POVE ČANJE U ČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH LINIJ Z UVEDBO ... · proces ekstruzije. Proces ekstruzije je sestavljen iz sinhronega delovanja vseh sklopov ekstruzijske linije, ki je

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Specialistično delo

POVEČANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH

LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA

PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA

November, 2012 Rok SREBOTNJAK

POVEČANJE UČ


PERIODIČ

November, 2012

Specialistično delo

ANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH


PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA

Avtor: Rok SREBOTNJAK

Mentor: prof. dr.Igor Drstvenšek

Somentor: prof. dr. Ivo Pahole

EKSTRUZIJSKIH


NEGA VZDRŽEVANJA

prof. dr.Igor Drstvenšek

prof. dr. Ivo Pahole

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Igorju Drstvenšku in

somentorju prof. dr. Ivu Paholetu za pomoč in vodenje pri

opravljanju podiplomskega dela.

Posebna zahvala velja starim staršem, katera sta mi

omogočila študij.

I

Kazalo

1 UVOD .............................................................................................. - 1 -

2 PODJETJE MINERVA d.d. ............................................................. - 4 -

2.1 Organizacija družbe ................................................................... - 6 -

2.2 Proizvodne kapacitete ............................................................... - 7 -

3 OBDELOVALNI SISTEM ................................................................ - 9 -

3.1 Sestava obdelovalnega sistema ................................................ - 9 -

3.1.1 Ekstrudor ............................................................................. - 9 -

3.1.2 Ekstrudor PE ..................................................................... - 11 -

3.1.4 Glava orodja ...................................................................... - 13 -

3.1.4.1 Sestava glave orodja ...................................................... - 14 -

3.1.5 Orodje (ustnik, trn) ............................................................. - 15 -

3.1.6 Kalibrator ........................................................................... - 17 -

3.1.7 Vakuum korito.................................................................... - 18 -

3.1.8 Hladilno korito .................................................................... - 19 -

3.1.8 Signirna naprava ............................................................... - 20 -

3.1.8 Vlečna naprava - vlek ........................................................ - 20 -

3.1.9 Navijalec ............................................................................ - 22 -

3.1.10 Podporni sistemi .............................................................. - 23 -

4 PROCES PREOBLIKOVANJA ..................................................... - 24 -

5 VZDRŽEVANJE OPREME ............................................................ - 25 -

5.1 Preventivno vzdrževanje .......................................................... - 25 -

5.2 Cilj preventivnega vzdrževanja ................................................ - 25 -

5.3 Kurativno vzdrževanje ............................................................. - 26 -

II

6 SLUŽBA VZDRŽEVANJA ............................................................. - 27 -

7 OBSTOJEČE STANJE IZKORIŠČENOSTI LINIJ ......................... - 29 -

8 IZDELAVA KAZALNIKA ZASTOJI ZARADI VZDRŽEVANJA ..... - 31 -

9 IZRAČUN SUO OBSTOJEČEGA STANJA .................................. - 32 -

9.1 Izračun razpoložljivosti za mesec julij 2010.............................. - 32 -

9.2 Izračun zmogljivosti za mesec julij 2010 .................................. - 33 -

9.3 Izračun kakovosti za mesec julij 2010 ...................................... - 35 -

9.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec julij 2010 ....... - 35 -

10 IZDELAVA PERIODIKE VZDRŽEVANJA ................................... - 37 -

11 IZRAČUN SUO PO UVEDBI PERIODIKE VZDRŽEVANJA........ - 38 -

11.1 Izračun razpoložljivosti za mesec junij 2011 .......................... - 38 -

11.2 Izračun zmogljivosti za mesec junij 2011 ............................... - 39 -

11.3 Izračun kakovosti za mesec junij 2011 .................................. - 39 -

11.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec junij 2011 .... - 40 -

12 ZAKLJUČEK ............................................................................... - 42 -

Seznam uporabljenih virov ............................................................ - 44 -

Priloge ............................................................................................. - 45 -

III

Kazalo slik

Slika 1: Organiziranost družbe ........................................................................................... - 6 -

Slika 2: Ekstrudor PE ....................................................................................................... - 10 -

Slika 3: Sestava ekstrudorja ............................................................................................. - 11 -

Slika 5: Glava in orodje.................................................................................................... - 13 -

Slika 6: Grafičen prikaz sestave glave .............................................................................. - 14 -

Slika 7: Grafičen prikaz sestave orodja ............................................................................. - 16 -

Slika 8: Kalibrator za predelavo PE .................................................................................. - 17 -

Slika 9: Kalibrator v vakuum koritu ................................................................................. - 17 -

Slika 10: Vakuum korito .................................................................................................. - 18 -

Slika 11: Hladilno korito .................................................................................................. - 19 -

Slika 12: Signirna naprava ............................................................................................... - 20 -

Slika 13: Sestava vleka .................................................................................................... - 21 -

Slika 14: Vlečni stroj za pe cevi ....................................................................................... - 21 -

Slika 15: Pol avtomatski navijalec .................................................................................... - 22 -

Slika 16: SUO za mesec julij 2010 ................................................................................... - 36 -

Slika 17: SUO za mesec junij 2011 .................................................................................. - 41 -

IV

Kazalo tabel

Tabela 1: Izkoriščenost linij v letu 2010 ........................................................................... - 29 -

Tabela 2: Analiza izkoriščenosti v letu 2010 ................................................................... - 30 -

Tabela 3: Zastoji zaradi vzdrževanja v letu 2010 .............................................................. - 31 -

Tabela 4: Razpoložljivost-dejanske vrednosti julij 2010 ................................................... - 33 -

Tabela 5: Izračun zmogljivosti za julij 2010 ..................................................................... - 34 -

Tabela 6: Pregled skupne učinkovitosti opreme za julij 2010............................................ - 36 -

Tabela 7: Razpoložljivost-dejanske vrednosti junij 2011 .................................................. - 38 -

Tabela 8: Izračun zmogljivosti za junij 2011 .................................................................... - 39 -

Tabela 9: Pregled skupne učinkovitosti opreme za junij 2011 ........................................... - 40 -

V

POVEČANJE UČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH LINIJ Z UVEDBO PREVENTIVNEGA PERIODIČNEGA VZDRŽEVANJA

Ključne besede: skupna učinkovitost opreme, ekstruzijska linija, preventivno periodično

vzdrževanje, razpoložljivost, zmogljivost, kakovost.

UDK klasifikacija: 658.562:678.057.3(043.2)

POVZETEK

V specialističnem delu sem obravnaval skupno učinkovitost ekstruzijskih linij glede na uvedbo

preventivnega periodičnega vzdrževanja.

Posnel sem trenutno stanje skupne učinkovitosti opreme, uvedel določene kazalnike za

natančnejše spremljanje parametrov ter na podlagi teh vpeljal preventivno periodično

vzdrževanje. Izvedeni ukrepi so pokazali izboljšanje skupne učinkovitosti opreme in povečanje

razpoložljivosti linij v sezonskih mesecih. Pri pregledu finančne kalkulacije sem dosegel

upravičenost finančnega vložka v preventivno vzdrževanje ter učinka na drugi strani

(povečanje skupne učinkovitosti opreme), kar je bil tudi cilj naloge.

VI

INCREASING THE EFFICIENCY OF EXTRUSION LINES WITH THE INTRODUCTION OF PREVENTIVE PERIODIC MAINTENANCE

Key words: overall equipment efficiency, extrusion line, periodic preventive maintenance,

availability, performance, quality.

ABSTRACT

The specialist thesis discusses overall efficiency of extrusion lines regarding to the

inplementing of periodic preventive maintenance.

I recorded the current state of the overall equipment efficency, introduced certain indicators

for closer monitoring of parameters and based on those I implemented periodic preventive

maintenance. Actions taken have shown the improvement of the overall equipment efficiency,

also they increased equipment availability during the season months. When reviewing the

financial calculation I have achieved financial viability of cost made in preventive

maintenance and the achieved effect on the other side (increased overall equipment

efficiency), which was also the aim of this work.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Podiplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

Preoblikovalni stroji so kot nosilci procesa ključen element pri proizvodnem procesu

preoblikovanja plastike, prav tako so izredno pomembni tudi pri zagotavljanju poslovne

uspešnosti, saj so neposredno povezani oz. vplivajo na več kazalnikov kot so uspešnost,

konkurenčnost in kakovost.

V Minervi Žalec, kjer sem zaposlen kot tehnični vodja je glavni proces predelave plastike

proces ekstruzije.

Proces ekstruzije je sestavljen iz sinhronega delovanja vseh sklopov ekstruzijske linije, ki je

sestavljena iz dozirnega sistema, ekstrudorja, glave- orodja, kalibrirnega korita, hladilnega

korita, vleka, stroja za odrez ter navijalnega oz. paletirnega stroja.

Obvladovanje vzdrževanja pa je proces, ki je prav tako pomemben v vsakem proizvodnem

podjetju in je neposredno povezan z uspešnostjo in obvladovanjem stroškov. Vpliv dejavnika

se odraža v doseganju kakovosti ter učinkovitosti oz. uspešnosti proizvodnega procesa.

Mnogo podjetij ima različne rešitve obvladovanja vzdrževanja. Nekateri sodelujejo z

zunanjimi partnerji, ki imajo več znanja glede vzdrževanja, tisti pa, ki imajo razpoložljive

kapacitete (kadrovske, infrastrukturne, znanje) lahko proces obvladujejo sami.

Vsem načinom je bolj kot ne skupen pristop k vzdrževanju, delijo ga na preventivno oz.

kurativno, s skupnim ciljem doseči čim manj zastojev ter izboljšati razpoložljivost kapacitet.

V nalogi bom predstavil najnovejše preoblikovalne stroje v povezavi z orodjem na področju

ekstruzije, kjer bom uporabil znanje in rešitve najboljših evropskih proizvajalcev opreme,

kateri veljajo v svetovnem merilu kot podjetja z naj kakovostnejšimi izdelki ter prikazal

zatečeno stanje vzdrževanja, rezultate obstoječega načina ter skušal z vpeljevanjem določenih

sprememb in izboljšav povečati uspešnost službe vzdrževanja in povečati SUO (Skupno

učinkovitost opreme) v podjetju.


- 2 -

Uporabil bom obstoječo literaturo v podjetju, podatke proizvajalcev stroja in tujo literaturo

na temo preoblikovanja plastike. Izvedel bom meritve in analizo pred in po spremembi

preventivnega periodičnega vzdrževanja ter ugotavljal uspešnost izvedenih aktivnosti.

