Naša občina Glasilo Občine Mislinja Številka 3 September 2016

Čudovita jesenfoto: Saša Djura Jelenko

Igra svetlobefoto: Saša Djura Jelenko

Kazalo Številka 3leto: september 2016

Obvestilo uredniškega odboraVsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo.

Prispevke s fotografijami, z navedbo avtorja in telefonsko številko za glasilo Naša občina sprejemamo v elektronski obliki na e-mail naslov nasaobcina@mislinja.si. Fotografije naj bodo priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 25. november 2016. Načeloma objavljamo samo avtorske prispevke, ki še niso bili objavljeni v katerem drugem mediju. Pozivamo vsa društva in organizacije, da sproti pripravite in posredujete prispevke o vaših aktivnostih. Organizatorje prireditev vabimo, da nam sporočite kraj in čas dogodka, da ga bomo lahko uvrstili v naš Prireditvenik. Bralce pa vabimo, da se nam oglasijo s svojimi prispevki in komentarji.

Uredniški odbor si pridržuje pravico do spremembe naslova, izbire in krajšanja člankov in fotografij.

Hoja je zakon! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Praznik Vaške skupnosti Dolič . . . . . . . . . . . . . . 4Mestna občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Prvič v šolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Jesensko oglašanje vaše Rozi . . . . . . . . . . . . . . . 8Popotnikova zapuščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Turki v Mislinjski dolini . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Napad Zidanškove brigade na postojanko Spodnje Dovže . 12Že kot majhna sem govorila, da bom pisala knjige . . . . . 13Opravila ob jesenskem vdihu Zemlje . . . . . . . . . . . 15Flame&Co. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Poletna otroška delavnica v Galeriji Kavka . . . . . . . 19Razborca – Nogarjev mlin . . . . . . . . . . . . . . . . 19Skrite moči v človeku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21MADitiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Naša občanka Milena Merzdovnik . . . . . . . . . . . . . 22Naš občan Jože Oder . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24V spomin na Franca Šilaka . . . . . . . . . . . . . . . . . 2520 let Gasilskega poveljstva Občine Mislinja . . . . . . . 25Gasilci in gasilke PGD Dolič-Šentlforjan . . . . . . . . 26Gasilci v Dovžah smo praznovali 90 let! . . . . . . . . . 27Spoznavanje delčka kulture avstrijske Koroške . . . . . 28Tudi poželi smo zlata zrna za novo tisočletje . . . . . . 29Jesensko bogastvo gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . 30Delo PD Mislinja v 1. polovici l. 2016 . . . . . . . . . . . 31Gostili smo planince iz pobratenega

PD Žeželj iz Kragujevca . . . . . . . . . . . . . . . . 33Planinska sekcija Pilates Dolič . . . . . . . . . . . . . . 3440 let Društva upokojencev Mislinja. . . . . . . . . . . 36Humorna plat vrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Proslava ob 40-letnici karateja v Mislinji . . . . . . . . . 37Trisome Games 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3835. Gozdni tek in 14. Memorial Jožeta Tisnikarja . . . . . 40Mislinjska skakalca med dobitniki priznanj . . . . . . . . 41V Mislinji so znova leteli . . . . . . . . . . . . . . . . 42Bine Oder, udeleženec evropskega

odbojkarskega prvenstva . . . . . . . . . . . . . . . 43Mislinjčanke v 1. državni odbojkarski ligi . . . . . . . . 44Baron Žiga Zois . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45Draga ata in mama, Jože in Ana Oder! . . . . . . . . . . 46Čestitamo novorojencem in njihovim staršem! . . . . . 46Utrinki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Prireditvenik september–december 2016 . . . . . . . . 48

Glasilo Občine Mislinja izhaja 4 x letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v občini. Telefon: (02) 88 57 342 Telefaks: (02) 88 57 340 E-pošta: obcina@mislinja.si www.mislinja.si

Izdajatelj: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Naslov uredništva: Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Elektronska pošta: nasaobcina@mislinja.si Odgovorna urednica: Saša Djura Jelenko Uredniški odbor: Aleksandra Čas, Marjana Gmajner Korošec,

Aleš Rakovnik Jezikovni pregled: Maja Martinc Fotografije: avtorji člankov, arhiv Občine Mislinja,

arhivi društev, arhiv KPM, Jože Hribar, Stane Krenker, Maruša Aberšek, Tomo Jeseničnik

Oblikovanje in prelom: Modriš Anton Hozjan s. p. Tisk: Eurograf d. o. o. Naklada: 1600 izvodov

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 362.Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Članki niso honorirani in ne odražajo nujno mnenja in stališča članov uredniškega odbora. Pred objavo v glasilu so vsi članki lektorirani.

NAGOVOR

Hoja je zakon!Danes zjutraj sem se peš odpra-vila v službo. V Slovenj Gradec. Petek je. Letos sem si za celo po-letje zadala izziv, da se namesto z avtom enkrat na teden v mes-to odpravim z nahrbtnikom na ramenih. Res je, da moram zato prej vstati in včasih je težko, saj za pot potrebujem 2 uri, vendar je nagrada neprecenljiva. Telo spra-vim v pogon, krasno se prediham, predelujem vse, kar zaide v moje misli in se je naložilo čez teden in v službo pridem z napolnjenimi baterijami ter z občutkom, da sem naredila nekaj odličnega zase. Počutim se prerojeno. Tako viken-da ne pričakam na pol izmozga-na, ampak v relativno dobri kondi-ciji. S tega stališča sem hvaležna za to mojo odločitev.

Tudi kadar se v krogu druži-ne z možem odločava o kakšnem krajšem vikend dopustu, se zelo rada odpraviva peš že od hišnega praga. Saj razumete, avta se člo-vek nekako naveliča. Vemo, da nam omogoča hitre premike, da lahko na ta način obiščemo odda-ljene kraje, veliko vidimo in no-vega spoznamo, smo skratka izje-mno produktivni tako v času kot prostoru, po drugi strani pa s tem s prižgano lučjo podpiramo vse večje onesnaževanje, pretirano po-trošništvo, pa še dragocene povr-šine izrabljamo za gradnjo par-kirišč. No, če se vrnem na tokra-tno izbrano temo, hojo. Šla sva že v zdravilišče v Topolšico, tam pre-spala in se naslednji dan seveda prav tako odpravila peš nazaj. Na takšni poti srečaš toliko zanimi-vih ljudi, se sprehodiš mimo ču-dovitih vasi, domačij, prijaznih kužkov, prelepih travnikov in ne-odkritih kotičkov naše bližnje

soseščine. Seveda sva bila včasih deležna tudi kakšnega laježa hude mrcine in sva se vmes kje izgu-bila, ampak vse to je samo pri-jetno začinilo najino popotniško avanturo.

Ali pa na Roglo. Tudi tja sva vzela pot pod noge kar od doma. Že vmes, po poti, v objemu koša-tih smrek pri enem izmed večjih mravljišč so se vsakodnevne tego-be čudežno razblinile. Tako tiste navidezno velike kot one majhne, ki nam včasih kljuvajo nekje od zadaj. Predstavljajte si, nič digi-talnih motenj, telefon utišan, na-mesto hrupa le uglašeno ptič-je petje. To občutijo vsi pohodni-ki, planinci, nabiralci, gobarji ali sprehajalci psov. Gozd zdravi in narava pomiri. Nekako se zlijemo z njo. Sploh naše Pohorje. Toliko lepih poti je, ki vabijo, da nas po-peljejo tja, kjer se lahko pomirimo in vrnemo k sebi. Hvaležni smo lahko tistim, ki označujejo poti in jih pred nami in za nas velikokrat prehodijo.

Konec tedna, ko je časa nekoli-ko več ali pa ga znamo samo upo-časniti, greva peš še v trgovino. Jo imamo pač v Mislinji in je kar ne-kaj kilometrov do tja. Pa kaj, če je treba nakupljeno v nahrbtni-ku pritovoriti domov. Vsaj veš, kaj resnično potrebuješ.

S hojo premikamo naše telo, postanemo pretočni. In ko smo v gibanju, pomeni, da ne stojimo. Namesto da smo pasivni, počasni in zgolj čakamo, se s hojo aktivi-ramo. Ko dosežemo ta premik, to stanje, v naše misli pridrvijo ide-je, nove zamisli, sposobni smo od daleč pogledati na neko situaci-jo v našem življenju, mogoče na kakšen odnos, lažje se odločamo

in odločimo. In, ko znamo nekaj sprejeti (stanje, situacijo, odnos), lahko s svojim aktivnim delova-njem povzročimo spremembo. Lepo je, ko tako rastemo, se raz-vijamo. In meni hoja pri tem zelo pomaga.

Če hodiš v družbi, je še lep-še. Potovalna hitrost pohodnika je zame idealna potovalna hitrost. Pogovor steče, ko je čas za to, ni-kamor se ti ne mudi, zato lahko prisluhneš, in ne samo to, tudi sli-šiš, kaj ti oseba poleg tebe pripo-veduje. Če pa bi bil rad sam s se-boj, lahko mirne duše zaostaneš in se posvetiš svojim mislim. Zato vas vabim, da si jo predpišete na recept in si jo v izobilju privoščite. Hoja je zakon!

Saša Djura Jelenko

Naša občina | 4

n a š a o b č i n a

p o k u k a j m o v s o s e d n j o o b č i n o

V sklopu prireditve Apnen'ca je ob prazniku Vaške skupnosti Dolič po-tekal pohod po poteh vaške skup-nosti, ki sta pripravili Planinska sekcija Pilates in VS Dolič. VS je poskrbelaza hrano in pijačo, Planinska sekcija pa je izbrala smer poti in s svojimi vodniki organizi-rala in varno izvedla pohod.

Bilo je lepo sobotno jutro, s svo-jo svežino je kar vabilo v nara-vo. Pri apnen'ci ob športnem igri-šču v Doliču se je zbralo 16 pohod-nikov, od 8 let do generacije v zre-lih letih. Malo po 8. uri smo krenili na pot in se po gozdni poti vzpe-li do opuščenega kamnoloma na Pečovnikovem vrhu. Med počit-kom smo si ogledali še nekaj ostan-kov takratnega objekta in obuja-li spomine na pretekle čase, saj je bilo med nami nekaj udeležencev,

katerih očetje so v kamnolomu de-lali. Dalje nas je pot vodila čez se-dlo proti Paškemu Kozjaku, kjer se je naša pot pri kmetiji Ramšak pri-ključila na označeno Šaleško pla-ninsko pot. Ob poti smo obiska-li spomenik padlim borcem 14. di-vizije. Razgledali smo se po hri-bih nad Hudo luknjo, proti Graški gori in Završam. Mimo ureje-nih domačij smo šli še višje pod obronke Paškega Kozjaka do kme-tij Podlesnik in Špegel. Po soglasni odločitvi, da je dovolj vzpona, smo se spustili v Potoški graben, kjer sta samo cesta in potok, na vsako stran pa ju obdaja gozd. Ker smo si že-leli ogledati še košček naše okoli-ce, smo spet zagrizli v klanec po as-faltni cesti do Hrustelja, kjer smo po dobrih 2 urah hoje zavili na-zaj proti dolini. Pri Čerujevih smo se odžejali in spočili ter se razgle-dali po okolici. Odprl se je lep pog-led na prostrane pohorske gozdove,

pred njimi pa na hrib Irštanj s c. sv. Mohorja ob vznožju. Od tu nas je pot vodila le še navzdol mimo lepo urejenih domačij v dolino. Pa ni šlo naravnost do cilja, saj je pri Gačnikarju polna miza kar vabila, da nekoliko skrenemo s poti in po-stojimo. A ne za dolgo, ker nas je na cilju že čakala zaslužena malica in druženje z ostalimi udeleženci ob zvokih narodnozabavne glasbe.

4 ure smo porabili za krožno pot po delu Kozjaka, na kateri smo obujali spomine na zgodovinske dogodke, spoznavali naravo in del našega kraja, kamor nekateri po-redko zaidemo. Nekateri pa so se spomnili na svoja otroška leta, ki so jih preživeli tukaj. Lepo je bilo. Organizatorji pa si želimo, da bi bila na naslednjem pohodu udelež-ba večja.

Organizatorji pohoda VS in Planinska sekcija Pilates Dolič

Kratka osebna izkaznica občineMO Velenje (Titov trg 1) leži v vzhodnem delu

Šaleške doline na 396 m. Osrednji del občine

predstavlja dolinski del ob reki Paki. Ves vzhodni do-linski del Šaleške doline je urbaniziran, saj se je mes-to, ki je po številu prebivalcev 6. največje v Sloveniji

Praznik Vaške skupnosti Dolič

Mestna občina Velenje

SEPTEMBER 2016 5

(33.032 – november 2014), v svojem razvoju zadnjih 50 let razširilo med nekdanjimi na-selji in zaselki Škale, Stara vas, Staro Velenje, Šalek ter Šmartno. Občina je razdeljena na 19 delov – 3 mestne četrti in 16 krajevnih skupnosti; površina celotne občine meri 83,5 km2. Župan MO Velenje je Bojan Kontič.

