/11

predvidoma dalj časa oziroma večkrat krajši čas odsotni od pouka zaradi športnih aktivnosti. Ker se

poskus uvede le v 2. letniku, morajo biti vsi dijaki iz tega letnika. Izbira udeleţencev izobraţevanja,

vključenih v poskus, je prepuščena vzgojno-izobraţevalnim organizacijam.

Na podlagi prijav bo v poskus vključenih predvidoma 47 dijakov. Iz posamezne vzgojno-

izobraţevalne organizacije bo v poskusu sodelovalo:

Gimnazija Ledina 5

Gimnazija Vič 5

Gimnazija Šiška 10

ESIC Kranj 22

II. gimnazija Maribor 5

Skupaj 47

Pravice dijakov ob izstopu ali prenehanju poskusa bo določil minister s podzakonskim aktom.

SOGLASJE RAVNATELJEV IZBRANE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE, V KATERI BO POTEKAL POSKUS

Ravnatelji vseh šol, vključenih v poskus, so dali pisna soglasja za sodelovanje v poskusu. Celotna

dokumentacija je shranjena v arhivu Zavoda RS za šolstvo.

NAČIN ZAGOTAVLJANJA SVETOVANJA IN POMOČI PRI REŠEVANJU KONKRETNIH VPRAŠANJ, KI SE POJAVLJAJO V ZVEZI Z IZVAJANJEM POSKUSA

Pri konkretnih vprašanjih uvajanja poskusa bo Zavod RS za šolstvo zagotavljal šolam svetovanje na

naslednje načine:

a) redna srečanja strateške, predmetne in šolske skupine ter vodstvi šol;

b) redni obiski šol pedagoških svetovalcev Zavoda RS za šolstvo in članov strateške skupine;

c) svetovanje pri reševanju konkretnih problemov posameznih šol;

d) učni forumi v spletni učilnici;

e) svetovanje pri izvajanju samoevalvacije.

13

POTREBNI MATERIALNI POGOJI, KI BREMENIJO JAVNA FINANČNA SREDSTVA Za uvedbo poskusa je potrebo zagotoviti finančna sredstva za:

1. Zavod RS za šolstvo

Postavitev streţnika in njegovo vzdrţevanje, priprava učiteljev, izvajanje skupin in zunanji

sodelavci: 41.300 EUR

2. Šole

Priprava učencev, dodatne ure učiteljev zaradi individualnega spremljanja dela dijakov,

avtorski honorarji učiteljev, prenosniki za dijake: 77.550 EUR

Materialni pogoji, ki bremenijo javna finančna sredstva skupaj: 118.850 EUR

14

Priloga A

Organigram poskusa »Uvajanje izobraževanja na daljavo za dijake športnike«

15

Priloga B

Viri

1. Adamič Makuc, Alenka (2009): Timsko poučevanje dijakov športnikov preko omreţja (delovni opis projekta).

2. Anderson, Terry (2008): The Theory and Practice of Online Learning. Athabasca University Press. Athabasca.

3. Andrews, Richard in Haythornthwaite, Caroline (2007): E-Learning Research. SAGE Publications.

Newbury Park.

4. Cankar, Aco, Kovač, Marjeta (1995): Športni oddelek v gimnaziji. Moţnosti za delo z dijaki, nadarjenimi za šport. MŠŠ, ZRSŠ.

5. Cox, Kathy (2007): History of Georgia Virtual School. Georgia Department of Education. Atlanta.

6. Čač, Janez e tal. (2007): Idejna zasnova programa projektov izdelave Slovenskega izobraţevalnega omreţja. Delovno gradivo.

7. Guri-Rosenblit, Sarah (2005): Distance education and e-learning: Not the same thing v Higher Education št 49 (vol 4) str. 467 - 493.

8. Horvat, Boris e tal. (2008): Projekt »Svetovanje pri upravljanju ţivljenskega cikla virtualnega učnega okolja«. Dostopno na

http://www.imfm.si/raziskave-in-projekti.

9. Horvat, Boris e tal. (2009): Nadaljni koraki v razvoju e-izobraţevanja v slovenskem šolskem prostoru v Rajkovič, Vladislav e tal. (ur.): Vzgoja in

izobraţevanje v informacijski druţbi. Fakulteta za organizacijske vede. Kranj.

10. Lukšič, Primoţ et al. (2007): Practical E-Learning for the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana v Interdisciplinary

Journal of Knowledge and Learning Objects št. 3, str. 73 – 83.

11. Maclean, J. Ross (2001): Distance Learning in Undergraduate Education: Methods, Opportunities, and Challenges for Institutions and Educators v

Medical Principles and Practice št. 10/2001. str. 61 – 72.

12. MŠŠ (2009): Gradivo za novinarsko konferenco, 22. 1. 2009.

13. Sammons, Morris (2003): Exploring the new Conceptions of Teaching and Learning at Distance Education v Grahame Michael in Anderson, Terry

(ur.): Handbook of Distance education. Lawrence Erllbaum Associates Publisher. Mahwah, New Jersey.