Dobljene rezultate bom navezal na SUO (skupno učinkovitost opreme ali tudi OEE- overall

equipment effectivness).

Z izračunom osnovnih pokazateljev bom dobil natančno sliko o uspešnosti proizvodnje, saj

povečanje razpoložljivosti opreme neposredno vpliva na povečanje SUO.

Izračunal bom analitične pokazatelje:

• razpoložljivost,

• zmogljivost,

• kakovost.

Cilj specialistične naloge je povečati SUO z povečanjem razpoložljivosti strojev, ker bom

dosegel z boljšim vzdrževanjem.

Za to potrebujem jasno sliko obstoječega stanja vzdrževanja v našem podjetju, zato bom

uporabil oz. izdelal nov kazalnik uspešnosti vzdrževanja. Z njim (kazalnik zastojev zaradi

vzdrževanja) bom ugotovi zatečeno stanje ter nato z uvedbo določenih organizacijskih

sprememb in z izboljšanjem vzdrževanja spremljal kazalnik ter ugotavljal uspešnost izvedenih

aktivnosti.

Nov kazalnik vsebuje ure vzdrževanja vsakega stroja na vseh proizvodnih linijah v podjetju.

Ure vzdrževanja se bodo beležile na posebnem dokumentu vsako uro v proizvodnji, za

zajemanje podatkov bodo zadolženi izmenovodje. S takšnim načinom spremljanja bom dobil

jasno sliko vzdrževanja strojev, odstotek zastojev in tipe okvar (elektro ali strojne okvare).


- 3 -

Periodika vzdrževanja zajema razdelitev linije po sklopih, predpisan način pregleda in

vzdrževanja za vsak sklop, uporabljene materiale ter odgovornost za izvedbo.

Periodika vsebuje tehnološke predpise, operativne zahteve se vodijo vsakodnevno v službi

vzdrževanja oz. v proizvodnji (glede na zadolžitev).

Primerjava kazalnika pred in po uvedbi periodike vzdrževanja pa bo podajala uspešnost

uvedbe novega sistema ter smiselnost nadaljnjih ukrepov na področju vzdrževanja.

Cilji:

• postavitev primernega kazalnika (podajal bo odstotek zastojev, tipe okvar),

• vključitev delavcev v aktivno vzdrževanje, spremeniti odnos do delovnih sredstev

(urejanje delovnega prostora, strojev, motiviranje zaposlenih za ohranjanje reda),

• povečanje razpoložljivosti strojev (postavitev najprimernejšega vzdrževanja za naš tip

proizvodnje),

• povečanje SUO.


- 4 -

2 PODJETJE MINERVA d.d.

Ker se specialistična naloga navezuje na podjetje Minerva d.d. je prav, da okvirno predstavim

podjetje in naš proizvodni program.

Minerva Žalec d.d. je vodilno slovensko podjetje pri proizvodnji cevi in elementov iz

plastičnih mas za potrebe distribucije vode in plina, kanalizacije, drenaže in odvodnjavanja ter

montaže lastnih elementov na terenu.

Od ustanovitve (1968) je Minerva je v obdobju desetih let postala vodilno podjetje v

proizvodnji polietilenskih in PVC drenažnih cevi v Jugoslaviji. V letu 1995 se je Minerva

kapitalsko združila s podjetjem Mapis d.o.o. ter podjetjem Kovinoplastika Piskar MP, in s tem

utrdila vodilni položaj med domačimi proizvajalci cevnih sistemov.

Svojo ponudbo izdelkov zaokrožujemo s storitvami varjenja naših in ostalih izdelkov, s čimer

jih ne želimo zgolj prodati, temveč podati tudi rešitve na probleme, s katerimi se kupci

največkrat srečajo. Potencial našega podjetja je potemtakem v sposobnosti izvedbe popolnih

storitev in sicer od svetovanja, pomoči pri razvoju, do končnega izdelka in montaže na terenu,

pri tem pa izvajamo tudi storitve tlačnega preizkusa.

Imamo več kot 400 domačih in več kot 50 tujih kupcev. Sodelujemo pri projektih izgradnje

avtocest, telekomunikacijskih infrastruktur, izgradnje vodovodnih, plinovodnih omrežij in

kanalizacij v Sloveniji kot tudi v tujini.

Redno vzdržujemo certifikat po standardu ISO 9001/2000, pridobljen v letu 1998. Za naše

proizvode smo pridobili STS certifikate ter certifikate ZAG-a. Minerva Žalec d.d. želi postati

vodilni proizvajalec cevnih sistemov v Sloveniji in pomemben dobavitelj na trgih sosednjih

držav ter Evrope. Z neprestanim izboljševanjem naših proizvodov in storitev za

zadovoljevanje potreb kupcev sledimo našemu poslanstvu.


- 5 -

Spodbujamo inovativnost in kvaliteto poslovanja, kar se odraža tudi v kulturi podjetja, v

medsebojnih odnosih in v odnosih do zunanjih partnerjev. Z našimi izdelki zadovoljujemoi

potrebe naših kupcev po kvalitetnih cevnih sistemih za potrebe celotne gradbene

infrastrukture in industrije. V podjetju vodimo politiko zmerne in stabilne rasti ter

zagotavljamo varna delovna mesta zaposlenih.


- 6 -

2.1 Organizacija družbe

NADZORNI SVET

UPRAVA

SPLOŠNO

KADROVSKO

PODROČJE

KAKOVOST IN

RAZVOJ

PROIZVODNJA

IN

VZDRŽEVANJE

FINANCE IN

RAČUNOVODEN

JE

KOMERCIALA

LOGISTIKA IN

MALOPRODAJA

VZDRŽEVANJ

E PROIZVODNJA

EKSTRUZIJA

MONTAŽA

ROTOLIV

NABAVA

PRODAJA

Slika 1: Organiziranost družbe


- 7 -

2.2 Proizvodne kapacitete

Tehnologija predelave oz. ekstruzije cevi je glavni proces za predelavo plastike, v katerem

predelamo okoli 1.500 ton polietilena in 1.500 ton PVCja letno. Naslednja tehnologija, ki jo

uporabljamo v Minervi, je rotoliv, kjer letno predelamo okoli 100 ton materiala. Proizvodni

program obsega več izdelkov, ki se delijo glede na namen oz. glede na uporabljen material.

Naš program zajema:

• PE cevi za distribucijo pitne vode iz materialov PE 80 in PE 100 za tlake 8÷16 barov v

premerih do vključno ø 500

• PE cevi za plinovode iz materiala PE100 za tlake 4 oz. 10 barov v premerih do

vključno ø 450

• PE cevi za gravitacijsko in tlačno kanalizacijo v premerih do vključno ø 630

• PE splošne cevi za tehnološke cevovode za tlake do 16 barov v premerih do vključno

ø 630

• PE cevi za zaščito toplovodov

• PE elektroprevodne cevi

• PE in PVC cevi za zaščito v premerih do ø 200

• PVC RDC drenažne cevi v premerih ø 50 do ø 200

• PVC RDC spojni in fazonski elementi

• PE in PP jaški s požiralniki za fekalno, meteorno in tehnološko kanalizacijo

v premerih do ø 1200

• PE elektroprevodni jaški in požiralniki za tehnološko kanalizacijo


- 8 -

• PE in PP fazonski in spojni elementi

• PE elektroprevodni fazonski in spojni elementi

• Inženiring na področju VAKUUMSKE kanalizacije (načrtovanje, dobava in izvedba)

• Izdelava in montaža PE in PP elementov za tehnološka postrojenja, čistilne naprave,

priprave vode …

• Varjenje in montaža PE in PP cevovodov na terenu

• Tlačni preizkusi položenih cevovodov in jaškov

• PE in PP rezervoarji prostornine do 35 m3

• Izdelava črpalnih jaškov dimenzij ø 1000 do ø 2500

• Deponijski program

- Odvod plina: plinske sonde, specialni ventili, ..

- Odvod izcednih vod: perforirane cevi, jaški…

Za doseganje obstoječih proizvodnih kapacitet imamo na razpolago 3 proizvodne hale , 6

ekstruzijskih linij za predelavo polietilena, tri PVC linije, rotoliv stroje ter opremo za

podporne procese.


- 9 -

3 OBDELOVALNI SISTEM

Sistem obdelave oz. predelave polimerov sestoji iz več faz, katere so nujne za izvedbo

celotnega cikla obdelave. Osredotočil se bom na proizvodni del o katerem vem največ in

katerega bom v tej seminarski nalogi tudi predstavil.

Pri opisu obdelovalnega sistema lahko kot sistem predstavim ekstruzijsko linijo, katera je

sestavljena iz več desetih sklopov, kateri morajo biti v trenutku proizvodnje usklajeni in

delujoči. V primeru izpada samo enega sklopa se celoten sistem zaustavi, saj je za uspešno

delovanje potrebno delovanje vseh elementov linije. Najprej bom predstavil posamezne

elemente ekstruzijske linije in pojasnil medsebojne odvisnosti ter zahteve za delovanje.

Ekstruzijska linija je sestavljena iz ekstrudorja, glave orodja, kalibratorja, vakuum korita,

hladilnega korita, označevalne ali signirne naprave, vleka, navijalca ali transportne proge.

Poleg naštetih elementov so nujno potrebni za delovanje tudi podporni sistemi z oskrbo ele.

energije, sistem hladilne vode in pa sistem tehnološkega zraka

3.1 Sestava obdelovalnega sistema

3.1.1 Ekstrudor

Najpomembnejši del opreme pri ekstruziji je ekstrudor, ki je sestavljen iz dozirnega sistema,

valjastega ohišja ali cilindra, polža, iztisne matrice ali glave orodja, pogonske enote za polž,

termostata za gretje oz. hlajenje, ohišja ter komandne enote, kjer nastavljamo parametre

stroja.

Osnovni namen ekstrudorja je iztisniti predelano talino polimera skozi matrico (orodje glave)

na koncu stroja. Boljši kot je stroj bolj je talina homogena, manj energije porabi za to ter

zagotavlja čimbolj konstantno obratovanje ob največji možni kapaciteti.


- 10 -

Izvedb ekstrudorjev je več vrst, poznamo paralelne, konične in batne ekstrudorje. Na spodnji

sliki je eno polžni ekstrudor za predelavo polietilena z premerom polža 65 milimetrov ter

kapaciteto 300kg na uro, avstrijskega proizvajalca.