Na kaj ste v vaši občini najbolj ponosni?Velenje je mesto, v katerem se poti sedanjosti pre-

pletajo z zgodbami iz preteklosti. Številne prireditve, bogata kulturna in naravna dediščina navdušujejo vsak dan znova. Prosti čas lahko aktivno preživite na mnogih tematsko-sprehajalnih in kolesarskih poteh.

Kaj bi si moral ogledati vsak obiskovalec vaše občine?Zagotovo so zanimiva 3 šaleška jezera, ki so nas-

tala kot posledica izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že 130 let. Tam, kjer so danes je-zera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Podoba doline se zaradi premogovništva še vedno spremi-nja, prav tako se spreminjajo tudi šaleška jezera – Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero.

Park ob Škalskem jezeru je nastal kot posledica odkopavanja premoga, za katerega je značilna pest-rost življenjskih prostorov – tako vodnih kot kopen-skih. Prvenstvena vloga parka je v naravovarstve-ni vzgoji in izobraževanju, hkrati pa park nudi dob-re ter zanimive rekreacijske možnosti. Na tem obmo-čju so zasledili okoli 120 vrst ptic oziroma 30 % vseh znanih v Sloveniji, med katerimi je kar 29 vrst ogro-ženih; okoli 52 vrst ptic na tem območju gnezdi, 56 vrst pa tu prezimuje ali se zadržuje na preletu. Preko

Škal in okoliških jezer poteka pomemb-na selitvena pot. Tu najdemo tudi temat-sko-izobraževalno pot Sadni gozd.

Ob najstarejšem Škalskem jezeru sta urejena krožna kolesarska in sprehajal-

na tematska pot ter fitnes v naravi.V poletnih mesecih je zelo živahno na

velenjski plaži ob čolnarni pri Velenjskem je-zeru. Obala je urejena s prodom, z lesenimi tribuna-mi za sončenje in tuši. Možna je izposoja različnih plovil za popolno doživetje na vodi, ogromne travna-te površine pa nudijo številne preostale možnosti za preživljanje prostega časa v ali ob vodi – kopanje, ja-dranje, supanje, deskanje, kampiranje, iskanje geo-zakladov (angl. geocaching), igranje nogometa, od-bojke na mivki, mini golfa, košarke, tenisa, jezdenje, vadbo golfa, vožnjo s pletno, poležavanje na urejeni velenjski plaži itd.

Ob pobočju jezera in ob turistično-rekreacijskem centru se nahaja tudi edinstveno vrtičkarsko naselje v Sloveniji – Kunta Kinte.

Ljubitelji hribov in jam lahko obiščejo Smrekovec, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline in je 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ter Velunjo peč (desno ob magi-stralni cesti Velenje–Slovenj Gradec, nad Vegradovim kamnolomom), v gozdu skrit prelep naravni most, vi-sok okoli 10 m. V njegovih stenah je voda izoblikova-la 4 kraške jame; potok je pod mostom ustvaril 5- in 7-metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdra-vilen in da se v njem kopajo vile.

Velika zanimivost je tudi Rudniški stolp nad jaš-kom Škale, ki so ga postavili l. 1888. Stolp služi za

Dan mladosti na promenadi

Naša občina | 6

prevoz zaposlenih in materiala v podzemni del jame Škale, zadnja leta pa predvsem za prevoz obiskoval-cev Muzeja premogovništva Slovenije, ki omogoča doživetje izkušnje rudarjev, ki so se desetletja spuš-čali 160 m globoko pod zemljo, da bi na površje spra-vili »črno zlato«. Predstavljena so različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja 20 izje-mnih scen in 15 zanimivih lutk, ki oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme.

Na griču nad mestom moderne arhitekture sto-ji Velenjski grad. Do vrha grajskega griča vodi 233 stopnic. V gradu ima svoje prostore Muzej Velenje, ki skrbi za območje 3 občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki). Obiskovalcem na ogled ponuja 11 stalnih muzejskih in galerijskih raz-stav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razsta-vo. Velenjski grad je znan kot eden najlepše ohra-njenih slovenskih gradov in se v zgodovinskih virih prvič omenja l. 1270, današnjo podobo pa je dobil v 16. st., ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovi-li ter napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v re-nesančno rezidenco.

Pozojeva grajska pot vas popelje še do 3 drugih gradov v okolici Velenja. Eden od njih, Šaleški grad, je zaradi trikotne oblike stolpa edinstven v sloven-skem prostoru.

V Zavodnjah stoji Kavčnikova domačija, ki je biser kmečke arhitekture na Slovenskem in je najjužnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru, sta-ra okoli 400 let, v kateri imajo obiskovalci občutek, da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognju vsako-dnevno plapola ogenj ter tudi dim se še danes prosto vali po prostoru.

V ekomuzej je preurejena Grilova domačija, sta-ra viničarija, na nekdaj vinorodnem pobočju Lipja pri Velenju, ki obsega hišo s črno kuhinjo, zelenjavni in zeliščni vrt, čebelnjak, vinograd ter sadovnjak.

Hiša mineralov v Starem Velenju predstavlja ge-ološko zbirko mineralov sveta in obsežno zbirko mi-neralov s področja Slovenije. Na ogled je preko 4.000 različnih mineralov zasebne zbirke zbiralca in pozna-valca Jožeta Rihtarja, edinstveni kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje l. 2008, ter gemolo-ška zbirka dragih kamnov.

V spomin na boje legendarne 14. partizanske di-vizije, ki je po prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje, sta na Graški gori odprta Spominski park in soba, posvečena prihodu 14. divizije na Štajersko.

Nova promenada v samem centru mesta, s ka-tero je mesto postalo še bolj sodobno in atraktivno,

je pravkar prejela 2 novi mednarodni priznanji v Benetkah in Budvi. Ta amfiteater ob reki Paki, sko-zenj teče reka Paka, je namenjen za manjše prilo-žnostne dogodke in koncerte. Je tudi na odličnem 3. mestu top destinacij turistično najbolj zanimivih točk krajinske arhitekture v Evropi (Spletni portal LandArch).

Med novembrom in marcem v Sončnem parku na kotalkališču obratuje pokrito mestno drsališče, kjer lahko preizkusite svoje veščine drsanja in curlinga. Drsanje je brezplačno in če svojih drsalk nimate, si jih lahko izposodite.

V Velenju vsem obiskovalcem in domačinom po-nujamo varen in okolju prijazen prevoz z brezplač-nim mestnim avtobusom »Lokalc«. Tako je občan-kam in občanom omogočen varen prevoz in hkra-ti smo s tem pomembno prispevali k prometni raz-bremenitvi mestnega središča. Po mnogih kolesar-skih poteh po mestu spodbujamo uporabo koles z brezplačnim avtomatiziranim sistemom izposoje mestnih koles BICY.

Katera je najbolj znana prireditev v vaši občini?Vsako leto je v mestu in njegovi okolici več kot

1500 prireditev, ki so tudi del številnih festivalov: Dnevi mladih in kulture, Poletne kulturne priredi-tve, Festival mladih kultur Kunigunda, Mednarodni festival Lirikonfest, Mednarodni festival vezenja, Čarobni december, Pikin festival … Slednji je največ-ji družinski festival v Sloveniji, ki ga v 7 dneh obišče več kot 100.000 obiskovalcev, je najbolj znana prire-ditev našega mesta. Festival z veličastno 27-letno tra-dicijo je nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca. Najmlajši v Pikinem svetu širijo domišljijske pusto-lovščine, starejši pa ponovno zbudijo otroka v sebi.

Kaj ponazarja grb vaše občine?Grb mesta simbolizira sožitje starega in novega,

s simbolnim pogledom na stolpnico novega mesta

Velenjska plaža

SEPTEMBER 2016 7

skozi obzidje starega Velenjskega gradu. Uporabljene barve simbolizirajo mladost in optimizem (rumena) ter ekološkost oz. sonaravnost, izraženo v mestni ar-hitekturi in odnosu meščanov do narave (zelena).

Najbolj zanimiv in malo komu znan podatek o vaši občiniZeleno mesto se ponaša z različnimi naslovi –

Najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji v l. 2015, Najbolj zelena mestna občina, Planetu Zemlja prijaz-na občina, Starosti prijazno mesto, Občina po meri invalidov, Mladim prijazna občina, Otrokom prija-zno Unicefovo mesto, Ambasador transparentnosti itd. V l. 2015 se je Velenje pridružilo 15. slovenskim

destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni pro-gram za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema sloven-skega turizma.

Izvajamo tudi številne programe in projekte za najbolj ranljive skupine, s katerimi lajšamo njihovo stisko (javna kuhinja, zavetišče za brezdomce, Viški hrane, Odbor za pomoč občankam in občanom, SOS gumb). Ponosni smo, da smo otrokom, mladim, sta-rejšim in invalidom prijazno mesto, najbolj varno mesto, najlepše urejeno ter najbolj gostoljubno več-je mesto.

Tanja Grčar

Prvič v šolo

»Krasne spomine imam na moj prvi šolski dan l. 1967 v Dravogradu, ko smo zakorakali v povsem novo šolo. V razredu nas je bilo 32 učencev, 2 sta ponavlja-la 1. razred. Z novo obleko, aktov-ko, učnimi pripomočki sem po-nosno sedela v prvi klopi, vedo-željna in radovedna, kako bo vse skupaj potekalo. Imeli smo čudo-vito učiteljico Kraljevo, ki nam je pomagala prebroditi prve še sra-mežljive korake. Fantje so bili kar malo poredni, vlekli so za kitke, dvigovali obleke, nagajali, za ka-zen so morali potem stati v kotu. Doma smo imeli slavnostno ko-silo, saj ne greš vsak dan v 1. ra-zred. Stanovali smo blizu šole, a sem vseeno prihajala k pouku zadnji trenutek, to pa zato, ker se je starejši brat tako počasi sprav-ljal, da sem ga morala kar prigan-jati. Najbolj se mi je vtisnilo v spo-min na steno nalepljeno drevo z vejami. Na te veje so se vzpenja-la naša imena tako, kakor smo us-pešno brali in pisali. Kar ponosno

sem zrla na svoje ime na vrhu krošnje. V razredu so bili tudi so-šolci in sošolke s kmetov, bolj od-daljeni od šole. Ti so hodili k po-uku zaspani, včasih smrdeli po gnoju, saj so morali biti že navse-zgodaj pridni v hlevu in potem jih je čakala še dolga naporna pot do šole in nazaj, popoldne pa delo na kmetiji. Ker jih takrat še nismo ra-zumeli, smo jih gledali malo bolj pisano in postrani, dokler nam naša tovarišica ni o tem razloži-la. Potem so se nam še smilili. Ko

smo šli na izlet in ekskurzijo, smo si zamenjevali sendviče, saj so oni imeli domač kruh, klobase in trdo kuhana jajca, mi pa sendviče z žemljami. Spomnim se še dogod-ka, ko sva skupaj z bratom maši-rala po pločniku zgodaj zjutraj po trgu proti mostu na železniško postajo, peljali smo se z vlakom v Maribor na gledališko predstavo. Bilo je še temno in takrat se je do-mov vračala soseda z nočne služ-be. Ko smo se srečali, sem jo vsa vesela pozdravila namesto dobro

m i s l i n j s k e z g o d b e

Šolsko leto se je že začelo in šolarji so že ujeli šolski ritem. To so naši otroci ali vnu-ki, celo pravnuki. Kako pa je bilo takrat, ko smo mi hodili v šolo: pred 20, 30, 50 ali več leti? Nekaj domačinov različnih generacij je zapisalo svoje spomine; naj ob pre-biranju le-teh zaživijo tudi vaši.