Slika 2: Ekstrudor PE

Poznamo ekstrudorje z enim ali dvema polžema, pri čemer slednji zagotavljajo boljše

mešanje, lažji transport zmesi, manjšo možnost pregrevanja zmesi zaradi krajšega časa

zadrževanja v ekstrudorju, samočistilno delovanje, ki znižuje količino zaostale zmesi v

ekstrudorju pri izklopu.

V grobi delitvi bi lahko rekel, da uporabljamo enopolžne ekstrudorje za predelavo

poliolefinov, dvopolžne pa predelavo PVC.


- 11 -

Slika 3: Sestava ekstrudorja

3.1.2 Ekstrudor PE

Naloga polža je, da zmes čimboljše predela, homogenizira ter čimbolj konstantno dozira

material v glavo orodja.

Pri osnovnem opisu lahko rečem, da ima vsak polž polnilni del, kompresijski del in razdelilni

del.

Učinkovitost talilnega procesa je odvisna od vrste polimera in geometrijske oblike polža.

Splošno gledano proces taljenja najbolje poteka pri polimerih z nizko viskoznostjo in veliko

toplotno prevodnostjo, velik vpliv pa ima tudi kot že rečeno oblika polža.

V razdelilnem delu so termoplastični polimeri v obliki taline.


- 12 -

Naloga tega dela je preprečiti pulzirajoči tok taline in zagotoviti enakomerno potiskanje taline

skozi matrico.

Hitrost iztiskanja je odvisna od dolžine razdelilnega dela in globine žleba na polžu, ki je tukaj

najmanjša v primerjavi z ostalim delom polža.

Pomemben prispevek ima tudi oblika matrice ali orodja, ki vpliva na obliko končnega

produkta.

Slika 4: Polž za pvc

Po iztiskanju se zaradi viskoelastičnih lastnosti polimerov volumen ekstrudata običajno

poveča. Iztisnjeno maso lahko dalje oblikujemo v različne oblike, odvisno od izdelka (gladke

cevi, rebraste cevi..).


- 13 -

3.1.4 Glava orodja

Glava orodja je sestavljena iz vhodnega dela, kjer sito tok materiala še dodatno umiri, sledi

kompresijska cona iz katere material potuje v razdelilni del. Obstaja več sistemov, vsak je

primeren za svoj sklop produktov.

Slika 4: Glava in orodje

Glave se razlikujejo glede na obliko izdelkov, bolj kot je izdelek specifičen, bolj je specifična

glava.

Odvisno od izdelka lahko na en ekstrudor vežemo tudi dve glave odvisno od kapacitet

ekstrudorja. S to rešitvijo lahko zmanjšamo investicijske stroške oz. povečamo output linije.


- 14 -

3.1.4.1 Sestava glave orodja

Glave za predelavo poliolefinov so načeloma sestavljene iz naslednjih komponent:

1. Ustnik

2. Trn

3. Centrirni vijaki

4. Nastavek ustnika

5. Adapter ustnika

6. Adapter trna

7. Distančnik

8. Zunanji del glave

9. Spiralni distributor

10. Grelci

11. Senzor temperature

Slika 5: Grafičen prikaz sestave glave


- 15 -

Glava orodja je razdeljena v več con, katere ogrevamo ali hladimo oz. reguliramo temperaturo

povsem individualno, vsako za sebe. Vsaka cona ima svoj senzor temperature. Število con je

odvisno od velikosti glave.

Debelino stene in zahtevan premer dosežemo z odgovarjajočimi ustniki in trni. Pri izdelavi

cevi je zahteva po ustrezni oz. enakomerni debelini stene, kar dosežemo z centrirnimi vijaki

na glavi.

Prav tako je pomemben del glave orodja spiralni distributor ali razdelilni del, katerega naloga

je, da enakomerno razdeli talino ob vstopu v glavo. Še posebej pomemben je pri koekstruziji.

Material glave orodja je specialno obdelan, da doseže dolgo življenjsko dobo, prav tako so

vse naležne površine izdelane izredno natančno ter nujno polirane, saj je treba zagotoviti

popolno tesnost med sklopi glave. V kolikor to ne dosežemo imamo težave pri proizvodnji,

saj nam na teh delih material zastaja, se prežiga, te nečistoče pa osnovni tok materiala odnaša,

kar posledično vpliva na slabo kakovosti izdelka.

3.1.5 Orodje (ustnik, trn)

Na koncu vsake glave je orodje, se pravi ustnik in trn, ki nam definira obliko izdelka.

Geometrija orodja usmeri tok polimera ter ga definira v končno obliko.

Za vsako spremembo izdelka je treba zamenjati trn, ustnik ostane enak, pri spremembi

dimenzije je potrebno zamenjati ustnik in trn.

Glavo orodja lahko uporabimo za točno določeno število ustnikov in trnov, za izdelavo večjih

dimenzij je potrebno zamenjati glavo.


- 16 -

Slika 6: Grafičen prikaz sestave orodja

1. Senzor temperature

2. Grelec

3. Nastavek ustnika

4. Centrirni vijaki

5. Vijaki nastavka ustnika

6. Trn

7. Ustnik

Ustnik in trn skupaj z glavo in ekstruderjem tvorijo najpomembnejši del opreme oz. nosijo

glavno vlogo pri preoblikovanju polimerov.


- 17 -

3.1.6 Kalibrator

Kalibrator je orodje, ki z pomočjo vakuuma oblikuje material, ki pride iz glave orodja v

obliko cevi. Dimenzije izdelkov imajo točno določene tolerance, zato je potrebno pri izdelavi

ter izbiri kalibratorja upoštevati tip materiala, možnosti hlajenja, hitrosti ekstruzije in pa

debelino stene materiala.

Slika 7: Kalibrator za predelavo PE

Po dolžini kalibratorja so prečne odprtine skozi katere vakuum vleče oz. oblikuje cev glede na

notranjo dimenzijo kalibratorja. Kalibratorji večjih dimenzij imajo v začetnem delu tudi

možnost dodajanja vode z namenom ustvariti vodni film okoli cevi zaradi lažjega oblikovanja.

Sistem kalibrator-ustnik-trn v povezavi z hitrostjo in hlajenjem je poglaviten in tudi

najzahtevnejši del ekstruzije cevi.

Slika 8: Kalibrator v vakuum koritu


- 18 -

3.1.7 Vakuum korito

Naloga vakuum korita je zagotoviti potreben vakuum za oblikovanje cevi v kalibratorju,

vakuum mora biti konstanten, brez vsakega nihanja. Za to poskrbita ena ali dve črpalki, katere

glede na nastavljene parametre zagotavljata vakuum.

Odvisno od izdelka je podtlak od 0,2 do 0,6 bara. Poleg zagotavljanja vakuuma je naloga

vakuum korita tudi hlajenje cevi, saj so po celotni dolžini korita nameščene brizgalne šobe,

katere ustvarjajo vodno prho za ohlajanje cevi.

Slika 9: Vakuum korito

Dolžine vakuum korit so od 6 metrov do 9 metrov odvisno od zahtev hlajenja. Pri izhodu iz

hladilnega korita ima cev temperaturo okoli 40o C, odvisno od debeline stene in hitrosti

ekstruzije.


- 19 -

3.1.8 Hladilno korito

Naslednji sklop za vakuum koritom je hladilno korito, ki je po obliki isto kot vakuum korito,

vendar je njegova naloga le hlajenje cevi. Tlačna črpalka zagotavlja potreben dotok vode na

hladilne šobe.

Dolžina hladilnih korit je od 6 do 12 m, spet odvisno od zahtev hlajenja. Če so zahteve večje

se uporabita tudi dva korita, eden za drugim.

Pri izhodu iz hladilnega korita mora biti cev dovolj hladna, da je vlečna naprava ali vlek ne

deformira.

Slika 10: Hladilno korito


- 20 -

3.1.8 Signirna naprava

Vsak izdelek je potrebno označiti glede na zahteve standarda ali glede na interne predpise.

Odvisno od izdelka za to uporabljamo industrijske tiskalnike različnih tipov.

Zaradi svoje zanesljivosti in trpežnosti so največ v uporabi termične naprave.

Slika 11: Signirna naprava

3.1.8 Vlečna naprava - vlek

Naloga vlečne naprave je zagotavljati potrebno vlečno silo v smeri ekstruzije. Hitrost

ekstruzije mora biti popolnoma usklajena z hitrostjo vleka, saj v nasprotnem primeru ne

moremo zagotoviti konstantnih pogojev proizvodnje.


- 21 -

Slika 12: Sestava vleka

Glavni del vleka so vlečne gosenice, katere nalegajo na izdelek ter zagotavljajo potrebno

hitrost, da so tehnološki pogoji v sistemu glava- kalibrator- vakuum- hlajenje konstantni, kar

je pogoj za kakovosten izdelek. Vlečne naprave so različnih izvedb, odvisno od dimenzije

cevi, večja kot je večje je število gosenic.

Slika 13: Vlečni stroj za pe cevi


- 22 -

3.1.9 Navijalec

Prednost cevi izdelanih iz polimernih materialov je med drugim tudi možnost navijanja v

kolute. Za to potrebujemo navijalni stroj.

Spet se izvedbe delijo na dimenzijo, katero želimo navijati oz. kako dolge kolute želimo.

Slika 14: Pol avtomatski navijalec

Navijalni stroji so lahko avtomatski, kjer celoten cikel navijanja, rezanja in vezanja opravi

stroj ali pol avtomatski, kjer stroj naredi vse razen vezanja. Dolžine kolutov so od 50 do 300

metrov.

Novejši avtomatski stroji zmorejo hitrosti do 100 metrov na minuto. V kolikor cevi ne

navijamo jih pakiramo v palete dolge 6 ali 12 metrov.


- 23 -

3.1.10 Podporni sistemi

Za zagotavljanje nemotenega delovanja vseh sklopov sistema potrebujemo dovod

tehnološkega zraka, dober sistem tehnološkega hlajenja, centralni dozirni sistem za dovod

osnovnega materiala ter konstantno oskrbo z ele. energijo.

Za nemoten obdelovalni sistem so nujno potrebni tudi dobro vodeni organizacijski in

logistični procesi.


- 24 -

4 PROCES PREOBLIKOVANJA

V do sedaj opisanih temah sem opisal opremo nujno potrebno za obdelovalni sistem

ekstruzije cevi, vendar je za uspešno izvedbo sistema potrebno še znanje kako opremo med

sabo povezati, da bo sistem dobro deloval. Za to so potrebne izkušnje in znanje, da sistem ni

samo delujoč ampak tudi maksimalno izkoriščen, kar je v današnjih dneh tudi nujno potrebno

za preživetje na trgu. Prvi korak obdelovalnega sistema proizvodnje je doziranje materiala v

lijak ekstrudorja od koder material prosto pada v cilinder s polžem. Posamezni deli ohišja

cilindra so pred začetkom procesa nastavljeni na določeno temperaturo s pomočjo električnih

grelcev, to temperaturo pa nato ves čas ohranjamo s pomočjo temperaturnih tipal.

Zmes v ohišju se segreva zaradi strižne sile vijaka, drugi del toplote pa se prevaja iz ohišja.

Začetna zmes mora imeti dobre pretočne lastnosti, da se ohranja enakomeren pritok snovi

skozi zbiralni lijak. Polž, zagotavlja prenos začetne zmesi vzdolž ohišja, mešanje, stiskanje ter

taljenje zmesi in nazadnje iztiskanje taline skozi glavo orodja oz. matrico.

Glava orodja tvori skupaj z ekstrudorjem najpomembnejši segment preoblikovalnega sistema,

saj sta za uspešno predelavo nujno potrebna oba. Sestavljena je iz vhodnega dela, kjer sito tok

materiala še dodatno umiri, sledi kompresijska cona iz katere material potuje v razdelilni del.

Razdeljena je v več con, katere ogrevamo ali hladimo oz. reguliramo temperaturo povsem

individualno, vsako za sebe. Vsaka cona ima svoj senzor temperature. Število con je odvisno

od velikosti glave. Material se v glavi dodatno homogenizira in predela, geometrija orodja pa

usmeri tok polimera ter ga definira v končno obliko. Ko material izstopi iz glave, je naslednja

stopnja vakuumsko korito z vakuumskim kalibratorjem, kateri izdelek oblikuje na želeno

dimenzijo. Cev tu dobi končno obliko, se počasi ohlaja ter potuje poti hladilnemu koritu. Tu

se dokončno ohladi, cev je že sposobna prenašati mehanske obremenitve, kar je nujno

potrebno za naslednjo stopnjo. Vlečni stroj sinhrono z outputom ekstrudorja vleče cev v smeri

ekstruzije. Označevanje, razrez sta podporna procesa, odvisna od zahtev veljavnih standardov

in internih predpisov. Cevi nato navijemo v kolute ali zložimo palice v palete, kar je zadnje

dejanje pred transportom cevi kupcu ali na skladišče. Pri proizvodnji cevi so obdelovalni

sistemi razdeljeni glede na dimenzije, saj je nemogoče da bi ekonomično pokrival z enim

sistemom obseg vseh izdelkov.


- 25 -

5 VZDRŽEVANJE OPREME

5.1 Preventivno vzdrževanje

Preventivno vzdrževanje pomeni izvajanje vseh posegov, aktivnosti, ki preprečujejo nastanek

okvar, zmanjšanje hitrosti delovanja stroja ali poslabšanje kvalitete izdelave proizvodov.

Stroji ali naprave na kritičnih mestih (kritična pot, ozko grlo) pogosto delajo v treh izmenah,

sobote in nedelje (štiri izmensko), torej delajo brez prestanka. Pred zaustavitvijo (remonti,

kolektivni dopust, itd.) takih strojev moramo vse posege, ki jih bomo med zaustavitvijo

opravili, planirati zelo podrobno. Kvaliteta opravljenih posegov mora biti takšna, da bo stroj

do naslednje načrtovane zaustavitve nemoteno deloval. Najpogostejši faktorji, ki vplivajo na

vzdržljivost strojev in naprav so: obremenitev stroja, okolica (temperatura, vlaga, prah, plini,

itd.), nega in čiščenje, mazanje, vzdrževanje, metoda dela delavca, itd. V Minervi Žalec letno

planiramo en večji preventivni remont (ker smo sezonsko podjetje je remont običajno

decembra), med letom pa nimamo predvidenega programa za bolj podrobno preventivno

vzdrževanje.

5.2 Cilj preventivnega vzdrževanja

Cilj preventivnega vzdrževanja je delovanje strojev brez zastojev, z optimalnimi stroški

vzdrževanja. Vsak stroj ali naprava, če delujeta pod različnimi pogoji, imata svoje optimalne

stroške vzdrževanja. Proizvajalec predpiše dnevne, tedenske, mesečne, letne aktivnosti, s

frekvenco in tehnologijo preventivnih pregledov za običajne razmere. Stroji pa mnogokrat

delujejo v različnih okoliščinah, vsekakor prihaja pri upravljanju strojev do večkratnih menjav

delavcev, in seveda tudi variabilnost obremenitev ni redek pojav, zato sem poizkusili

frekvenco preventivnih pregledov prilagoditi tako, da bo pregled pravočasen, torej ne

prepozen in ne prezgoden. Prezgodnji pregledi ne pokažejo potrebe po posegih, zato so stroški

vzdrževanja višji. Prepozni pregledi pa se odražajo predvsem v številu kurativnih posegov. Iz


- 26 -

tega sledi, da taki posegi povzročajo višje in nepotrebne stroške, še posebej v primeru

zaustavitve stroja med obratovanjem.

5.3 Kurativno vzdrževanje

Potreba po kurativnih posegih se najpogosteje pojavlja ob najvišji obremenitvi stroja in ko je

le ta najbolj potreben za proizvodnjo. Posegi so skoraj vedno zamudni in povezani z višjimi

materialnimi stroški. Prevladujejo primeri, ko je težko odkriti indikacije, ki kažejo na to, da

bo prišlo do zaustavitve stroja (napaka na električnih vezjih, odpoved elementov, itd.).

Odpove lahko element, čigar izklopi stikal so povezani v celotno verigo. Iskanje posameznega

stikala in vzroka izklopa je zahtevno delo. Prav tako je iskanje nekega rezervnega dela lahko

včasih zelo zamudno, saj se velikokrat zgodi, da rezervni del ne morem dobiti tako hitro kot

bi ga želel. V večini primerov rezervnega dela ni na zalogi ali pa čas dobave traja tako dolgo,

da zastoj pomeni veliko izgubo.


- 27 -

6 SLUŽBA VZDRŽEVANJA

Služba vzdrževanja v Minervi d.d. obsega dve delavnici (strojno in elektro), ter zaposluje štiri

delavce (električarja, elektronika, strugarja in ključavničarja).

Naloge vzdrževalne delavnice so servisiranje celotne infrastrukture in proizvodnje, različna

dela za montažo ter razne tehnološke izboljšave v okviru celotnega podjetja.

V kolikor želimo povečati proizvodnjo oz. povečati kapacitete, moramo izkoristiti vse

možnosti oz. optimirati službo vzdrževanja s ciljem doseči čim boljšo razpoložljivost linij.

Da to dosežemo, moramo službo vzdrževanja reorganizirati ter vzpostaviti sistem, ki bo

zagotavljal maksimalen odstotek izkoriščenosti linij oz. minimalen delež zastojev zaradi

okvar, to pa neposredno pomeni tudi zmanjšanje stroškov.

Vse posege moramo predhodno planirati (posege, ki jih predpisuje zakon, proizvajalec, interni

predpisi, itd.).To je izvedljivo v primeru, ko imamo v proces vzdrževanja vključene

dejavnosti, ki so z vzdrževanjem neposredno povezane.

Najpomembnejše dejavnosti so:

• Operativna priprava vzdrževanja (priprava na izvedbo programov preventivnih in

kurativnih posegov, načrt materiala za vzdrževanje – naročila, planiranje obnove ali

naročanje rezervnih delov, usklajevanje dela ostalih udeležencev, vodenje analize

posegov, itd.)

• Tehnološka priprava, izdelava plana preventivnih posegov (dokumentacija, roki,

frekvenca, itd.) glede na zahteve in pogoje dela stroja (okolje - temperatura, prah,

kisline, zahtevnost dela – obremenitev, čas delovanja, analizo preventivnih in

kurativnih posegov), priprava dokumentacije..


- 28 -

• Vzdrževanje. Preventivni in kurativni posegi – izvedba.

Dolgoročen cilj je vzpostaviti sistem vzdrževanja, ki bo najprimernejši za tip naše

proizvodnje, z letnim, mesečnim in tedenskim planom vzdrževanja.

V službi vzdrževanja smo mesečno spremljali stroške vzdrževanja, sedaj spremljamo tudi

zastoje zaradi vzdrževanja.


- 29 -

7 OBSTOJEČE STANJE IZKORIŠČENOSTI LINIJ

Tabela 1: Izkoriščenost linij v letu 2010

Enota Periodika Planirana Dosežena Indeks Planirana

Linije PE % mes. 55 42,95 0,78 55

Linije PVC % mes. 82 58,91 0,72 82

Pri analizi izkoriščenosti vidimo, da je izkoriščenost linij v letu 2010 v primerjavi planirano

vrednostjo nižja. Vendar je potrebno omeniti, da to ni razlog slabega vzdrževanja, ampak

posledica komercialnih vplivov na obratovanje linij.


- 30 -

Tabela 2: Analiza izkoriščenosti v letu 2010

LINIJE OBRATUJE MO NM NN Z OSTALO

1 23,77% 8,55% 6,69% 53,09% 0,34% 5,22%

2 62,95% 8,15% 2,55% 12,93% 2,27% 5,00%

3 40,29% 4,70% 1,36% 42,55% 1,70% 3,80%

5-AMUT 74,19% 7,85% 2,96% 1,67% 1,83% 2,94%

6-CORMa 39,60% 5,50% 14,49% 19,85% 5,31% 4,16%

PE SKUPAJ 42,95% 6,21% 5,06% 29,12% 3,01% 8,53%

I 28,80% 2,99% 0,00% 61,84% 2,34% 2,47%

II 69,41% 4,06% 0,76% 19,18% 1,26% 1,63%

III 76,32% 2,55% 0,00% 16,05% 5,12% 1,15%

Lož. PVC 58,91% 3,21% 0,26% 31,62% 1,55% 1,73%

Skupaj: 48,68% 5,13% 3,34% 30,02% 2,49% 6,09%

MO-menjava orodja,

NM-ni materiala,

NN-ni naročila,

Z-zagon.

Analiza PE programa pokaže precejšnje rezerve na skoraj vseh linijah (najbolj zasedena je

linija Amut). Največ rezerve v izkoriščenosti linij je z zapolnitvijo rezervnih kapacitet

optimiranjem menjav ter povečanjem produktivnosti.