Naša občina | 8

jutro, dober večer … To je bilo smeha. Rada sem hodila k pouku, všeč mi je bila nova šola. Čeprav smo se preselili iz Dravograda v Slovenj Gradec in pozneje v Mislinjo, se vedno takrat, ko se peljem skozi dravograjski trg, oz-rem na šolo z lepimi spomini.«

Danica, 55 let

»Vsako leto smo meseca junija odštevali dneve do konca šolske-ga leta. Kako lepo je bilo oditi zad-nji dan v šolo in potem počitni-ce, brezskrbno potepanje in raz-iskovanje bližnjega gozda, igre z vrstniki, a kaj ko je tako hitro mi-nilo. Avgusta smo odštevali dne-ve do šole in pečena koruza na og-nju je naznanila, da je šola blizu. Tako je bilo potrebno pripraviti torbo in zopet oditi v šolo, vedno pa je ostajal spomin na lepe poči-tniške dni.«

Marko, 36 let »Prvi šolski dan sem ved-

no težko pričakovala. Že slab me-sec pred tem sem pregledova-la šolske potrebščine, vsi svinčni-ki in barvice so bili sveže ošiljeni,

vsi zvezki v novih ovitkih z novi-mi nalepkami z imenom, priim-kom, razredom, predmetom. Vse potrebščine so bile zložene v oma-ri, poleg torbe, ki je čakala na novi dan. Zadnjo noč pred šolo sem vsaj dvakrat preverila budilko, da ne bi zaspala, saj je bil naslednji dan zelo pomemben – začelo se je novo šolsko leto.«

Julija, 27 let

»Prvega šolskega dne se kar dobro spomnim. Bila sem drobce-na in v spominu mi je ostala šol-ska torba, v kateri je bilo vse za 1. šolsko leto. Bila je povsem polna in zelo težka, do šole pa je bilo tre-ba pešačiti 2 kilometra. Že zelo zgodaj sem se odpravila od doma skupaj s sosedovim fantom in nje-govo 4 leta starejšo sestro, ki naju je kot zelo odrasla, tako se mi je takrat zdelo, spremljala v šolo na 1. šolski dan. Ker smo bili res zgodnji, je bil razred še prazen. Posadila naju je v 1. klop in pre-dlagala, da dava roke na hrbet, ker je bila taka navada v šoli. Malo mi je bilo nerodno, ker sem sedela

skupaj s fantom. Razred se je za-čel polniti in postajalo je prijetnej-še, ker sem poznala še 2 deklici iz svoje vasi. Ko je prišla v razred učiteljica, je ta povsem pritegnila mojo pozornost. Zelo lepo je bilo ta dan in tudi kasneje sem rada hodila v šolo.«

Marija, 60 let

»Včasih nas prvošolčkov star-ši niso spremljali v šolo kot danes. Sama sem šla in se znašla med množico otrok, ki se je zbrala pred vhodom. Postavila sem se spredaj, saj so ta veliki z veseljem ostaja-li bolj zadaj. Najprej se spomnim hišnika Krenkerja, ki je prišel odpret vrata. Na stopnicah pred avlo so se vsi z veliko hitrostjo pre-obuvali v copate, tam me je sko-raj zagrabila panika. Naslednji spomin je učilnica 1. a z razredni-čarko tov. Tilčko Tretjak. In moja klop v 1. vrsti v bližini sestrične Fanike. Tabla z rožicami, črkami in številkami. Nov velik svet, ki me je prevzel tako, da sem vse živ-ljenje posvetila šoli.«

Martina, 62 let

Jesensko oglašanje vaše Rozi

Spet se oglaša vaša Rozi. Saj vam imam tolikooo povedati, da bi mo-rala biti vsa ta revija kar moja, hehe … In potem se ne bi ime-novala Naša občina, ampak Naša Rozi.

Z možekom sva letos dopusto-vala sama, pa spet nisem ime-la blaženega miru. Na plaži sta se nama 'prilimali' 2 italijanski dru-žini z veliko 'otročadijado', pa so

regljali kot žabe in še mahali z ro-kami kot vetrnice, domov sva pri-nesla nekaj italijanskih kletvic … Za možeka sploh ne vem, ali je kaj videl morje, ker je imel oči na paši po postavnih 'frajlicah', pa saj gledati ni greh, a ne … Sem tudi jaz izza revije škilila za mlad-ci … Tu pa je že jesen in 1. šolski dnevi, pa moja in moževa prilju-bljena trgatev, seveda pri Štefanu

in Cilki in z vsemi starimi prija-teljčki …

Biti babica in dedek pa ni tako enostavno, kot se zdi. Saj so tudi zdaj čisto drugačni časi in moraš biti novodoben stari starš. Spoznati se na 'mobilijo',

m i s l i n j s k e z g o d b e

SEPTEMBER 2016 9

računalnike, Outlook, Facebook, Twitter, Instagram, Skype, na Youtube, kjer se na veliko 'down-loada', da o slengu mladih niti ne govorimo, če ga ne obvladamo, jih sploh ne 'zastopimo': »kul, ful, d best, mega, bed, šur, model, plis, sori« itd. Npr.: »Včera me je mat-ka dobla ka sm kadil, šit … fotr je itak valjda popenil, mn je blo kr bed …« So pa tu še internetne in sms kratice: RTM – rad te imam, LP – lep pozdrav, NP – ni proble-ma, FSM – fajn se 'mej itd. Tako, če si pišem sms-e z vnukom, je ta 'itak ful' kratek, uporablja »plis« ali »tnx«, kar je prosim in hvala, ker vedno nekaj potrebuje … Hitro in jedrnato in ne tako kot mi sta-rejši, ko si moramo na dolgo in ši-roko kaj razlagati, zraven pozab-ljamo in potem eno in isto štorijo večkrat ponovimo.

In ker želim biti moderna babi, prosim vas, da me ne bi kdo kli-cal 'bica', lahko me še po imenu, sem poslala Štefanu in njegovi Cilki sms za trgatev: LP, NP, TRG BO MEGA, FSM in takoj dobi-la nazaj sms: »Rozi, a nama ti pi-šeš, nič te ne zastopima.« Seveda sem ju poklicala s češ, kje pa

živita, da nista 'tak ful kul' razgle-dana. Sta bila kar malo užalje-na, no, pa sem jima prevedla na-pisano: Lep pozdrav, ni problema, trgatev bo odlična, fajn se imejta. Sta obljubila, da se naučita govori-ce mladih.

Seveda je napreden tudi moj možek, naš dedi, ko mi pri vratih zakliče: »Matka, grem na en ful kul pir,« in potem se stari dediji v Štefanovi zidanci »režijo«, kdo je kje videl bolj 'ful kul frajlico', me 'babike' pa doma tolčemo in srfa-mo po računalniku, da se še juži-na prismodi …

Upam, da letos ne bo tako kot na lanski trgatvi pri Štefanu, ko so bile te 'ful kul frajlice' deležne

pozornosti in pomoči ravno teh naših frajerskih dedijev, me bicike pa smo čakale na brente in benti-le na naše stare osle, kod hodijo. Prav tako so po trgatvi ubrali gla-sove in peli, jodlali, žvižgali, da so jim skoraj oči izstopile iz jamic in glasilke popokale, v »ksihte« pa so bili čisto rdeči kot »paradajz«. Ja, nazaj grede domov smo pa me jodlale in pele mašne arije o le-pem vedenju. Glavno je, da se ve-liko napreša in da nam bosta zla-ta ali rdeča kapljica še naprej glad-ko tekli po grlu, seveda po pameti, kakšen kozarček rujnega, zraven pa koš smeha in dobre volje. Kaj nam pa še drugega preostane v tem norem svetu? No, čas kar ne-kam beži, uloviti ga 'itak' ne mo-remo, ulovimo pa lahko lepe tre-nutke, doživetja, vse, kar je slabo pozabimo in se iz tega kaj nauči-mo …

Zdaj pa se grem posvetit še vnuku, me še kaj novega nauči, vsem vam pa želim 'ful kul' jesen, kjerkoli že ste in še boste! Pa LP in FSM, vaša Rozi.

Danijela Tomis Obrul

Popotnikova zapuščina

Popotnika nekoč, ki je imel za spremljevalko le popotno torbo, in današnjega popotnika, kakor tudi gorskega kolesarja, ločijo le stole-tja – čas, v katerem popotnik po-tuje. Namen – smoter se prilaga-ja spremembam tehnološkega in družbenega razvoja. Popotniku, kakor tudi pohodniku, je ostala

narava zvesta in prijazna, v zavesti naše izvirnosti.

Popotnik na svoji poti v sme-ri Šmiklavža, čez Graško goro, mimo Završ, Šentvida in Valdeka, v Gornji Dolič (Jože Curk, Slovenj Gradec in Mislinjska Dolina II, str. 156) je za prenočišča in poči-tek iskal gostoljubne kmetije, ki

bi ga sprejele kot gosta in ne ka-kor potepuha. Med take je sodi-la, in tudi še sodi, Foltanova kme-tija nad Šentlenartom. Po ohra-njenem spominu naj bi bila pr-votna stavba ob omenjeni poti. Spremembe lastnikov in po-goji kmetovanja so usmerja-li spremembe stanovanjskih in

m i s l i n j s k e z g o d b e

Naša občina | 10

gospodarskih objektov vse do da-našnje omenjene Foltanove kmeti-je v lasti Korenove družine. Imena lastnikov so se menjala, kmeti-ja Foltan je ohranila svoje prvot-no ime, ki ga v pomenu lahko ra-zumemo s časovno bližino Valdek – Foltan.

Preseljevanje družinskega in-ventarja je bilo opravljeno poseb-no skrbno in previdno. Med ohra-njenimi listinami sta ostala tudi spodaj omenjena zvezka. Običajno so nenajavljeni potniki prenoči-li in prespali na senikih. Med nji-mi je verjetno iskal in našel poči-tek popotnik, ki je pozabil ali iz-gubil zapiske o preverjanju znanja iz »krščanskega nauka«. Zapiske vsebujeta 2 trdo vezana zvezka, zaznamovana s spremembami, ki jih podarja starost. Med razprava-mi v raznih publikacijah ni bilo zaslediti podatkov, kot jih vsebuje-ta zvezka z naslovom »Razborca« in »Razborca Dienstbothen«.

V zvezku »Razborca« so na-tisnjene razpredelnice za vnos

podatkov, kot so »hišna številka, razred, zemljiški gospodar, ime družinskega gospodarja in pri-padnikov družine, leto rojstva, ob-hajan, brez obhajila, birmanec, cepljen, šoloobvezen«. Pod nas-lovom »Sposobnosti v krščan-skem nauku« so tiskane letni-ce opravljenih preizkušenj zna-nja. Začenjajo se z l. 1850 do 1859, z rokopisom so dodane letnice do 1871. Rokopisi so od različnih oseb in so slabo čitljivi. Navedeni so na-slovi kmetij in koč. Ta zapis vse-buje védenje, da je bila preizkuš-nja opravljena na posameznih do-movih. Med datumom rojstva (Tisnikar – Krainikar Mathias, roj. l. 1824, preizkušnja l. 1850, ali Maria roj. Planinšec l. 1828, pre-izkušnja opravljena l. 1850) na-vedbe vodijo k sklepu, da je bila preizkušnja opravljena na domu in pred poroko. Kot pomemben je imenovan kraj Razborca, ime kmetije in koče. Vnos podatkov je pod navedenimi naslovi ločen po straneh od 1 do 39.

V zvezku »Razborca Dienstboten« v prevodu »Razborca zaposleni« je v tisko-vini predvideno manj podat-kov za lastnike gospodinjstev. Za zaposlenega je zahteva po »Namen der Fredman« – ime tuj-ca, »Geburtsort« – rojstni kraj in »Anmerkung« – pripomba. V tem stolpcu so navedene: »Knecht, Magd, Hirt, unehl. Sohn«, hla-pec, dekla, pastir, nezakonski sin in podobno. Prečrtane so tudi vse strani z zapisom imen, ne gle-de na to, da je bil preizkus znanja opravljen. Ali je razlog odhod za-poslenega ali možno plačilo pre-izkusa znanja, ni razvidno. Kot vzorčni primer so navedeni zapisi hišne številke 2, kjer se nadaljuje opis koče pod številko 3 in zapo-slenih pod številko 2.

Zvezka sta v lasti družine Koren.

Aktualna natečaja1. Izšel je javni natečaj za izbor najboljšega turističnega simbola (spominka) občine Mislinja. Vzorce

simbolov (spominkov) sprejema Občina Mislinja, Šolska cesta 34 do vključno 30. 9. 2016 do 10. ure.2. Občina Dravograd, Občina Mislinja in MO Slovenj Gradec, v sodelovanju z RRA Koroška, razpisujejo

natečaj za logotip kolesarske poti po Mislinjski dolini. Zadnji rok za oddajo natečajnih predlogov je 30. 9. 2016 do 12. ure.

Več informacij o obeh natečajih najdete na spletni strani www.mislinja.si.

SEPTEMBER 2016 11

»Alfabethisches Verzeichnis«Namen . . . . . . . . . . . . . Pag.Arner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Breshar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Garnush . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11?Barol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31Helbl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Hriberschck . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Jelen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Jerlach . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Krizhnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Krivetz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Kuzhej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Messnatez . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1Mulcher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Meznaz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Nogar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Petschounigg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Shautz obere. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Shautz untere . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Soppelscheh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Arneh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Tisnikar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2Urchej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Warl obere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Warl untere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

»Besedni zaznamek«Ime . . . . . . . . . . . . . . . stranArner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Brešar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Garnuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Barl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31Helbl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Hriberšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Jelen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Jerloh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Križnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Krivec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Kučej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Mesnatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1Mulher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Mežnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Nogar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Pečovnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Šavc zgornji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Šavc spodnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Sopelšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Arner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Tisnikar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2Uršej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Barl zgornji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Barl spodnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Turki v Mislinjski dolini

Letos mineva 540 let, odkar so Turki pustošili po Mislinjski dolini.