Ker nimam podatka o dejanskem odstotku zastojev zaradi slabega vzdrževanja, sem se odločil

vpeljati nov kazalnik, ki bo spremljal zastoje glede na izvor nastanka.


- 31 -

8 IZDELAVA KAZALNIKA ZASTOJI ZARADI VZDRŽEVANJA

Kot že rečeno kazalnik Zastoji zaradi vzdrževanja upošteva čas zastojev zaradi vzdrževanja

glede na skupen čas, za zadnjih šest mesecev znaša 2,49 %. Pri analizi glede na linije so bile

vrednosti sledeče:

Tabela 3: Zastoji zaradi vzdrževanja v letu 2010

LINIJE Zast. vzdrž.

1 0,34%

2 2,27%

3 1,70%

5 1,83%

6 10,31%

PE SKUPAJ 3,01%

I 2,34%

II 1,26%

III 1,12%

Lož. PVC 1,55%

Skupaj: 2,49%

Analiza koeficientov pokaže dobre vrednosti skoraj na vseh linijah. Najbolj izstopa linija 6,

ker so težave glede vzdrževanja največje (ne dobavljivost rezervnih delov).


- 32 -

9 IZRAČUN SUO OBSTOJEČEGA STANJA

Za izračun SUO sem izbral linijo 5. Razlog za to je, da je ta linija najbolj zasedena z naročili,

saj na njej izdelujemo tlačne cevi dimenzij od 20mm do 125mm, vsaka izmed teh dimenzij pa

ima tri tlačne stopnje. Poleg enoslojnih proizvajamo na tej liniji tudi dvoslojne cevi istih

dimenzij in prav tako treh tlačnih stopenj.

Torej linija je izredno zasedena in vsako izboljšanje izkoristka ima velik vpliv.

Za izračunavanje SUO so zelo pomembne izgube povezane z strojem, ker so povezane s tremi

osnovnimi elementi, ki jih merimo pri določanju SUO. To so: razpoložljivost, zmogljivost in

kakovost.

Za računanje razpoložljivosti, zmogljivosti in kakovosti sem potreboval določene podatke.

Dobil sem jih z neposrednimi meritvami med proizvodnjo na stroju oz. iz dokumentov, ki

služijo za vodenje evidenc v proizvodnji.

Podatki so obdelani s pomočjo osnovnih elementarnih enačb splošne strojne učinkovitosti.

SUO = razpoložljivost x zmogljivost x kakovost.

Razpoložljivost stroja = čas obratovanja / celoten čas.

Zmogljivost = dejansko število izdelkov/ maksimalno število izdelkov.

Kakovost = število dobrih izdelkov / dejansko število izdelkov.

9.1 Izračun razpoložljivosti za mesec julij 2010

Če upoštevamo mesečno razmerje med celotnim možnim časom in časom, ko je stroj

obratoval, dobimo dejanske vrednosti razpoložljivosti (glej tabelo).


- 33 -

Tabela 4: Razpoložljivost-dejanske vrednosti

CELOTEN ČAS (H) ČAS OBRATOVANJA (H) IZGUBE (H)

1. TEDEN 120 102 18

2. TEDEN 120 112 8

3. TEDEN 120 104 16

4. TEDEN 120 102 18

ΣΣΣΣ=480 ΣΣΣΣ=420 ΣΣΣΣ=60


Razpoložljivost stroja = 420 h / 480 h.

Razpoložljivost =87,5 %.

9.2 Izračun zmogljivosti za mesec julij 2010

Dejanska vrednost je vrednost, ki je bila narejena na stroju, izračunana vrednost je vrednost,

ki bi morala biti na stroju narejena glede na dejansko hitrost, ki je bila na stroju, in glede na

čas obratovanja, maksimalna vrednost pa je vrednost, če bi upošteval predpisano hitrost in čas

obratovanja.


- 34 -

Tabela 5: Izračun zmogljivosti za julij 2010

Zmogljivost linije v mesecu juliju 2010 je bila 92,13%.

Proizvedene cevi Obratovanje

(ur)

Vd Vm Dejanska vrednost

(m)

Maksimalna vrednost

(m)

Zmogljivost

CEV PE 80 VK 110

PN12,5

32 0,9 1 1728 1920 90,00%

CEV PE 100 RC VK

110 PN10

65 1 1,2 3900 4680 83,33%

CEV PE 100 RC VK

63 PN10

15 2,2 2,3 1980 2070 95,65%

CEV PE 100 VK 50

PN16

42 2,8 3 7056 7560 93,33%

CEV PE 100 RC VK

50 PN16

22 2,8 3 3696 3960 93,33%

CEV PE 100 RC VK

125 PN16

45 0,5 0,6 1350 1620 83,33%

CEV PE 100 RC VK

32 PN10

58 4 4 13920 13920 100,00%

CEV PE 100 RC VK

32 PN16

34 3,4 3,5 6936 7140 97,14%

CEV PE 100 RC VK

125 PN10

27 0,6 0,7 972 1134 85,71%

CEV PE 100 VK 32

PN16

35 3,4 3,5 7140 7350 97,14%

CEV PE 100 RC VK

75 PN16

45 1,7 1,8 4590 4860 94,44%


- 35 -

9.3 Izračun kakovosti za mesec julij 2010

Na liniji 5 je bilo v mesecu juliju 2010 predelanih 71170 kg polietilena. Vrednost

tehnološkega odpada je bila 2117 kg, kar predstavlja 2,97%.


Kakovost = masa dobrih cevi / skupna masa.

Kakovost = 73287 kg / 71170 kg = 97,1 %.

Kakovost iz meseca v mesec niha, velik vpliv ima število menjav ter dolžine naročil delovnih

nalogov.

9.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec julij 2010

Razpoložljivost= 87,5 %.

Zmogljivost= 92,1 %.

Kakovost = 97,1 %.


SUO = 0,875 x 0,921 x 0,971 = 0,783


- 36 -

Vrednost posameznih komponent in skupna učinkovitost za mesec julij 2010

Tabela 6: Pregled skupne učinkovitosti opreme za julij 2010

RAZPOLOŽLJIVOST ZMOGLJIVOST KAKOVOST SUO

87,5 % 92,13% 97,1 % 78,3 %

78%

22%

0%

50%

100%

150%

Razpoložljivost

Slika 15: SUO za mesec julij 2010


- 37 -

10 IZDELAVA PERIODIKE VZDRŽEVANJA

Periodiko vzdrževanja smo vpeljali v avgustu 2010. Cilj je bil povečati SUO z zmanjšanjem

časov zastojev vzdrževanja ter zmanjšati kazalnik 2. kakovosti na račun manj okvar in

boljšega izkoristka linij.

Izdelal sem ustrezno dokumentacijo, katere cilj je doseči večjo uspešnost preventivnega

vzdrževanja oz. čim večjo razpoložljivost strojev, prav tako je bil cilj z vključitvijo delavcev v

vzdrževalna dela izboljšati odnos delavcev do delovnih sredstev.

Periodika vzdrževanja zajema razdelitev linije po sklopih, predpisan način pregleda in

vzdrževanja za vsak sklop, uporabljene materiale ter odgovornost za izvedbo.

Periodika vsebuje tehnološke predpise, operativne zahteve se vodijo vsakodnevno v službi

vzdrževanja oz. v proizvodnji (glede na zadolžitev). Glej prilogo 1(Periodika vzdrževanja).


- 38 -

11 IZRAČUN SUO PO UVEDBI PERIODIKE VZDRŽEVANJA



Zmogljivost = dejansko število izdelkov/ maksimalno število izdelkov.


11.1 Izračun razpoložljivosti za mesec junij 2011

Če upoštevamo mesečno razmerje med celotnim možnim časom in časom, ko je stroj

obratoval, dobimo dejanske vrednosti razpoložljivosti (glej tabelo).

Tabela 7: Razpoložljivost-dejanske vrednosti junij 2011

CELOTEN ČAS (H) ČAS OBRATOVANJA (H) IZGUBE (H)

1. TEDEN 120 96 24

2. TEDEN 120 102 18

3. TEDEN 120 114 6

4. TEDEN 120 100 18

ΣΣΣΣ=480 ΣΣΣΣ=412 ΣΣΣΣ=68


Razpoložljivost stroja = 412 h / 480 h.

Razpoložljivost =85,8 %.


- 39 -

11.2 Izračun zmogljivosti za mesec junij 2011

Tabela 8: Izračun zmogljivosti za junij 2011

Proizvedene cevi Obratovanje

(ur)

Vd Vm Dejanska vrednost

(m)

Maksimalna vrednost

(m)

Zmogljivost

CEV PE 100 P 110

SDR 11

75 1,2 1,2 5175 5400 95,83%

CEV PE100 K 90 PN6 25 1,3 1,3 1950 1950 100,00%

CEV PE 100 VK 50

PN16

55 2,8 3 9240 9900 93,33%

CEV PE 100 VK 90

PN16

62 1,3 1,3 4650 4836 96,15%

CEV PE 100 P125

SDR 17

25 0,5 0,6 750 900 83,33%

CEV PE 100 P110

SDR 17

43 0,9 1 2322 2580 90,00%

CEV PE 100 V 125 PN

10

83 0,5 0,6 2490 2988 83,33%

Zmogljivost linije v mesecu juniju 2011 je bila 92,75%.

11.3 Izračun kakovosti za mesec junij 2011

Na liniji 5 je bilo v mesecu juniju 2011 predelanih 83555 kg polietilena. Vrednost

tehnološkega odpada je bila 2882 kg, kar predstavlja 3,45%.


- 40 -


Kakovost = masa dobrih cevi / skupna masa.

Kakovost = 80673 kg / 83555 kg = 96,6 %.

11.4 Pregled skupne učinkovitosti opreme za mesec junij 2011

Razpoložljivost= 85,8 %.

Zmogljivost= 92,75 %.

Kakovost = 96,6 %.


SUO = 0,858 x 0,928 x 0,966 = 0,769

Vrednost posameznih komponent in skupna učinkovitost za mesec Junij 2011

Tabela 9: Pregled skupne učinkovitosti opreme za junij 2011

RAZPOLOŽLJIVOST ZMOGLJIVOST KAKOVOST SUO

85,8 % 92,75% 96,6 % 76,9 %


- 41 -

Izračunana SUO je za 1,4% nižja kot vrednost iz meseca julija 2010, razlog za to je slabša

razpoložljivost opreme. Pri analizi sem ugotovil izboljšanje odstotkov zaradi vzdrževanja za

2,8%, slabši rezultat je zaradi večjega števila menjav, kar pa je v celoti komercialni dejavnik.