Turki so na to ozemlje vpadali med l. 1471 in 1483. Starotrški žu-pnik Martin Scharfwind je l. 1476 natančneje opisal turški pohod. Glavnina turške vojske se je uta-borila na Guštanju (danes Ravne na Koroškem), del vojske pa je od-šel proti Slovenj Gradcu. Prespali so v Žabji vasi pri Podgorju in v Pamečah. Na poti do Mislinje so Turki požgali c. sv. Ulrika v Podgorju, c. sv. Lovrenca ter c. sv. Tomaža v Tomaški vasi. 16. 10. 1476 so požgali cerkev in župnišče sv. Ilja v Šentilju pod Turjakom, novo zgrajeno c. sv. Ahaca v za-selku Vovkarje in c. sv. Lenarta v Mislinji. Zaradi turškega ropa-nja je habsburški cesar Friderik ukazal, da morajo taborsko utrditi grad na Grajskem hribu v Starem

trgu. Za obrambo pred Turki pa so v ta namen v mestu Slovenj Gradec okrog obzidja izkopali še jarek, ki je bil širok 16 m in glo-bok 5 m. Turki so na svojih po-hodih požigali kmetije, vasi, po-lja, s seboj so odpeljali tudi živi-no in pridelke. Odrasle moške so pobili ali jih vzeli za svoje ujetni-ke. Dečke so odpeljali s seboj in so jih novačili za turško vojsko oz. za bodoče janičarje. Iz Mislinje je nato del turške vojske odšel pro-ti Vitanju, del proti Celju, del pa je odšel proti Slovenskim Konjicam. Mislinjska dolina ni bila opusto-šena samo zaradi turških vpadov, kasneje so jo zajele še kuga, lako-ta, suša in l. 1480 še kobilice.

Turki so pred več kot 500 leti na našem ozemlju vzbujali strah in trepet. Danes pa najdemo ve-liko prijetnih ostankov, ki ka-žejo na čas Turkov. Poznani so

nam turška kava, džezva, turški med, posamezna imena krajev in priimkov.

m i s l i n j s k e z g o d b e

Turški vojak, ki ima na sulici nabodenega otroka, s seboj pa žene ujet kmečki par (Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Celje 1990, str. 83).

Rudolf KorenLeopoldina Bezlaj

Naša občina | 12

Napad Zidanškove brigade na postojanko Spodnje Dovže

Dne 28. 5. 1944 se je štab Zidanškove brigade odločil za na-pad na okupatorjevo postojanko Spodnje Dovže, ki je bila nameš-čena v gostilni ob železniški pro-gi v neposredni bližini železni-ške postaje in glavne ceste skozi Mislinjsko dolino. Posadka je šte-la 28 vojakov, povečini Avstrijcev starejših letnikov. Nedvomno so pripadali diviziji 438 za po-sebno uporabo, ki je imela svoj štab v Celovcu. Brigada je kreni-la v napad zvečer iz Razborce. Za napad je bil določen 1. bataljon. Njegov poveljnik, štajerski prvo-borec Ludvik Mlinarič - Ivanov in poveljnik ene izmed čet Ivan Zore - Džoni sta se splazila do stražarja in ga ujela. Bil je banat-ski Nemec. Prisilila sta ga, da je v nemškem jeziku pozval posad-ko k vdaji, partizani pa so izstre-lili nekaj nabojev za strah in tudi za kritje. Posadka se je po krajšem

premišljanju vdala. Partizani so vdrli v prostore in odnesli orož-je, strelivo in opremo, vseh 28 ujetnikov so odpeljali na Pohorje, še prej so jim odvzeli uniforme in jim dali svoje ponošene obleke in raztrgane čevlje. Po političnem pouku so jih izpustili. V akciji na Spodnje Dovže je Zidanškova bri-gada zaplenila 27 pušk, 860 na-bojev, lahko strojnico, 30 roč-nih bomb, 28 uniform in enako število parov vojaških čevljev ter še veliko druge vojaške opreme.

Postojanko je pred odhodom zaž-gala. V zavarovanju akcije z mis-linjske strani je sodeloval tudi 2. bataljon Zidanškove brigade, ki je na videz napadel Mislinjo in prodrl v trg, izvedel zaplembo bla-ga v nekaterih trgovinah, ob umi-ku pa zažgal matični urad. Dne 29. 5. 1944, dan po napadu, je za-seda Zidanškove brigade, ki se je medtem z Lazarjeve domačije pre-maknila na Golavabuko, pregnala v dolino patruljo vermanšafta, ki je brigado zasledovala. Naslednji

m i s l i n j s k e z g o d b e

ViriMatej Klemenčič, Srednjeveška sakralna arhitektura v Mislinjski dolini, Zbornik

Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II, Slovenj Gradec 1999, str. 127–128.

Ivan Grobelnik, Vojaški dogodki v Mislinjski dolini do leta 1920, Zbornik Slovenj

Gradec in Mislinjska dolina II, Slovenj Gradec 1999, str. 238–239.

Andrej Pleterski, Kulturni genom, Ljubljana 2014, str. 342.

Nekaj zmotnih prepričanj, ki govorijo o tem, da so naši kraji v Mislinjski dolini poimenovani po Turkih

Hrib Turjak v Mislinji: na jo-žefinskih vojaških kartah se da-našnji hrib Turjak imenuje »Turja glava«. V franciscejskem katastru iz l. 1826 pa se že imenuje Turjak. Dddr. Andrej Pleterski v knjigi Kulturni genom navaja, da ime Turjak ne izvira od Turkov, am-pak izvira od goveda, tura. Ime je prvič omenjeno v urbarju gos-postva Valdek iz l. 1480, kjer je omenjen Gregor am Wisenhawbt,

kar je tedanji prevod Turje gla-ve v nemščino. Zato ime Turjak ne more izvirati od Turkov. Tur je bilo divje govedo, ki se je pros-to paslo po jasah, v 17. st. so ga iztrebili.

Turiška vas: ime spominja na Turke, ampak izvor besede ni po-vezan z njimi, saj je kraj prvič omenjen l. 1318 kot Tuerk.

Aleksandra Ramšak

SEPTEMBER 2016 13

dan, torej 30. 5. zvečer, pa je bri-gada v Zgornjih Dovžah organizi-rala miting, ki so se ga udeležili vsi krajani. O razvoju OF ter voja-ških in političnih dogodkih je go-voril namestnik brigadnega po-litičnega komisarja Janez Kenk - Ivo, uspešni pa so bili tudi pevci

in recitatorji. Razdelili so tudi precej partizanskega tiska, za ka-terega so vaščani pokazali veli-ko zanimanje. V času mitinga je eden od bataljonov brigade, ki je bil v zavarovanju, porušil približ-no 400 m železniške proge pri Spodnjih Dovžah. Naslednji dan

je okupator pripeljal delavce, da bi progo popravili, a jih je pregnala patrulja Zidanškove brigade, ki je nato porušila tisto, kar so delavci pred njenim prihodom popravili.

Dr. Marjan Linasi

Že kot majhna sem govorila, da bom pisala knjige

Od kod vaša ljubezen do knjig?Zelo rada sem pisala spise v

šoli. Ko bom končala osnovno šolo, sem govorila, bom pisala knjige. Sem pa imela takšnega očeta, da je rad bral, imel je knjige tako nem-ške kot slovenske. Potem sem pa tudi jaz brala, še zdaj vem nekate-re zgodbe od takrat. Še zdaj znam nemško. Hčerk pa nisem naučila nemško, ker smo doma govorili le slovensko in tudi časa nisem ime-la, da bi jih učila.

Kakšna je bila vaša družina?Mi smo bili delavska družina.

Oče je bil tesar, mama se je rodi-la Na Kapli. Kmalu je postala re-jenka, ker so ji starši hitro umrli. Njena mama je umrla zaradi tifu-sa še mlada, kmalu zatem je nje-nega očeta ubil konj, tako je posta-la sirota. Imela pa je teto na Muti, ki jo je vzela k sebi. To je bilo še za cesarja Jožefa. Na Muti se je takrat govorilo več nemško kot slovensko, to vsak ve. Tudi v šolo si takrat lah-ko šel v slovensko ali pa nemško, kar se mi še zdaj čudno zdi. Njena teta jo je dala v nemško, tako da so mojo mamo čisto ponemčili. Prej ni znala slovensko, ampak se je od

nas naučila, ko smo hodili v šolo. Imam še 2 njeni pismi, ki mi jih je pisala kasneje, ko sem bila že po-ročena. Mi je pisala slovensko, tako se je potrudila.

Kje ste hodili v šolo? Kakšno je bilo vaše otroštvo?Živeli smo v Bistriškem jarku, v

šolo pa sem hodila na Muto, otro-ci smo hodili peš 1 uro. Če je bilo pozimi kdaj preveč hudo, smo os-tali doma. Učila sem se dobro. Bili smo v farovški bajti 20 let, na sa-mem. Okoli so bili veliki travniki in gozdovi. To je bilo še pred voj-no. Tam sta se rodila še 2 brata. Imeli smo 2 njivi, vrt, sadja kar ne-kaj, 2 kravi, prašiče, zajce in koko-ši. Potem so bili vedno bolj slabi časi. Župnik, ki je bil že zelo star, je atu rekel, da lahko v gozdu po-sekamo les, kolikor ga potrebuje-mo. Tu nam je bilo dobro. Sprva so bili na hiši še »šinkli«, potem smo kupili opeko. Ko je tisti župnik umrl, ki je bil zelo dober, je prišel novi, Prlek smo mu rekli, ta je bil

obupen, z atom in tudi z drugimi se ni razumel. Kmalu je odšel, ka-snejši duhovniki so bili vsi v redu. Oče je delal strehe, vendar ne sam, imel je še druge delavce. Tako smo se preživljali.

Kateri praznik iz otroštva se vam je najbolj vtisnil v spomin?Velika noč, najlepši je bil pa

božič. Bili so slabi časi in so nas starši vseeno obdarili. Najbolj se spomnim, ko je bila pod smrečico za vsakega od nas otrok škatlica, ki jo je prinesel božiček. V vsaki škat-lici je bila punčka in vsaka punčka je imela drugačne lase in oblekico!

Potem ste se preselili na veliko kmetijo. Kako je bilo tam?Vsak ve, da je bilo v Kraljevini

Jugoslaviji zelo slabo. Eni so zelo trpeli in so bili lačni, ampak naša ata in mama sta bila tako pridna, da smo za silo živeli. Bili smo 3 hčerke in mlajša brata in kasneje, ko smo že končali šolo, je ata mo-ral nekaj ukreniti, da bi prežive-li. Odrasli smo, šolati pa se nismo

m i s l i n j s k e z g o d b e

Go. Ano Uršej sem osebno spoznala nekega lepega poletnega dne, ko sem se sku-paj z njeno hčerko Ireno odpravila k njej v dom starostnikov v Slovenj Gradec. Sprejela naju je prijazno in beseda je sproščeno stekla o njenem življenju, ljubezni do knjig in pisanja. Gospa Ana je v 93. letu in v njenem življenju se je nabralo veliko zgodb, tako srečnih in veselih kot žalostnih.

Naša občina | 14

mogli. Je bilo na Sv. Jerneju, to je trdo ob meji, eno veliko posestvo prazno in zelo rodovitno. Sem smo se preselili, ko smo otroci bili že večji in pri moči, da smo lahko de-lali. Mi smo ga vzeli v najem, ni bilo naše, morali smo lastniku pla-čevati. Imeli smo 20 glav živine in še prašiče, ovce … sejali smo pše-nico, ječmen in vse, kar se je tak-rat sejalo. Vse smo delali na roke. Tam smo vsi pridno delali, smo bili v najlepših letih. Smo pa ime-li vole za oranje, šele po koncu voj-ne smo imeli konja. Takrat po voj-ni so bili nekateri konji prepušče-ni sami sebi in so tekali naokrog, enega smo vzeli, ker je prišel sam do hiše, mu je ata dal jesti in je sam šel v štalo. Nam je še kar ne-kaj pomagal.

Kako ste preživljali mladost?Mladi smo bili, a nismo hodili

v kino. Fantje so prišli k nam, tudi od daleč, prinesli so harmoniko in druge inštrumente. Vsako so-boto in nedeljo so prišli, to je bilo predvsem pozimi, poleti ni bilo to-liko časa. Bili smo v veliki kmeč-ki sobi in smo celo nedeljsko po-poldne plesali, tako da je bilo kar lepo. Še od drugod so prišli in smo se spoznali, lepo smo se imeli. Čez teden smo delali, ob nedeljah pa smo se veselili. Že čisto od male-ga smo peli. Oče nas je učil pesmi, tudi v šoli smo se jih učili. Res smo lepo peli. Vse 3 sestre smo se lepo ujele. Mlajši 2 sta peli prvi glas, jaz pa drugega. Besedila sem pozabila. Včasih še slišim kako pe-sem iz tistih časov. Tako smo kar lepo živeli. Ni bilo hudobnih lju-di. Ko smo imeli žetev, smo tudi imeli likof, smo se veselili. Smo pa veliko delali, denarja ni bilo, am-pak pomanjkanja pa takrat nismo trpeli. Zemlja je bila rodovitna, do-volj smo pridelali. Drugače smo živeli lepo. S sestrama smo bile v

najlepših letih. Najmlajša je bila stara 17, druga 18, jaz pa 19 let. Vse bi bilo lepo še naprej, ampak po-tem je prišla vojna, gorje. So priš-li k nam partizani, cel bataljon, po 3 ali 4 dni so bili pri nas, prišli so tudi Nemci, hodili so oboji. Mi smo se samo bali, da bi se srečali, ker bi potem vse požgali … Imeli smo srečo. Imeli pa smo ene-ga sovražnika in tisti so lagali, da smo držali z Nemci, ker smo znali nemško, in je samo malo manjka-lo, da nas niso postrelili. Ko je bilo konec vojne, nismo nič imeli, tako kot tudi drugi ne. Vse je šlo, vsa ži-vina, vse je šlo za vojake. Če bi vse povedala o vojni, kaj smo doživeli, bi bilo za celo knjigo. Napisala sem 3 knjige, samo o vojni pa ne.

Kaj se je zgodilo, ko ste odrasli?Potem pa smo se razleteli.

Brata sta bila mlajša, eden se je že izučil za varilca na Ravnah, ta še živi v Nemčiji, najmlajši brat pa je utonil v Dravi. Na glavo je skočil v Dravo, kar je prej že večkrat, tak-rat pa je bil prevroč in ga je verje-tno zadela kap. Bil je star samo 18 let. Mama je skoraj umrla od žalos-ti. Ata in mama sta se preselila na Muto. Še pred koncem vojne sem morala v Arbeitsdienst, to so bili tabori za dekleta. Največ jih je šlo delat h kmetom, to je bilo obvezno. Bilo nas je 15 Slovenk, druge so

bile Nemke. Zastonj sem 6 mese-cev delala v družini s 7 otroki, ker je bila njihova mama bolna. Potem sem šla domov. Sestri sta se po-ročili in šli čez mejo, nato še brat; zelo veliko ljudi je šlo čez mejo za-radi kruha. Doma nisem mogla ostati, treba je bilo iti in si zasluži-ti za preživetje. Imela sem prijate-ljico v Slovenj Gradcu. Dobila sem službo pri direktorju banke kot služkinja, ker sem znala nemško. Imeli so sina, da sem z njim govo-rila nemško. Po koncu vojne so po-begnili, sicer bi jih ubili, ker so bili Nemci. Prijateljica je služila pri upokojenem direktorju banke. Ker sta obe stanovanji imeli skupno klet, sva se s prijateljico tam sesta-jali in si vse skrivnosti povedali, a sva bili tiho.

Kako ste prišli v Mislinjo?Spet sem prosila prijateljico v

Slovenj Gradcu, če ve za kakšno delo. Vedela je, da v Mislinji rabi-jo pri Rozmanu pomoč v gostilni. Poleg gostilne so imeli trgovino in žago. Bili so dobri ljudje. Tam sem spoznala svojega bodočega moža, ki je rezal les na žagi. Rodila sem deklico, nato sva se poročila. Z družino smo živeli v Jeromlovi žagi. Potem je mož dobil delo na Gozdnem gospodarstvu in prese-lili smo se v Mislinjo k Majcenu. Rodile so se nama 4 hčerke, jaz sem bila ves čas doma, da sem skr-bela za družino. Potem smo se preselili v Dovže. Hčerke so se šo-lale, bile so zelo pridne. Nato so se zaposlile, se poročile in odšle od doma. Mož mi je umrl, ko sem bila stara 70 let in dolgo sem žalo-vala za njim.

Vrniva se k vašemu pisanju knjig.Ko sem bila še majhna, sem

govorila, da bom pisala knjige. Hčerke so me vzpodbujale, naj napišem knjigo, zlasti tista, ki je

SEPTEMBER 2016 15

slavistka. In res, začela sem pisati in do zdaj so izšle že 3 knjige: prva l. 2002 z naslovom Iz mojih srč-nih predalov, čez 4 leta naslednja V kamrici srca in l. 2011 še tretja Iz spomina v spomin. Knjige sem iz-dala v samozaložbi, natisnili so mi jih v tiskarni Grešovnik. Besedila je uredila hčerka Marija.

Knjige vsebujejo črtice in pe-smi, moji knjižni junaki so mali ljudje. Pišem preprosto in resnično in iz srca. Zato jih preberite.

Hčerka Irena: Mama nam je po-magala pisati spise, ko smo hodi-le v šolo. Me smo vedele za njeno žilico za pisanje in smo jo pri tem podpirale.

Ga. Ana: Lepo smo se imeli, radi smo se imeli. Hčerke sva z možem tako vzgajala, da bi bile poštene. Zdaj pa me pridno obiskujejo in mi lepšajo starost.

Kaj je za vas v življenju najpomembnejše?Prijaznost. Prijazne ljudi imam

rada in rada imam življenje.Marjana Gmajner Korošec

k n a r a v i

Opravila ob jesenskem vdihu Zemlje

Tudi Zemlja diha, čeprav poča-si. 1 ciklus traja 1 leto. Od zodia-kalnega znamenja strelca do zna-menja dvojčkov, v času dvigajočih luninih lokov Zemlja izdihuje. Od dvojčkov do strelca, v času padajo-čih luninih lokov pa Zemlja vdi-huje (po astronomskem koledarju traja znamenje dvojčkov od 20. 6. do 20. 7., znamenje strelca pa od 20. 12. do 19. 1.).

Ritem Zemljinega diha lah-ko razmejimo tudi s poletnim in zimskim obratom ali solstici-jem. Tako traja izdih od zimske-ga do poletnega obrata (zima in pomlad), vdih pa od poletnega do zimskega obrata (poletje in jesen). Poznamo tudi dnevni ritem diha-nja zemlje. Zjutraj in dopoldne iz-dihuje, popoldne in zvečer pa vdi-huje. O značilnostih dnevnega di-hanja zemlje pa morda kdaj dru-gič, saj se bomo tokrat posvetili je-senskemu vdihu.

Poletje in jesen sta torej čas Zemljinega vdiha. Takrat se sile vesolja in sokovi rastlin usmerijo v njihove spodnje dele, pod zem-ljo in v korenine. Takrat koreni-ne hitreje rastejo in se bolje obli-kujejo. Obdobje Zemljinega vdiha

je tudi čas presajanja. Za ta čas so značilna nekatera vrtna op-ravila. Oglejmo si nekaj najbolj značilnih. Pregled sadilnega načrta

Morda bo prav, če bomo najprej namenili razmislek sa-dilnemu načrtu tekočega leta in pripravi načrta za naslednje leto. Pogled na tekoče leto je potre-ben, ker bomo do zime še kar ne-kaj stvari posejali in posadili, pog-led v naslednje leto pa je potreben, ker moramo že jeseni opraviti ne-katera pripravljalna dela za nasle-dnjo pomlad. Priprava komposta

Eno najpomembnejših vsakole-tnih opravil je priprava komposta.

Za letošnje leto Setveni priročnik Marije Thun priporoča 29. 10. kot najprimernejši dan za zlaganje komposta. O podrobnostih njego-ve priprave smo že govorili, zato bi zdaj posvetili pozornost upo-rabi biodinamičnih kompostnih preparatov. Rudolf Steiner je po-udarjal, da gnojenje pomeni oži-vljanje tal in da to misel uresniču-jemo z uporabo komposta, ki smo ga pripravili s pomočjo prepara-tov. Tako prejmejo rastline pot-rebno energijo za rast in razvoj. Uporabljamo sledeče preparate:

rman (502), ki vsebuje energijo Venere,kamilica (503), ki vsebuje ener-gijo Merkurja,

Septembrski pogled na eno od gred v šolskem vrtu. Spredaj sta lučnik in šetraj, v ozadju pa rdeča pesa, blitva in nizki fižol. Kljub hladnemu in mokremu letu so »vrtnarčki« ob skrbnem vodstvu mentoric uspeli pridelati bogat in zdrav pridelek.

Naša občina | 16

kopriva (504), ki vsebuje energi-jo Sonca,hrastovo lubje (505), ki vsebuje energijo Marsa,regrat (506), ki vsebuje energi-jo Jupitra,baldrijan (507), ki vsebuje ener-gijo Saturna.

(Preparate pripravimo po po-sebnih navodilih, navadno za več-jo skupino uporabnikov v okviru društva Ajda.)

Preparate uporabimo, ko je zla-ganje kompostnega kupa konča-no. Na zgornji površini napravi-mo z debelejšo palico 5 pol m glo-bokih lukenj. 1 je na sredini kupa, ostale 4 pa na vogalih. V sredin-sko luknjo damo preparat kop-rive, ostale preparate pa v vogal-ne. Preparat vstavimo v luknjo tako, da vzamemo za čajno žličko preparata, ga zgnetemo z vlažno prstjo v manjšo kepo, jo spusti-mo v luknjo in zasujemo s prstjo. Tako pripravljen kompostni kup zalijemo s preparatom iz baldri-janovih cvetov (507) in pokrijemo s plastjo slame, listja, travne ruše

ali prsti. Kompostni kup mora biti stalno vlažen. V naslednjih tednih spremljamo temperaturo v not-ranjosti komposta. Če je prevroč, ga zrahljamo in zalijemo z vodo, če je prehladen, pa ga potlačimo. Za hitrejše napredovanje procesov kompostiranja ga enkrat meseč-no zalijemo s preparatom iz krav-jakov po M. Thun. V naslednje-ga pol leta kompost dvakrat pre-kopljemo in ponovno oblikujemo kup. Tudi tako pospešimo kom-postiranje in zagotavljamo enako-mernejšo sestavo komposta. Jesensko gnojenje s kompostom

Površino, ki smo jo nameni-li za pomladansko sajenje plo-dovk, kapusnic in bučevk (rastli-ne za 1. poljino), očistimo rastlin-skih ostankov, potresemo z zrelim kompostom in ga plitvo vdelamo v tla. Poškropimo s preparatom iz kravjakov po M. Thun. Tako prip-ravljena površina prezimi in poča-ka na pomlad. Spravilo pridelkov

Pridelke shranjujemo po na-vodilih Setvenega priročnika, kjer smo pozorni na izbiro pra-vilnih dni. Pomemben je tudi na-čin shranjevanja. Lahko shranju-jemo cele rastline s korenino vred, tako da jih vkopljemo v kleti, ra-stlinjaku ali topli gredi; samo dele rastlin (gomolje, korene, koreni-ne, plodove, semena) v hladni kle-ti, v vlažnem pesku, v zasipnici. Lahko pa shranjujemo predela-ne ali vložene rastline (posušene, zamrznjene, fermentirane, vku-hane). Morda bo dobrodošlo, če bomo pomladanskim zapiskom o setvi ali sejanju rastlin zdaj doda-li opombo o značilnostih pridel-ka. Na tak način bodo zapiski s ča-som postali neprecenljiva »podat-kovna zbirka«, ki bo samo naša, in je ne bo mogel nadomestiti no-ben internetni vir.

Spravilo korenin zdravilnih rastlin

Ko se dvoletne ali večletne ra-stline pripravljajo na zimski poči-tek, prenesejo vse svoje najboljše snovi in energijo v podzemne dele (korenine, korene, gomolje), da bi tako ohranile potrebno energijo in snovi za novo rast v prihodnjem letu. Taka zelišča izkopavamo je-seni in jih ustrezno shranimo ali predelamo. Tako na primer pred zmrzovanjem izkopljemo koreni-ne sleza, baldrijana, srčne moči ali ščetice. Korenine operemo, na-režemo in posušimo. Delno shra-nimo posušene za sprotno upora-bo, delno pa iz njih pripravimo al-koholne izvlečke. Če nas je zima prehitela in nismo pravočasno iz-kopali korenin, lahko to storimo še zgodaj spomladi, preden začne-jo rastline poganjati.

Ob kresu (21. 6.), na dan za cvet, izkopljemo pred 1 letom za-kopane koprive. Zdrobimo jih v prah, ki ga uporabljamo za nego rastlin in pripravo komposta. Na ta dan naberemo svežih kopriv, jih narežemo, damo v pokrit glineni lonec in jih zakopljemo pol metra globoko do naslednjega leta.

Na mihelovo (29. 9.) nabere-mo in sušimo koprive za čaj in do-datek k hrani. V tem času nabrane koprive najbolj učinkovito urejajo procese železa v telesu. Spravilo semen

Ne pozabimo, da je značilnost samooskrbe tudi pridelava semen. Semena, ki smo jih uspeli poleti in jeseni pridelati, zdaj še enkrat skrbno pregledamo, očistimo in shranimo v zračnih posodah, označimo z imeni in datumi ter shranimo v prostoru, kjer ne zmr-zuje. Luščimo fižol, bob in grah. Za seme odbiramo zrna iz sre-dinskih delov zdravih in značilno oblikovanih strokov. Luščimo tudi

Tudi razvajeni paradižnik in druge plodovke, kot so paprika, jajčevci, bučke in kumare, lahko v rastlinjaku lepo uspevajo tudi na 900 m. Za boljše počutje in zdravo rast jim tla prekrijemo s pisano preprogo: ognjičem, kapucinkami in žametnicami.

SEPTEMBER 2016 17

koruzo in za seme izberemo zrna iz srednjega dela storžev. Pri dvo-letnih rastlinah odbiramo primer-ne semenske rastline, ki jih bomo prezimili in spomladi posadili, da bodo cvetele (korenje, peteršilj, pa-stinak, koleraba, rdeča pesa, repa, zelje itd.).