Na podlagi kazalnikov lahko trdim, da se je naše vzdrževanje izboljšalo ter posledično

pripomoglo k boljšemu procesu proizvodnje.

77%

23%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Razpoložljivost

Slika 16: SUO za mesec junij 2011


- 42 -

12 ZAKLJUČEK

Obdelovalni sistemi ekstruzije so glavni proizvodni sistemi v podjetju Minerva, letne količine

predelanega osnovnega materiala so okoli 3500 ton. Ker smo sezonsko podjetje so zahteve

naših kupcev v toplejših mesecih velikokrat zelo nepredvidljive in v praksi smo že velikokrat

izkusili kako pomemben je zanesljiv, obvladovan ter dobro vzdrževan sistem proizvodnje.

Izkoristek linij je v teh mesecih okoli 98 %, kar priča o dobrem obvladovanju sistema

ekstruzije.

Pri pregledu dela vzdrževanja v podjetju Minerva Žalec d.d. sem opazil, da obstoječ kazalnik

stroškov vzdrževanja premalo pove o uspešnosti službe vzdrževanja. Če želimo kritično

oceniti oz. dobiti informacije o sistemu vzdrževanja, potrebujemo tak kazalnik, ki nam bo

podal informacije o vplivanju procesa vzdrževanja na razpoložljivost strojev. Zaradi tega

razloga sem se odločil vpeljati v sistem nov kazalnik, in sicer Zastoji zaradi vzdrževanja.

Kazalnik kaže odstotek zastojev zaradi vzdrževanja, glede na celoten fond obratovalnih ur in

obenem pokaže tudi dejansko uspešnost načina ter stopnjo vzdrževanja. Prav tako sem na

podlagi dobljenih rezultatov izračunal SUO za meseca julij 2010 in junij 2011. Zaradi uvedbe

periodike in izboljšanja vzdrževanja sem pričakoval boljši rezultat za mesec junij 2011 vendar

je izračun pokazal za 1,4 % nižjo SUO kot je bila v mesecu juliju 2010. Pri analizi sem

ugotovil, da je razlog v slabši razpoložljivosti vendar ne na račun vzdrževanja, ampak zaradi

večjega števila menjav in slabšega planiranja, ki so posledica dela komerciale.

Kazalnik ocenjujem kot uspešen, saj so rezultati uporabni za analizo ter sprejemanje

odločitev, vendar za optimalen pregled potrebujemo še informacije o kritičnih mestih na

sklopih linij. Zato sem se odločil postaviti še kazalnik Okvare po linijah, s katerim bomo

konstantno zajemali podatke o okvarah oz. napakah, ki se pojavljajo v določeni periodiki.

Končni cilj tega kazalnika je ugotoviti kritična mesta po linijah. Prav tako sem izdelal

periodiko vzdrževanja za vse sklope linij, ki obsega redne preglede ter vzdrževalna dela po

strojni kakor tudi po elektro plati. V okviru periodičnih pregledov sem predpisal tudi redno

čiščenje strojev oz. delovnega okolja. Vse spremembe imajo skupen cilj, to je izboljšati

deloven proces in stopnjo vzdrževanja s povečanjem razpoložljivosti linij, razdelitev

odgovornosti na operaterje ter izboljšati delovno okolje in delovne pogoje.


- 43 -

Uvedene spremembe so bile uspešne, saj imamo na podlagi sprejetih ukrepov boljšo sliko nad

delovanjem vzdrževanja. Z določitvijo kritičnih mest bomo dobili smernice, ki nam bodo

pokazale, kam se moramo bolj osredotočiti. Z uvedbo periodike vzdrževanja pa bomo

izboljšali storitve vzdrževanja z zmanjšanjem neplaniranih zastojev, kar v končni fazi vodi v

zmanjšanje stroškov, torej tistega dejavnika, ki je v današnjih razmerah še kako pomemben.

Usklajeni podporni procesi, dinamična proizvodnja, dobra in vzdrževana oprema, dober kader

in pa razvoj, ki prehiteva tržno ponudbo je pot k uspešnemu sistemu poslovanja. Veliko je

dejavnikov, ki poleg naštetega vplivajo na uspešnost podjetja, večina jih je v naši domeni. V

zadnjem času pa smo priča, da tudi dober obdelovalni sistem ne pomaga premostiti podjetju

težave, katere so posledica slabega odnosa podjetij na trgu, padcu vrednot in vsesplošnega

izkoriščanja.


- 44 -

Seznam uporabljenih virov

[1] Cincinatti, tehnična dokumentacija.

[2] Einar Grann – Meyer, Polyethilene pipes in applied engineering, Total, 2004.

[3] Edward H. Hartmann, Successfully Installing TPM in a non Japanese Plant, TPM Press

Inc, Pittsburgh., 1991.

[4] M. Kutin, Uvajanje TPM-a ni premočrten proces, Vzdrževalec, št. 92, (2003), str. 12-13.

[5] Krauss Maffei, tehnična dokumentacija.

[6] James Margolis, Engineering Plastics Handbook, 2005.

[7] Japan Institute of Plant Maintenance, TPM for Every Operator, Productivity Press,

Portland, 1996.


- 45 -

Priloge


- 46 -

Življenjepis

Izobrazba

Dipl.ing. strojništva spec. (podiplomski študij)

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Podiplomsko delo: Povečanje učinkovitosti ekstruzijskih linij z uvedbo preventivnega

periodičnega vzdrževanja.

Diplomiral 2012.

Dipl.ing. strojništva (dodiplomski študij)

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Diplomsko delo: Uvajanje sprememb v proizvodnji na podlagi sistema TPM.

Diplomsko delo je bilo nagrajeno s strani DVS (Društvo vzdrževalcev Slovenije).

Diplomiral leta 2003.

Strojni tehnik

Srednja tehnična šola Celje

Delo

2003 – 2012: redno zaposlen v podjetju Minerva d. d. najprej kot vodja projektov, od 2006

kot član vodstvenega tima in sicer kot tehnični vodja proizvodnje in vzdrževanja.


- 47 -

Opravljeni tečaji:

• vodenje proizvodnih skupin, Zavod za tehnično usposabljanje, 2006,

• zaloge surovin, polizdelkov in vseh ostalih vhodnih materialov, IZZA, 2007,

• seminar za notranje presojevalce sistema vodenje kakovosti v skladu z zahtevami

standarda ISO 9001:2000,BVQI, 2008.

Pridobljena znanja na področju:

• organizacije,

• vodenja ljudi,

• teamskega dela,

• presoje,

• finančne analize projektov,

• vodenja projektov,

• optimizacije stroškov in resursov,

• reševanje konfliktov,

• materialov, poznavanje opreme, tehnologije.


- 48 -

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

I Z J A V A

Podpisani Rok Srebotnjak, vpisna številka 95035553 izjavljam, da je predloženo specialistično

delo z naslovom:

Povečanje učinkovitosti ekstruzijskih linij z uvedbo preventivnega periodičnega vzdrževanja

rezultat lastnega raziskovalnega dela,

da so rezultati korektno navedeni,

da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

da predloţeno delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po

študijskem programu druge fakultete ali univerze.

Maribor,_____________________ Podpis: ___________________________

Periodika vzdrževanja linija 1 - elektro

Zap.št.

Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec

1. 4744451/85Sever pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - NU 316 ECP/C3Letno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6316 Letno

pregled, menjava Ščetke E46 - 25x20x32, 12 kos Letno

2. TLX 604 359 FRadioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno

3. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - 6200 ZZ, 2 kos Letno

pregled, menjava Zračni filter Po potrebi

1. 56355 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6207 ZZ Letno


pregled, menjava Oljni obroček - 40x62x10 Letno

2. 3245735 Radioenergie pregled, menjava Ščetke, 4 kos Letno

3. 794756 pregled, menjava Ležaji kroglični - 6200 ZZ, 2 kos Letno


1. pregled, menjava Ležaj kroglični - 6204 ZZ, 2 kos Letno

AVTOMATSKA ŽAGA MAPO 400/73

Taho generator REO 444 N1

Elektromotor ventilatorja D-03

Elektromotor - enosmerni

Taho generator

Elektromotor

Ventilator gl. motorja ZK L 2

VLEK THYSSEN AR 63

REO 444 N1

GF 140/12F


Del stroja Tip

OIM 250 M1STG

EXTRUDOR REIFENHAUSER RH 810-1-90-25

Zap.št.

Tov. Št. Proizvajalec

Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec

1. 8420607 ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno

pregled, menjava Ščetke Letno

2. 65391223 Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno

3. 3GAA081001 ABB motors pregled, menjava Ležaji kroglični Letno


1. 32668 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. 7130125 pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno




4. 614358 Siemens pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 614359 Siemens pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 95E0419 Oemer pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2.

3. pregled, menjava Ležaji kroglični Letno


1. 3GAA091002 ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. MK11021-S ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


3. 2MK110050-S ABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno

Del stroja Tip

DMI 180M

MZAA080A

100 SA

VLEK SICA

HLADILNO KORITO - VAKUMSKO

EXTRUDOR CINCINNATI

Elektromotor za pomik


AVTOMATSKA ŽAGA SICA

DERAXX071-32

1LA7

Taho generator

Elektromotor - voda

Elektromotor - voda

Elektromotor - žaga M2AA090L

Ventilator MT 90L24F 165

Elektromotor vakum. črpalke

Elektromotor vakum. črpalke

SNF 90/ZD-11

SNF 90/ZD-11

Elektromotor - rotacija

Ventilator mototja

Elektromotor enosmerni

Ventilator gl. motorja

0444 R1B0.0GEG

T 56A

Taho generator

MT 90L 24-4

HLADILNO KORITO

Elektromotor

T V60

1LA7


Zap.št. Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno deloIzvajalec

1. 1003782 Elektra Faurndaupregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno




3. 2943043 Tele pregled, menjava Ležaji kroglični Letno


1. C142025 Calpeda pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. MK110049-SABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


3. MK110062-SABB motors pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


4. 371405 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


5. 1191 Brusatori pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. Calpeda pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 20600290 Baumuller pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. pregled, menjava Ščetke Letno



4. EN 60034 Gardner Denverpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 91L0313 Oemer pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno



2. EMT pregled, menjava Ščetke Letno



1. Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno



2. EMT pregled, menjava Ščetke Letno


Elektromotor - voda

Elektromotor - pomik H90

Elektromotor vakum. črpalke MT90S24F165-2

Ventilator gl. motorja 63L/2X

Elektromotor vakum. črpalke MT100LA28F215-4

VLEK - SICA

Elektromotor

Taho generator TR 60

Ventilator motorja T500

NAVIJALNI BOBEN- GRAEWEElektromotor FG 913/2

EXTRUDOR

Taho generator REO - 444

TR 60

Del stroja Tip

HLADILNO KORITO II.