Ne pozabimo semen od 24. 12. do 6. 1. zakopati v zemljo (sve-te noči), da bodo prejela kozmične energije in impulze, ki jih potre-bujejo za kalitev in rast. Jesenske setve in sajenje

Jeseni sejemo še zadnje vrtni-ne, ki jih bomo uporabljali po-zno v jeseni, preko vse zime ali pa zgodaj spomladi kot prvo sve-žo zelenjavo. Značilni jesenski po-sevki so motovilec, špinača, radič, rukola in zimska solata. V jese-ni sadimo tudi nekatere čebulni-ce (česen, tudi okrasne čebulnice), saj v tem času poženejo moč-ne korenine. Ne pozabimo v gre-di ohraniti nekaj korenov peterši-lja. Ta odlično prezimi in spomla-di hitro požene mlade liste. Tako imamo sveži peteršilj stalno na voljo in ni potrebno tako hiteti s setvijo novega v neugodnih pogo-jih zgodnje pomladi.

Da se izognemo goli zemlji preko zime, jo posejemo s posevki za zeleno gnojenje, pri čemer mo-ramo biti pozorni na kolobar in ustrezno zaporedje rastlin.

Jesen je tudi čas za sajenje sad-nega drevja in grmičevja. Sadilne jame pripravimo čim prej, sadimo pa šele takrat, ko listje z drevja že odpade. Priprava rastlin na prezimovanje

Jeseni rastline še zadnjič oskr-bimo (okopljemo, oplevemo, dog-nojimo, odstranimo obolele in sla-botne rastline) in zemljo med nji-mi pokrijemo z zastirko, da ko-renine ne bodo zmrzovale. Pred nastopom hujšega mraza rastli-ne poškropimo s čajem iz baldri-jana. Značilne prezimne rastli-ne so por, zelje, ohrovt (glavnati, brstični, listnati), motovilec, špi-nača, blitva, rukola, prezimni ra-dič, zimska solata, drobnjak, zim-ska čebula). Vse te lahko ostane-jo na vrtu preko zime in jih lah-ko sproti uporabljamo. Zimsko rabo vrtnin si bomo zelo olajša-li, če jih prekrijemo s tunelom ali kopreno ali kako drugo primerno streho (smrekove veje, koruzni-ca, poveznjen zaboj, košara). Del

prezimnih rastlin lahko jeseni prenesemo v hladni rastlinjak ali neogrevano toplo gredo. To je po-sebej primerno za endivijo in raz-lične sorte radiča, ki napravijo je-seni štruce ali glavice. Jesensko škropljenje

Jeseni škropimo zemljo pro-ti glivicam ali drugim škodljiv-cem s čajem iz preslice, vratiča in pelina. Če škropimo po goli zem-lji, uporabimo nerazredčeni čaj, če po rastlinah, pa razredčenega z vodo v razmerju 1 : 3. Za jesensko škropljenje uporabljamo tudi pri-pravek iz kravjaka po M. Thun. Škropimo v kombinaciji z gnoje-njem s kompostom ali oranjem, tako da pospešimo pretvorbo or-ganskih snovi. S preparatom gnoj iz roga (500) škropimo jeseni pred vsako setvijo ali sajenjem, ker po-spešuje rast korenin in prvih po-ganjkov. Pozno jeseni škropimo z gnojem iz roga tudi zemljo pod sadnim drevjem, takoj po tem, ko smo ga pognojili in okopali.

Vse omenjene preparate ter podrobna navodila za njihovo pri-pravo in uporabo dobite v društvu Ajda.

Mag. Matjaž Jež

k u l t - u r a

Flame&Co.

Topel poletni večer, čutna glasba flamenka v zraku, petje, prelepe obleke, strastni ples, sangrija … Vse to je bilo videti, čutiti, vonjati in uživati tistega poznega sobotnega avgustovskega večera pred trgovino Pop-Up na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Plesalke z edinim plesalcem, a hkrati tudi izvrstnim glasbeni-kom, smo se potrudili, da bi naredili večer poseben, tak, da pozabiš, da gre poletje h koncu, in se prepus-tiš čudoviti energiji glasbe in plesa.

Foto: Nika Hölcl, fotobeležNica Produkcija: Flame&Co.

Naša občina | 18

Na odru je bilo čutiti navdušenje številnih gledal-cev, ki nas je nastopajoče dodatno spodbujalo.

Glasbeno-plesni dogodek Flame&Co. sta organizi-rali Glasbena šola GVIDO in plesna šola CoraViento z mentorico Manco Dolenc, v sodelovanju z dizajner-sko trgovino Pop-Up in modno oblikovalko Stanko Blatnik. Prav Stanka Blatnik je tudi izdelala kostume naši skupini!

Flamenko nam je zlezel pod kožo in nikakor ne moremo odložiti plesnih čevljev! Plesne skupine smo

se povezale v združbo Flame&Co. in veselo nadalju-jemo z nastopi v jesen – Velenje, Žalec, Ljubljana … čakajo nas novi izzivi.

Še posebej bo veselo septembra! V Mislinjo nam bo naša Manca pripeljala vrhunsko špansko kore-ografinjo, pevko in plesalko flamenka Mario Keck, spremljal jo bo priznani kitarist Vito Marenče.

O tem se bo gotovo splačalo spregovoriti in pisati!Ole!

Doroteja Stoporko, ŠRD Mislinja

Prikazovalnik hitrosti znova nameščen pri OŠ Mislinja

Občina Mislinja se je v avgustu prijavila na javni razpis Agencije za varnost prometa za enoletni brezplačni

najem prikazovalnika hitrosti in bila izbrana skupaj s še 15 slovenskimi občinami. Prikazovalnik je bil nameščen 1 dan

pred začetkom šole in je namenjen opozarjanju voznikov na prekomerno hitrost vožnje na cestnem odseku, kjer

se vsakodnevno srečujejo z vidika prometne varnosti najbolj ranljivo populacijo – šoloobveznimi otroki. Poleg prikazovanja hitrosti vožnje prikazovalnik beleži odčitane hitrosti vozil in s tem nudi možnost vodenja statističnih

podatkov, iz katerih bomo lahko pridobili informacijo o nivoju prometne varnosti cestnega odseka, ki predstavlja glavno

šolsko pot do OŠ Mislinja.

Druga novost na odseku šolske poti od Šentilja do križišča s Pohorsko cesto so talne označbe za kolesarje t. i. oznaka

»sharrow«, ki opozarja voznike motornih vozil na souporabo voznega pasu s kolesarji, pri čemer so kolesarji enakovredni

motornemu prometu. Pobuda za omenjene talne označbe je nastala na podlagi projekta Varno na kolesu, ki so ga izvedli

učenci 5. r. OŠ Mislinja v preteklem šolskem letu. Hkrati z izvedbo novih talnih označb, s katerimi želimo opozoriti

voznike motornih vozil na večjo prisotnost kolesarjev v prometu, je na Šolski cesti od križišča s Pohorsko cesto do

križišča pri OŠ Mislinja uvedena cona omejene hitrosti 30 km/h.

SEPTEMBER 2016 19

k u l t - u r a

Razborca – Nogarjev mlin

V dolini Dovžanke stoji na des-nem bregu potoka majhen kmeč-ki mlin na vodni pogon, ki pripa-da Nogarjevi kmetiji, katere do-mačijske stavbe so v gruči raz-porejene nekoliko višje, onstran gozda, na strmem pohorskem gre-benu. Od domačije do mlina vodi t. i. mlinska steza, to je pešpot, po kateri so nekoč na ramenih v mlin nosili manjše vreče žita za

k u l t - u r a

Poletna otroška delavnica v Galeriji Kavka Tisnikarjeva rojstna hiša

Ob koncu počitnic sta bili Galerija Kavka in njena okolica spet polni otroškega živžava.

Veseli ponovnega srečanja smo si pripovedovali počitniške dogo-divščine, se malo hvalili in klepe-tali, kako bi spomine upodobili.

Naredili smo mapo, v katero smo risbice speli, vse skupaj pa okrasili in si izmislili naslove za naslovnico. Pri ustvarjanju smo poleg barvic in flomastrov upora-bili še školjke, kamenčke, trakove, časopisni papir itd.

Delavnico je organiziralo KD Jože Tisnikar Mislinja, za stro-kovno izvedbo je poskrbela likov-na pedagoginja Maruša Aberšek, sama pa sem poskrbela za koordi-nacijo in tehnično izvedbo.

Doroteja Stoporko

Naša občina | 20

sprotno uporabo. Do danes je ve-čina kmečkih mlinov z bregov po-horskih potokov povsem izgini-la, ostali so redki, v lasti tistih, ki so ohranili ali razvili čustven in kulturen odnos do dediščine svo-jih prednikov. Mlini so bili nekoč nuja, pa tudi ponos kmetij, in mli-na ni premogla vsaka domačija.

Jože Tretjak, ki danes s svojo družino gospodari na Nogarjevi domačiji, predstavlja 3. genera-cijo lastnikov mlina; zgradil ga je namreč njegov ded, prav tako Jože Tretjak, v začetku 20. st. Podoba mlina se v 100 letih ni bi-stveno spremenila, saj jo je oh-ranjala njegova osnovna dejav-nost, ki se v vsem času funkcioni-ranja ni razlikovala. Kot je značil-no za vse majhne kmečke mline, so jih kmetje sami vzdrževali in popravljali, po vzoru originalov so sami izdelovali nadomestne dele mlinskega mehanizma ter obnav-ljali dotrajane dele mlinske stav-be in vodnih napeljav. Ko so oto-peli mlinski kamni, jih je bilo tre-ba spet nabrusiti, »klepati«, prav tako so morale doma ženske iz ustreznega platna sešiti nova sita, »pukle«, ko so stara preperela. Mlini so tako ostajali na zunaj in po notranjem ustroju enaki, dok-ler so delovali. Po 2. sv. vojni je s spremembami v načinu življenja na podeželju tudi delo v kmečkih mlinih polagoma usihalo; kmetje so svoje mline večinoma opustili in prepustili propadu, poredkoma pa so klasične mehanizme iz mli-nov prenesli domov in jih preure-dili na električni pogon.

Pri Nogarju so v mlinu v dolini mleli še pred 5 leti, in sicer rž, ki je bilo zadnje žito, ki so ga sejali. Še v 70. letih prejšnjega st. pa so sejali in mleli vse vrste žit: rž, pše-nico, ajdo, oves, ječmen in koruzo. Zrnje so hranili doma v posebnih

lesenih zabojih, »koštih«; v mlin so ga nosili v manjših količinah, »za sproti«, le pred velikimi pra-zniki ter pred zimo se je zamle-lo več moke in takrat so žito obi-čajno v mlin zapeljali z voli po vo-zni poti. Sama zima za mletje ni bila primerna, saj je bilo navadno od decembra do februarja vse za-mrznjeno in je mlinsko kolo za nekaj časa obstalo. Kmetje so svo-je lične mline praviloma uporab-ljali le za lastne potrebe, zato v tej zvezi niso plačevali nobenih dav-kov. Tudi mleli so sami in ker so bili mlini največkrat oddaljeni od domačij, so med čakanjem, da so lahko ponovno nasuli zrnje, op-ravljali razna druga dela. Ta čas so tako izkoristili za različna popra-vila, zlasti kmečkega orodja, za iz-delavo metel iz šibja ipd. Če so se v mlinu zadržali ves dan, so jim od doma prinesli tudi topel obrok.

Za razliko od večine kmečkih vodnih mlinov je Nogarjev mlel zelo dolgo obdobje. Danes neko-liko zapuščen in osiromašen še vedno stoji na starem mestu ob potoku; visoki leseni žlebovi, ki so pripeljali vodo na zunanje mlin-sko kolo, so pred časom propad-li, vendar gospodar Jože uspešno vzdržuje druge ključne dele mlin-ske stavbe in naprav, saj želi mlin

ohraniti. Pred leti je na novo prek-ril streho s tradicionalnimi skod-lami, »šintli«, nedavno pa je sani-ral še kamnite temelje mlina ter brunasto ostenje v notranjščini ojačal z dodatnim lesenim ogrod-jem. Na obnovo tako čaka še zu-nanje kolo in pa žlebovi, »rače«, ki bodo ob ponovni postavitvi povr-nili prvotno podobo Nogarjevega mlina. Klasična mlinska napra-va z 2 kamnoma in ostalim po-gonskim mehanizmom je oh-ranjena v originalu, a potrebna manjših popravil in dodelav.

L. 1994 je bil Nogarjev mlin zaradi svoje originalnosti, izvir-ne dejavnosti in kot redko ohra-njen primer tovrstne dediščine v širšem prostoru z Odlokom o raz-glasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na ob-močju občine Slovenj Gradec raz-glašen za etnološki spomenik (Ur. l. RS, št. 9/94). Razglasitev za-vezuje tako lastnika kot lokalno skupnost (sedaj Občino Mislinja), da se spomenik primerno vzdržu-je in ohrani za prihodnje rodove.

Pri Nogarjevih za svoj obstoj in gospodarski razvoj ne potrebu-jejo starega mlina, vendar se za-vedajo, da bi ob propadu zadnje-ga kmečkega mlina ob Dovžanki izgubili tudi del lastne identitete.