HLADILNO KORITO - I.Elektromotor - voda NM32/16

VG40125/2

Elektromotor enosmerni EFG 1803

KOEXTRUDOR za oplaščevanjeElektromotor DSFF100L23R25-5

Taho generator

Ventilator motorja

T500

Elektromotor T80M

Ventilator motorja

Taho generator

Motor-glava za oplaščevanjeBN10022109030/807


Zap.št.

Tov. Št. Proizvajalec

Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec

1. W91245073020005SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno



2. pregled, menjava Ščetke Letno



1. R00747-2 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. 367304 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


3. 367305 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


4. 209699201-5 ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


5. 200730 NORD pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 8054911 AC- pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 212234203- ATB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 40848/08 BRUSATORIpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno








Ventilator motorja

NAVIJALNI STROJ L. LUNARDONElektromotor

EXTRUDOR CINCINNATI1PL6184

Taho generator

HLADILNO KORITO CINCINNATI - I

Del stroja Tip

Elektromotor - voda AF90L/2D-12

Elektromotor

Elektromotor

Ventilator motorja

Elektromotor vakum. črpalkeNF80/2C-11

AF 112M/2A-11

HLADILNO KORITO CINCINNATI - IIElektromotor FOA 100L-2

HLADILNO KORITO CINCINNATI - III

Elektromotor vakum. črpalkeSNF90/2D-11

Elektromotor - pomik SK 71S/4

Elektromotor - voda

AF 132-S/2A-11

Elektromotor VT 63L

VLEK CINCINNATI

Elektromotor

Ventilator motorja


Zap.št.

Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec

1. 1804 22999 ABB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno




3. 1488295 ABB pregled, menjava Ležaji kroglični - 2 kos Letno


1. E M620 008/00SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 27999 ABB pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno



2. Radioenergie pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno

3. 001 BSA ABB pregled, menjava Ležaji kroglični - 2 kos Letno


1. E M620 010/00SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 005B006 KINAMATIC pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno



1. 36106982 SEVER pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. IDD 2595 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 1900609006 DUTCHI pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. IDD 2596 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 107W-99 BROOK Hansenpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. 99/95942 Elektor pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 501153345 COLPEDA pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno






1. 109224/00 DRIVE SYSTEMSpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


2. 19 STEGMANN pregled, menjava Ščetke Letno

3. 109223/00 DRIVE SYSTEMSpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno

4. 20 STEGMANN pregled, menjava Ščetke Letno





Ventilator gl. motorja M2AA080A

ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 65-220-1100 UT CINCINNATI MILATRON

SESALNA NAPRAVA DOZIRNEGA SISTEMA

SESALNA NAPRAVA DOZIRNEGA SISTEMA

RE 0444

Motor zasuka navijalca

Motor vezalne glave

Taho generator T11100Z82110

Taho generator T11100Z82110

Elektromotor navijalca MP77XL K80

Elektromotor navijalca

NAVIJALNO VEZALNI BOBEN ED 90 C MECASOFTMP77XL K80

ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 100-223-1100 UT CINCINNATI MILATRON

DT 160 L2

Del stroja Tip

Elektromotor - enosmerni DMP 180-4 LB

Elektromotor TEFC

ELMO-G


ELMO-G

RE 0444

Taho generator

Elektromotor

KORUGATOR 120 - 4 CORMA Inc

Taho generator

Glavni motor

TEFC

Ventilator gl. motorja MT80B19F165-2

Elektromotor

SEPARATOR V. PUMP

Elektromotor

Elektromotor ventilatorja

Elektromotor TEFC

Motor ventilatorja RD 6

DHP 160-41

Pogonski motor CD189ACY

Elektromotor ventilatorja

Elektro motor vodne črpalkeNMD62/210CE

HLADILNA NAPRAVA - GREEN BOX , TWIN 32/HP

SEPARATOR S.C. PUMPGlavni motor DMIR

HLADILNO KORITO

Periodika vzdrževanja linija PVC III - elektro

Zap.št. Tov. Št. Proizvajalec Postopek Rezervni del

Periodika Datum Opravljeno delo Izvajalec

1. 305986 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - Letno


2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZLetno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZLetno

3. pregled, menjava Ščetke - 4 kos Letno

4. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - Letno

1. 6125878 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno


1. 776438/87 SEVER pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno




1. 12927 Bonfiglioli pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno


1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno

Elektromotor T 132S4

Elektromotor BN 63 A2

Elektromotor

EXTRUDOR - WEBER

Motor črpalke ZK L 2

PERFORATOR 50/125 - ROLLEPPAL


Elektromotor

Taho generator

PODAJALNA NAPRAVA - MINERVA

NAVIJALNI BOBEN

Del stroja Tip

DNR 14/30 70dElektromotor - enosmerni

VLEČNI STROJ

TURBINA za hlajenje vleka

Taho generator

Elektromotor 1ZK112M2

Periodika vzdrževanja linija PVC II - elektro

Zap.št.


1. 206575 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno



2. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZLetno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZLetno


4. 9088597 Sever pregled, menjava Ležaji kroglični - Letno

1. 482232 Elektrokovina pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno


1. 6476005 SIEMENS pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letno


1. 97786 Lenze pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno




1. 5,52E+09 ABM pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - Letno


1. pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici Letnopregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici Letno

Elektromotor

NAVIJALNI BOBEN

Elektromotor 1LA2113-ZAA60

Elektromotor - enosmerniDNR 14/30 70d

Motor črpalke ZK L 2

T 132S4

TURBINA za hlajenje vleka

Elektromotor

Taho generator

Del stroja Tip


EXTRUDOR - WEBER

Elektromotor G71/D 21

VLEČNI STROJ - GORENJE INDOP

PERFORATOR 50/125 - ROLLEPPALElektro motor MDERAXX

PODAJALNA NAPRAVA - DEBEVECTaho generator

Periodika vzdrževanja linija PVC I - elektro

Zap.št.


1. 188279 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - NU 211 Letno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6309 RS Letno

pregled, menjava Ščetke na kolektorju - 48 kos 8x16x25 BG 350Letno

pregled, menjava Ščetke drsni obroči - 12 kos 8x16x25 - A20 S+ELetno

2. 1882793 Elektra Faurndau pregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6003 ZZ Letno

pregled, menjava Ležaj kroglični pri veternici - 6003 ZZ Letno




1. 111988 Stahtkondor Wesserpregled, menjava Ležaj kroglični pri jermenici - 6206 ZZ Letno


pregled, menjava Ščetke na kolektorju - 4 kos 10x16x40-EG341VLetno



Taho generator

AVTOMATSKA ŽAGA - SICAElektromotor NTRS 25.160

GN 1315-3

VLEK - THYSSEN

Del stroja Tip

Elektromotor

EXTRUDOR- WEBER10/20 70d

Elektromotor

Ventilator gl. motorja DLM3

Motor vakumska črpalke

Periodika vzdrževanja linija 1

Zap.št. Rezervni del Periodika Izvajalec Opomba

1. čiščenje, mazanje EPOL SP 320 letno SV

1. šoba mesečno O

1. strojno olje polletno O

1. čiščenje, mazanje Epol SP 150 letno SV

2. Lis 2 mesečno SV

3. EPOL SP 150 tedensko O

4. Lis 2 tedensko O

5. Lis 2 tedensko O

6. Lis 2 tedensko O

1. EPOL SP 68 letno SV

2. SAE 30 tedensko O

Zobniški prenos

Del stroja Postopek

EXTRUDOR REIFENHAUSER RH 810-1-90-25

HLADILNO KORITOPršilne šobe pregled, čiščenje

Koleščki za tiskanje oznak mazanje

VLEK THYSSEN AR 63

SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPO MAC 800 /CCRD/2

Polžev prenos za dvig gosenic mazanje

Vodilo gosenic mazanje

Reduktor, polž. gonilo

Valjčne verige pregled

Reuktor z nastavitvijo hitrost menjava

Vodila vprijemalnih čeljusti čiščenje, mazanje

AVTOMATSKA ŽAGA MAPO 400/73

Pomično vodilo gosenic mazanje

Vreteno polžastega prenosa mazanje



1. čiščenje, mazanje Castrol ALPHA SP 320 letno SV nadomesto mazilo Epol 320

2. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo Lis 2

3. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo Lis2

1. šoba mesečno O

1. čiščenje, mazanje Lis 2 mesečno O


1. čiščenje, menjava EPOL 150 letno SV

2. Lis 2 tedensko O

3. FESTO mesečno O

4. EPOL 150 letno SV

1. IP Hidrus OIL 46 mesečno SV nad.mazilo HIDRAOL HD 22

2. IP Hermea OIL 10 mesečno SV nad.mazilo pnev.olje FESTO

3. IP Tel.OIL VSF 320 letno SV nad.mazilo EPOL 150, če je

napolnjen s specialno mastjo ni

potrebno zamenjave

Vlečne gosenice čiščenje, mazanje

VLEK SICA

EXTRUDOR CINCINNATI

Prirobnica gredi motorja

Del stroja Postopek

Gonilo

Zobniški prenos

SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPO

Prirobnica gredi sklopke

pregled, mazanje

Gonilo VF 86 V čiščenje, menjava

AVTOMATSKA ŽAGA SICA

mazanje

mazanje

HLADILNO KORITO CINCINNATI


Reduktor menjava

Polžno gonilo

Pnevmatika čiščenje, mazanje

Hidravlični pogon pregled, mazanje

Koleščki za tiskamnje mazanje

Pnevmatski pogon



1. čiščenje, menjava MOBILOL 632 letno SV nad.mazilo EPOL SP 68

2. MOLYKOTE G-N mesečno O nad.mazilo Lis 2

3. filter mesečno O

4. pršilna šoba mesečno O menjava šobe po potrebi

1. šoba mesečno O

1. IP Hidrus OIL 15 mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46

2. IP AVTOGREASE tedensko O nad.mazilo Lis 2

3. IP AVTOGREASE tedensko O nad.mazilo Lis 2

4. EPOL SP 150 letno SV če je namazan z mastjo je trajno

5. Grafitna mast mesečno O nad.mazilo Lis 2

6. IP AVTOGREASE mesečno O nad.mazilo Lis 2

1. ROL L.1/1 C.A. mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46

2. mesečno O

3. ROL.EP/3C.A.729R letno SV nad.mazilo INA POLAR 46

Del stroja Postopek

EXTRUDOR z dozirno napravoZobniški prenos

Konica polža mazanje

Dozirna naprava čiščenje filtra

Hladilno korito pregled, čiščenje


VLEK SICAPnevmatski naoljevalec pregled, mazanje

Mazalice na gosenici za namešpregled, mazanje

Mazalice na vsaki pnev.gosenicipregled, mazanje

Prenosni mehanizem menjava

Vijaki za dvig gosenic mazanje

Verige pregled, mazanje

NAVIJALNI STROJPnevmatika- razvod pregled, mazanje

Sklop glave-bati čiščenje

Reduktor mazanje



1. čistiti,menjava Castrol ALPHA SP 320 letno SV nadomesto mazilo Epol 320

2. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo List 2

3. Castrol Spheerol SW 2 mesečno SV nadomesto mazilo List 2

1. šoba mesečno O

1. pregled, čiščenje, izpust vode pnev. olje dnevno O

2. Lis 2 tedensko SV



1. ROL L.1/1 C.A. mesečno O nad.mazilo INA POLAR 46

2. mesečno O

3. ROL.EP/3C.A.729R letno SV nad.mazilo INA POLAR 46

Valjčne verige čistiti, mazanje

Vodilo vlečnih gosenic čiščenje, mazanje

Reduktor čiščenje, mazanje

Zobniški prenos

Prirobnica gredi sklopke mazanje

Prirobnica gredi motorja mazanje

EXTRUDOR CINCINNATI

Del stroja Postopek

Pnevmatski sistem/filter

Pršilne šobe

VLEK CINCINNATI

HLADILNO KORITOpregled, čiščenje

NAVIJALNI BOBENPnevmatika- razvod pregled, mazanje

Sklop glave-bati čiščenje

Reduktor mazanje



1. dnevno O

2. mesečno O

3. mesečno O

4. mesečno O

5. ESSO SPARTAN EP 320 na 3000 ur SV

6. kofil filter polletno-po potrebi SV

7. letno SV

8. letno O

9. ob zamenjavi EV

10. ESSO Beacon 2 polletno EV 15g – mast litijeva do 1200C

1. dnevno O

2. mesečno O

3. mesečno O

4. mesečno O

5. ESSO SPARTAN EP 320 na 3000 ur SV

6. kofil filter polletno-po potrebi SV

7. letno SV

8. letno O

9. ob zamenjavi EV

10. ESSO Beacon 2 polletno EV 15g – mast litijeva do 1200C

1. šoba mesečno O

1. tedensko O

1.

2. mast: SKF L GLT 2/1 tedensko O

3. mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV



6. dvomesečno SV

7. dvomesečno SV

8. dvomesečno SV

9. dvomesečno SV

10. letno EV

11. letno SV

12. VODILNI DEL

13. mast: SKF L GLT 2/1 tedensko O

14. letno SV

15. letno EV


17. Matice krogličnega vležajenja mast: SKF L GLT 2/1 dvomesečno SV

Startna priprava

mazanje

Napetost jermenov 2x

Kroglične puše

mazanje

Zračnost elektromagnetne sklopke

mazanje

mazanje

Kroglična in drsna vodila

Kntrola ščetk 2x

ENOTA ZA VEZANJE

GS motor DMP 160 - 4 L

Gibljivi deli vodil in osi

Kroglične puše

Vodila traku

Zavora

Vodine role

Jermenski prenos

Kroglična vodila povratnega vležajenja

mazanje

pregledCentralni mazalni sistem BIJUR

NAVIJALNO VEZALNI BOBEN ED 90 C MECASOFT

HLADILNO KORITOPršilne šobe

Cilinder

Ventilatorji celindra

Nadzorna plošča pregled, čiščenje

pregled, čiščenje

KORUGATOR 120 - 4 CORMA Inc

pregled ščetk, mazanje


Temperaturna tipala


Nadzorna plošča - filter pregled, čiščenje

Polž pregled, čiščenje

Vodno hlajenje

pregled

Cilinder

Polž

Reduktor pregled, mazanje

prgled

pregled

pregled

pregled

nastavitev

Igličasti ležaji

Filter elektro motorja pregled, menjava

pregled, menjava


pregled


Grelci

mazanje

mazanje


Temperaturna tipala

GS motor DMP 180 - 4 LB


ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 65-220-1100 UT CINCINNATI MILACRON

pregled

pregled ščetk, mazanje

Reduktor pregled, mazanje

Filter elektro motorja

Del stroja Postopek

ENOPOLŽI EXTRUDOR PROTON 45 -30G- 100-223-1100 UT CINCINNATI MILACRON

mazanje

Ventilatorji celindra pregled, čiščenje

Grelci pregled

Vodno hlajenje

Periodika vzdrževanja linija PVC III



2. Lis 2 letno SV


1. Lis 2 tedensko O

2. SAE 30 mesečno O

3. HIDRAOL HDS 22 mesečno SV

4. HIDRAOL HDS 22 polletno SV

5. SAE 30 letno O

6. EPOL SP 150 polletno SV

7. Lis 2 polletno O

8. Lis 2 polletno O


1. mast polletno O

1. Lis 2 mesečno O

2. Lis 2 tedensko O

1. Lis 2 četrtletno O






5. SAE 30 mesečno SV

6. Lis 2 letno SV

7. Lis 2 polletno SV



EXTRUDOR WEBER

Del stroja Postopek

menjavaPredležje

Mazalka vakumske črpalke mazanje

Menjalnik menjava

Veriga oblikovalnih čeljusti mazanje

Steber čiščenje, mazanje

VLEČNI STROJ

Vodilo čiščenje, mazanje

Polževo gonilo mazanje

Batnica čiščenje, mazanje

Oljnik mazanje

Galova Veriga čiščenje, mazanje

Kolo mazanje

Vsi ležaji - mazalke pregled, mazanje

Ležaj na ročici pregled, mazanje

Ležaj (gnane verižne gredi) menjava

Glava porforatorja pregled, mazanje

PERFORATOR

SIGNIRNA NAPRAVA Koleščki za tiskamnje oznak mazanje


Menjalnik pregled, mazanje

PODAJALNA NAPRAVA in NAVIJALNI BOBEN

Tečaj kolesa mazanje

Gred mazanje

Zglob vzvodja mazanje

Vreteno čiščenje, mazanje

Reduktor menjava

Reduktor menjava

Ležaji čiščenje, mazanje

Veriga čiščenje, mazanje

Periodika vzdrževanja linija PVC II



2. menjava Lis 2 letno SV

3. mazanje Lis 2 mesečno SV

1. Lis 2 tedensko O

2. SAE 30 mesečno O

3. HIDRAOL HDS 22 mesečno SV

4. HIDRAOL HDS 22 polletno SV

5. SAE 30 letno O


7. Lis 2 polletno O

8. Lis 2 polletno O


1. mast polletno O

1. Lis 2 mesečno O

2. Lis 2 tedensko O

1. Lis 2 četrtletno O






5. SAE 30 mesečno SV

6. Lis 2 letno SV

7. Lis 2 polletno SV



Del stroja PostopekDel stroja Postopek

menjavaPredležje

Mazalka vakumske črpalke

Ime stroja: EXTRUDOR "WEBER"

Menjalnik

Vreteno čiščenje, mazanje

mazanje

Steber čiščenje, mazanje

Ime stroja: VLEČNI STROJ "GORENJE INDOP" Veriga oblikovalnih čeljusti

Gred mazanje


Zglob vzvodja mazanje

Tečaj kolesa mazanje

menjava

Ime stroja: PERFORATOR "ROLLEPAAL"

Ime stroja: PODAJALNA NAPRAVA in NAVIJALNI BOBEN (Pod), 0-285(B)

Glava porforatorja pregled, mazanje

Ležaj na ročici pregled, mazanje

Batnica čiščenje, mazanje

Galova Veriga čiščenje, mazanje

Kolo mazanje

Oljnik mazanje


Polževo gonilo mazanje

SIGNIRNA NAPRAVA Koleščki za tiskamnje oznak mazanje

Menjalnik pregled, mazanje

Vsi ležaji - mazalke pregled, mazanje

Ležaj (gnane verižne gredi)

Reduktor menjava

Ležaji čiščenje, mazanje

Veriga čiščenje, mazanje

Reduktor menjava

Periodika vzdrževanja linija PVC I


1. čiščenje,menjava Epol SP 68 letno SV

2. Epol SP 68 letno SV


1. šoba mesečno O



3. Lis 2 mesečno O

4. Lis 2 tedensko O

5. Lis 2 tedensko O

6. Lis 2 tedensko O


1. IP AUTOGREASE-MPmesečno SV menjati po potrebi

1. IP Hidrus OIL 46 mesečno SV nad.mazilo HIDRAOL HD 22

2. IP Hermea OIL 10 mesečno SV nad.mazilo pnev.olje FESTO

3. IP Tel.OIL VSF 320 letno SV nad.mazilo EPOL 150, če je

napolnjen s specialno mastjo ni

potrebno zamenjave


Ime stroja: VLEK "THYSSEN"

Zobniški prenos

Menjalnik

Mazalka vakumske črpalke

Del stroja Postopek

menjava

mazanje

Ime stroja: EXTRUDOR "WEBER"

Reduktor menjava

Valčne verige pregled

Kardanski zglob, mazalka mazanje

Vodilo vlečnih gosenic mazanje

Hidravlični pogon

Polev prenos za dvig gosenic

čiščenje, mazanje

pregled, mazanje

Ime stroja: AVTOMATSKA ŽAGA "SICA"

Ime stroja: NAPRAVA ZA IZDELAVO OBOJK "SICA" Pnevmatski razvod

Pnevmatski pogon pregled, mazanje

pregled, mazanje

mazanje

Reduktor

SIGNIRNA NAPRAVA GNATA FILIPPOKoleščki za tiskamnje oznak mazanje

Verižni prenos mazanje

Documents

POVE ČANJE U ČINKOVITOSTI EKSTRUZIJSKIH LINIJ Z UVEDBO ... · proces ekstruzije. Proces ekstruzije je sestavljen iz sinhronega delovanja vseh sklopov ekstruzijske linije, ki je