SEPTEMBER 2016 21

Stara hindujska legenda pravi, da so bili pred davnimi časi tudi ljud-je bogovi. Toda zlorabili so svo-je božanske moči in vrhovni bog Brahma se je odločil, da jim moči vzame ter skrije nekam, kjer jih bo nemogoče najti. Potrebno je bilo samo še najti tak skriti kraj. Tudi nižji bogovi so bili poklicani na zbor, kjer so razpravljali o tej temi. Predlagali so naslednje: »Zakaj ne bi zakopali človekove moči v zem-ljo?« Na to je Brahma odvrnil: »Ne, to ni dobro, kajti ljudje bi glo-boko kopali in našli svoje moči.« Pa so bogovi rekli: »Če je tako, bomo skrili njihovo božanskost na dnu najbolj globokega morja.« Toda Brahma se zopet ni strinjal: »Slejkoprej bi človek raziskal tudi globine morij in gotovo bi jih našel in prinesel nazaj na površje.« Nižji bogovi so sklenili: »Če niti kopno niti morje nista varni skrivališ-či, potem res ne vemo, kje bi skri-li človeške božanske moči.« Takrat je Brahma vzkliknil: »Vem, kam jih bomo skrili! Globoko v člove-ka samega, kajti to je edino mesto, kamor se ne bo spomnil pogleda-ti.« Od takrat naprej, tako pravi le-genda, je človek preiskal cel svet;

raziskoval je, plezal, se potapljal, kopal v iskanju nečesa, kar je že ves čas skrito v njem samem.

Z namenom raziskovati svo-jo notranjost, raziskati svoje skri-te moči in na koncu sebe spoznati, je nastalo Društvo Bodi življenje, ki že nekaj časa deluje v Slovenj Gradcu. Glavni namen društva je izobraževanje s področja zdrav-ja, zdravstvene preventive, kom-plementarnih oblik zdravljenja po metodi BeWell ScienceTM, ki jo je razvil sodobni filipinski moj-ster in modrec Del Pe. Njegovo znanje je do članov društva priš-lo preko francoskega zdravnika dr. Tonija Francisa, ki je v uradni me-dicini že preko 30 let, zadnjih 15 let pa izvaja tudi komplementar-ne oblike energijskega zdravlje-nja, potuje in poučuje tehnike sa-mozdravljenja in drugih duhovnih vsebin na predavanjih, seminarjih

in delavnicah, kot so npr. Življenje po smrti, Znanost energijskega zdravljenja, Feng Shui časa – 7 ži-vljenjskih ciklov, Feng Shui prosto-ra, Spolna alkimija, Ezoterična psi-hologija, 7 tipov vodij idr.

Prednost takšnega znanja in društva je v tem, da je veči-na stvari znanstveno potrjenih. Zagovarjamo namreč idejo, da samó razumevanje vodi do varne-ga dela in pomoči sebi in drugim. Zagovarjamo torej konstantno delo na svojem telesu in osebnosti s po-močjo izjemno preprostih tele-snih vaj, meditacije, energijskih zdravljenj. Zagovarjamo zdrav na-čin življenja in prehranjevanja ter čustveno in mentalno ravnovesje, ki ni človekovo naravno stanje. Za zdravo telo in um je namreč pot-rebno vložiti nekaj časa in truda, a rezultat zagotovo pride in člove-kova osebnost ter počutje se lahko

Skrite moči v človekus k r b z a s e

Zato skupaj s stroko ugotavljajo, da je nujna ohranitev mlina, ne kot mrtvega spomenika, temveč kot aktivnega dejavnika v okviru lokalne turistične ponudbe, z mu-zejsko in izobraževalno funkcijo, ki bo pod okriljem pristojnih in-stitucij strokovno vodena in vpeta v kulturno dogajanje tudi v širšem

slovenskem prostoru. Seveda pa je za projekt obnove in revitali-zacije potrebno nameniti določe-na sredstva, kar je pri nas največ-ji problem varovanja in ohranjanja dediščine. Spomeniškovarstvena stroka si zato že leta prizadeva, da bi se sistem financiranja in sofi-nanciranja obnov spomenikov in

dediščine zakonsko (trajno) ure-dil, a so doslej pri odgovorni poli-tiki vedno naleteli na gluha ušesa. Upamo, da ne bo vselej tako. Lilijana Medved, ZVKDS, OE Maribor

Informatorja: Marija in Jože Tretjak p. d. Nogar, Razborca

Naša občina | 22

izboljšata, tam ostaneta ali celo na-predujeta. Umreti zdrav ni ideja, temveč realna možnost, za kate-ro pa je gotovo potrebna merica di-scipline, vztrajnosti in seveda tudi znanja.

Društvo ima že kar nekaj čla-nov iz različnih koroških ob-čin (tudi iz Mislinje) in ostalih mest: Celja, Maribora, Ljubljane … Člani društva se redno tedensko

srečujemo ob ponedeljkih, ko va-dimo tehnike zdravljenja, medi-tacijo in telesne vaje, ter ob pet-kih na različnih tematskih delavni-cah, kot so: Raz-stres-i se, Slikanje človekovega energijskega polja oz. avre, Prva pomoč, Tehnike diha-nja ipd.

V društvu zelo radi pomaga-mo sebi, seveda pa tudi drugim. Če želite sebi in drugim pomagati

tudi vi, se nam priključite, obiščite katero od naših predavanj, delav-nico ali seminar in postanite član Društva Bodi življenje. Več o nas in našem delovanju si lahko pre-berete na naši spletni strani bodi-zivljenje.si ali na našem Facebook profilu.

Društvo Bodi življenjepredsednik dr. Rok Kamnik

m l a d s i

MADitiranje

Osnovno- in srednješolci že lep del septembra zehajo v šolskih klopeh, medtem ko študentje prav nič nestrpno odštevamo zadnje te-dne do ponovnega treninga mo-žganov. Za prve je začetek jeseni izjemno stresen, saj sta 2 meseca počitnic ravno dovolj, da se sku-rijo še zadnje sive celice. Za dru-ge je začetek jeseni prav tako iz-jemno stresen, saj – navkljub vsa-koletnim obljubam, da »bom vse izpite končal že junija« – še ni-koli nihče ni vseh izpitov opravil junija.

Doma bomo študentom, sre-dnje-, osnovno- in nasploh vsem »šolcem« (tudi tistim, ki se že ne-kaj časa šolate zgolj izven šole) olajšali ta prehod v najbolj pisane-ga od vseh letnih časov. MADovci pripravljamo razgiban jesenski program v Mislinji, začenši z ok-tobrom. S filmskim večerom na prostem bomo postavili temelje le-tošnje jeseni, ki bo razgibana, kul-turna in zabavna. Oktober bomo popeljali skozi literarni večer, da motiviramo mlade glave za naj-boljše vseh pobegov – med besede,

Tisnikarjev dan, saj se na našega največjega umetnika ne sme poza-biti, poslovili pa se bomo s prijet-nim, spevnim kantavtorskim veče-rom pod milim nebom.

Neža Oder

Sem … Milena Merzdovnik. Doma sem na kmetiji p. d. Muš v središču Dovž. Imam zelo skrb-nega in pridnega moža, 2 hčerki, sina ter 5 vnukov.

S čim se poklicno ukvarjate?

Upokojena sem 1 leto, 30 let sem delala kot prodajalka v Nami v Velenju in Slovenj Gradcu. Zgradili so nove modernejše tr-govske centre, ki so tudi mal-ce pripomogli, da sem ostala

doma. Zaposlila sem se na do-mači kmetiji. Naša spada med srednje velike. Nekaj travnikov imamo tudi v najemu. Že več de-setletij smo usmerjeni v pridela-vo mleka.

n a š a o b č a n k a

Milena Merzdovnik

Ne pozabite spremljati naše facebook strani (facebook.com/ drustvomad) za podrobnejše informacije o dogodkih. Se vidimo!

SEPTEMBER 2016 23

Na naše njive sejemo koruzo za si-lažo, nekaj krompirja, zaradi kolo-barjenja tudi ječmen. V lanskem letu pa smo sejali ajdo, ki na dovž-anskem polju ni cvetela že več de-setletij. Zelo lepo je bilo pogleda-ti te belorožnate cvetove ajde in prisluhniti brnenju pridnih čebel. Prečudovito! Ajdo smo, žal, poželi strojno in ne ročno kot v starih ča-sih. Z možem sva jo posušila, od-peljala v mlin, nekaj moke sva po-darila sosedom, prijateljem, ne-kaj prodala, preostalo pa smo po-rabili doma (ajdovi žganci in ki-slo mleko – zelo okusno kosilo). V krušni peči pogosto spečem kruh, ki ga moja družina obožuje, pred-vsem vnuki. Včasih pri peki sode-lujeta tudi štiriletni vnukinji, Eva in Ana, ki že dobro poznata potek peke kruha. V jeseni kupimo nekaj prašičev, jih potem nekaj časa krmimo z domačo krmo (krompir, pesa, ječ-men …) in v zimskem času sle-dijo koline – naš domač praznik. Naredimo salame in druge su-homesnate izdelke, ki so v veli-ko korist predvsem za malice v spomladanskem, poletnem in je-senskem času, ko je veliko dela na polju, travnikih ali gozdu, ali pa kot narezek obiskovalcem. Zraven postrežem domač pasteriziran ja-bolčni sok ali mošt (jabolčnik); te naravne, domače pijače po mojem opažanju ljudje vedno bolj uživajo.Če bi bila še enkrat mlada, bi se ukvarjala s predelavo mleka, mesa, poljščin in še čim …

Od kod črpate moč za svoje delo?

Iz narave in moje družine. Pred 6 leti sem se soočila s hudo bo-leznijo – rakom. Takrat sem misli usmerila vase in svojo ožjo druži-no. Oni so tisti, ki so mi stali ob strani in mi dali moč in voljo za premagovanje bolezni, prav tako

mi dajejo moč in voljo za opravlja-nje dela, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka. Družina je tudi tista, ki mi daje pozitivno energijo, po-sebno še vnuki, ki so radi v moji družbi, jaz pa v njihovi.V zadnjih letih se mi je zgodi-lo veliko lepega, nepozabnega. Ne vem, ali včasih res nisem imela časa ali nisem znala dobro opazo-vati … Tako smo z možem, na že-ljo takrat 6-letnega vnuka Lenarta in 4-letne vnukinje Eme, prespa-li noč na skednju sveže posuše-nega sena. Polna luna je obsija-la mali »skuštrani« glavici vnu-kov, ki sta mirno spala. Tudi mož je spal, le jaz sem bedela – umir-jena in srečna ter premišljevala o lepoti in vrednosti življenja, ki mi ga je še podaril Bog. Tudi fizič-no delo mi daje moč in sprostitev, tako zvečer utrujena ležem v pos-teljo in mirno zaspim.

Na kaj ste najbolj ponosni?Spomladi in poleti je veliko pletja na njivah, saj krompir, peso, vrtni-ne in občasno tudi koruzo obde-lujem ročno, pobiram hrošče ali škropim z raznimi doma priprav-ljenimi pripravki. Ko vidim, da rastline lepo rastejo in mi vrača-jo z lepimi, zdravimi plodovi sem zelo ponosna nase in na dobro op-ravljeno delo. Ponosna pa sem tudi na svoje ot-roke, da so pošteni in delavni, saj z družinami radi priskočijo na

pomoč, če je potrebno. Smo zelo povezana družina, večkrat gremo na kakšen enodnevni izlet ali po-hod v hribe, srečujemo pa se tudi ob kakšnem nedeljskem kosilu, ki ga pripravim za vse. Kadar je pot-rebno, rada popazim na vnuke ali skuham kosilo tudi čez teden, saj službe in razne obšolske dejavno-sti vnukov zapolnijo kar precejšen del dneva.

Kaj najraje delate v prostem času?

Prostega časa pa skoraj nimam, čeprav pravijo, da si ga moraš sam vzeti. Vendar današnji čas teče tako hitro, verjetno pa sem z leti tudi bolj počasna, zato sem veči-noma z delom, ki ga moram opra-viti, v zaostanku.Zelo rada obiščem moja starša, ki živita na lepi kmetiji v sosednji vasi. Vedno vesela, nasmejana sprejmeta mene in mojo družino. Rada se pogovorjata, predvsem o preteklih časih, dasta pa mi tudi kakšen koristen nasvet.Poleti se vsak dan usedem v sen-co ob naši hiši, zaprem oči in se malce prepustim domišljiji, vča-sih pa tudi za kratek čas zadre-mam. Rada imam svoj dom ko-likor toliko pospravljen, saj se takrat v njem dobro počutim. Negujem rože in ostalo zelenje, ki raste okoli doma in naše ka-pele. V tem času opazujem tudi, kako hitro zorita paradižnik v ra-stlinjaku in paprika in že razmiš-ljam, koliko ozimnice bom lahko pripravila. Rada tudi malce pok-lepetam s sosedi. Še posebej lepo je ob devetdnevnici (našem bo-žičnem običaju) ali ob »krenclari-ji« v naši c. sv. Urha v Dovžah.V času zdravljenja bolezni (ke-moterapija, biološka, hor-monska terapija) sem vsak dan, ne glede na vreme, z mojim dob-rim prijateljem, psom, zlatim

Naša občina | 24

Sem … Jože Oder, z ženo živiva v Tolstem Vrhu v najini hiši.

S čim se poklicno ukvarjate?Sem upokojeni kovač. Imam majhno delavni-

co (kovačnico), kjer lahko marsikaj naredim; orod-je in druge izdelke kovaške obrti in umetnosti za pri-jatelje in znance, ki sem jim vedno na razpolago. V tem poslu sem že 60 let, zato imam že precej znanja, ljudje me poznajo od blizu in daleč.

Od kod črpate moč/ideje za svoje delo?Kovaštvo je moj sanjski poklic. Kot osnovnošo-

lec sem hodil mimo kovačnice in si z zanimanjem ogledoval, kako sta žarela oglje in razbeljeno železo. In takrat sem si rekel: Jaz bom kovač! Še danes mi srce kar poskoči, ko zaslišim zvok kladiva in nako-vala. V tistih časih ni bilo možnosti, da bi se šel učit za kovača, zato sem se zaposlil v Železarni Ravne kot priučen kovač in tako delal vse do upokojitve. V pre-teklosti je ta obrt zelo cvetela, na žalost pa gre danes v pozabo. Kovačnice bodo ostale le spomin na dobro delo iz preteklosti.

Ideje za delo pogosto nastanejo kar v moji gla-vi, večkrat pa dobim idejo, ko si na izletih ali obiskih ogledam kak izdelek kovaške obrti.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?Najbolj sem ponosen na hišo, ki sva jo z ženo

zgradila 'na roke', večinoma brez pomoči strojev. V tistih časih še ni bilo ceste do našega doma, zato smo zadnjih 300 m ves gradbeni material nalagali na voz in ga z živino vozili do parcele. Za temelje hiše smo na skalnatem terenu vse ročno skopali.

Izjemno ponosen sem na svoje 3 hčere, ki so se iz-šolale za profesorice. Stojijo mi ob strani, kadarko-li potrebujem pomoč. Ko me obiščejo, sem jih zelo

vesel. Moja žena pa je tista, ki je vedno ob meni, mi pomaga in me spodbuja v težkih trenutkih.

Kaj najraje počnete v prostem času?Prostega časa imam zelo malo. Berem časopis,

gledam televizijo, se pogovarjam z ženo, s prijatelji in sorodniki, ki naju obiščejo, večkrat se z ženo kam zapeljeva z avtom. Dolgčasa ne poznam, na deželi je vsak dan drugačen.

Vaš življenjski moto?Pred kratkim sem prebolel hudo bolezen in čeprav

je bilo pogosto zelo težko, sem vztrajal in se nisem vdal. Zato je moj moto vztrajati ne glede na vse! Da imam močno voljo, s katero prebrodim vse težke tre-nutke svojega življenja in ustvarjam še naprej v svo-jem malem kraljestvu – kovačnici, saj me to napol-njuje in opogumlja.

n a š o b č a n

Jože Oder

prinašalcem Dinom, šla na spre-hod v gozd, na travnik … se po-govarjala s seboj, tudi jokala, včasih tudi smejala, a vedno sem prišla domov pozitivno naravna-na, saj mi je narava dala novih moči.

Moj moto je ohranjati in nadalje-vati s kmečko tradicijo. Ohranjati in ceniti vrednote in običaje naše družine, kmetije, kraja, ki so nam jih zapustili naši predniki. Tako bo ostal trden slovenski narod. Še to. Delo nikomur ne škoduje,

temveč ga utrdi, tudi otroke, am-pak po njihovih zmožnostih.Z možem ne potrebujeva dopusta na morju ali v toplicah, najraje sva doma. Srečna sva, da sva zdrava, da se nama nikamor ne mudi, da naju čas ne priganja.

SEPTEMBER 2016 25

n a š o b č a n

d r u š t v e n o d e j a v n i

18. 6. se je pričel z lepim sonč-nim jutrom in nadaljeval s pri-jetnim dnem. Večina pohodni-kov se je zbrala pred športnim do-mom v Doliču, nekaj pa se jih je priključilo na poti proti Kozjaku. Sama pot, večji del po gozdu, je bila prijetna v medsebojnem po-govoru in tako smo kar naenkrat prispeli do našega prvega postan-ka – Ramšakove domačije. Malo smo se odžejali in nekoliko umi-rili dih, gospodinja Majda pa je z domačim zdravilom poskrbela, da se kdo ne bi prehladil. Nad doma-čijo stoji spomenik padlim bor-cev v 2. sv. vojni, prisluhnili smo Marijanu Križaju, ki je na krat-ko orisal boje na tem območju. Za vse je bilo zanimivo, predvsem pa za domačine iz Dornave, ki so se v velikem številu udeležili tega spo-minskega pohoda, le-te pa so spre-mljali traktorji starodobniki, ki so s svojim brnenjem in trobili pope-strili naš pohod.

Po tem prvem postanku smo krenili na pot in po slabi uri hoje prispeli do domačije pokojnega Franca Šilaka. Tu smo pozdravili njegovo ženo Miro, sinove, njego-vo mamo in brate. Vse pohodnike so lepo pogostili z narezkom, ra-znovrstnim domačim pecivom in orehovo potico, krajani iz Dornave pa so nas pogostili s svojim vi-nom, ki so ga prav v ta namen ustekleničili in opremili z etiketo v spomin na ta pohod. Z njimi je stekel prijeten klepet.

Čas je tekel in morali smo kre-niti naprej proti naši 3. postojan-ki k domačiji Štefan. Hodili smo po cesti, gozdnem kolovozu, ob njivah in po travnikih in spet po cesti in že smo prišli k Štefanu, domu našega sedanjega župana Bojana Borovnika. Spet so nas po-gostili z okusnimi domačimi dob-rotami in pijačo. Tu smo se ozrli v dolino in lahko videli skoraj celot-no občino, zares čudovit razgled.

Kar hitro smo prispeli do c. sv. Jošta. Zopet smo umirili naše di-hanje, nato pa se odpravili na po-kopališče h grobu pokojnega žu-pana. Potekala je kratka komemo-racija v njegov spomin, na kateri so spregovorili: Križaj, podžupan iz Dornave in naš sedanji župan. Ob 12. uri je bila v cerkvi maša, obletnica za pokojnim, tudi te se je udeležila velika večina. Po maši je sledila pogostitev vseh pohod-nikov z okusnim bogračem in že omenjenim vinom iz Dornave. Za konec pa vrnitev v dolino z lepim notranjim doživetjem.

Hvala KD Paški Kozjak, dru-žini Šilak, družini Borovnik in vsem posameznikom, ki ste or-ganizirali in izvedli ta spominski pohod, ki je bil res zelo lep in pra-va uvodna prireditev ob praznova-nju občinskega praznika.

Franc Gačnikarudeleženec pohoda

V spomin na Franca ŠilakaPohod iz Doliča na Paški Kozjak

d r u š t v e n o d e j a v n i

L. 1996 je takratni župan obči-ne Mislinja Mirko Grešovnik iz-dal sklep o ustanovitvi Gasilskega poveljstva pri Občini Mislinja. Občinsko poveljstvo sestavljajo ob-činski poveljnik in poveljniki vseh 3 gasilskih društev, ki delujejo na območju občine Mislinja (PGD

Mislinja, PGD Dolič-Šentflorjan, PGD Dovže). Naloga občinskega poveljstva je skrb za operativno or-ganiziranost gasilskih enot, uskla-jevanje delovanja gasilskih enot in skrb za njihovo strokovno uspo-sabljanje; predlaga usmeritve, so-deluje pri opremljanju gasilskih

enot z gasilsko zaščitno in reše-valno opremo, nadzoruje operativ-no pripravljenost gasilskih enot,

20 let Gasilskega poveljstva Občine Mislinja

Naša občina | 26

d r u š t v e n o d e j a v n i

Drugi vikend v juniju je bil le-tos za gasilsko organizacijo dan državnega tekmovanja. Lokacija tekmovanja je marsikoga razve-selila – Koper. Tako je bil Koper ta vikend zagotovo požarno naj-bolj varno mesto v Sloveniji, saj so

atletski stadion, stadion Bonifica ter ulice Kopra preplavili gasilci in gasilke od blizu in daleč. Letošnje državno tekmovanje je bilo nekaj posebnega tudi za gasilce in ga-silke iz PGD Dolič-Šentflorjan. Prvič v zgodovini društva se je

kar 5 tekmovalnim enotam uspe-lo prebiti na državno tekmovanje, kar pomeni, da so se uvrstili med prve 3 na tekmovanju gasilske zveze in na regijskem tekmova-nju Koroške regije v lanskem letu. Tako je bil letos koledar aktivnosti

Gasilci in gasilke PGD Dolič-Šentlforjan na državnem tekmovanju

opravlja analize gasilskih inter-vencij, usmerja in organizira, po potrebi pa tudi vodi vaje na rav-ni občine. Vse omenjene nalo-ge gasilsko poveljstvo izvaja že 20 let. Na čelu je že vsa leta Zdravko Sešel, ki ga uspešno vodi, prav tako pa je v vseh teh letih znal po-vezovati občino skupaj z njenim županom in občinskim svetom ter gasilsko organizacijo. Občinsko poveljstvo ima nekatere redne ak-tivnosti, ki se izvajajo vsakole-tno, druge pa so odvisne od teko-čih nalog, ki jih sprejemajo gasil-ci. Tako gasilci vsako leto pripravi-jo vsaj 1 gasilsko vajo, ki običajno poteka v začetku oktobra, izvedejo srečanje operativcev iz vseh 3 dru-štev, prav tako občinsko poveljstvo poskrbi za izobraževanje s pripra-vo začetnega in nadaljevalni tečaj za gasilca. Tako je v teh 20 letih gasilsko izobrazbo pridobilo okoli 180 tečajnikov iz vseh 3 društev in večini izmed njih je bila to vsto-pnica za delo v gasilskih vrstah, ki traja še danes.

Občinsko poveljstvo prav tako koordinira nabavo vozil in zašči-tne ter reševalne opreme. Tako skozi vsa mandatna obdobja

pripravlja dolgoročni plan nabave opreme in vozil – 1. sklop je bila nabava vozil, nato motornih briz-galn in novih vozil za prevoz mo-štva, v zadnjem obdobju pa so ob-navljali gasilske domove v obči-ni. V trenutnem mandatu so ga-silska društva spet uskladila dol-goročni plan nabave opreme. Prav tako so ves čas dopolnjevali oseb-no zaščitno opremo gasilcev in kljub visokim cenam le-te lahko rečemo, da je v teh 20 letih gasil-stvo v občini doživelo velik napre-dek, tako pri osebni, reševalni op-remi kot pri vozilih in seveda pri članstvu v gasilski organizaciji. V tem obdobju se je precej dvignila tudi stopnja izobraženosti članov, saj se skozi celotno obdobje spod-buja izobraževanje članov, tako v društvih kot na Gasilski zvezi

Mislinjske doline (tečaji za speci-alnosti, tečaji za pridobitev činov), seveda pa se operativni člani iz-obražujejo tudi na tečajih, ki jih razpisuje Gasilska zveza Slovenije.

Občinsko poveljstvo se je po-sebej izkazalo tudi pri vseh večjih ujmah, ki so prizadele naše kraje – poplave, žled …, ko smo gasilci nosili večino bremena dela na te-renu, seveda pa smo venomer ve-seli dobrega sodelovanja tudi z os-talimi sodelujočimi v intervenci-jah (civilna zaščita, gradbena me-hanizacija, sekači …). Občinsko poveljstvo skrbi za dobro sodelova-nje tudi z ostalimi društvi, ki de-lujejo v gasilskem poveljstvu MO Slovenj Gradec, s katerimi skupaj tvorimo Gasilsko zvezo Mislinjske doline.

Aleš Rakovnik

SEPTEMBER 2016 27

društva v pomladnih mesecih poln tudi terminov priprav oz. vaj za tekmovanja.

V soboto je potekalo člansko državno tekmovanje, ki so se ga udeležile 4 enote; za člane A1 je bilo to že 4. državno tekmovanje in je bila začetna trema že pretek-lost. Drugič so se ga udeležile čla-nice A1, ki so na zadnjem tekmo-vanju postale državne podprvaki-nje. Za članice A2 in člane B pa je bilo to državno tekmovanje »og-njeni krst«, saj so se ga udeleži-li prvič in so ga zato še toliko težje pričakovali.

V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpravi-li proti Kopru, naši člani B pa so na pot odšli že dan prej in so nas pripravljeni že čaka-li. Pot je minila brez posebno-sti, le na počivališču je skupi-na nemških turistov prestrašeno

pogledovala, kaj pomeni toliko gasilskih vozil na parkirišču. Po kratki razlagi, kaj se dogaja, so se nasmejani odpravili naprej.

Tekmovalne enote so na tek-movanju ponosno zastopale bar-ve društva, občine, gasilske zve-ze in Koroške regije, so pa pri tem imele nekatere malo več, druge pa malo manj športne sreče. Tako so člani A1 na koncu zasedli 25., čla-nice A1 28., članice A2 31. in člani B 42. mesto. Če računamo, da je v vseh kategorijah nastopilo preko 50 najboljših tekmovalnih enot iz Slovenije, pridemo do zaključka, da smo z uvrstitvami v »zlati sre-dini« lahko zadovoljni.

Dan se je že prevešal v noč, ko smo se polni vtisov in dobre vo-lje vrnili v gasilski dom, kjer so nas čakale še priprave na nasled-nji dan, ko so na državno tekmo-vanje prav tako v Koper odhajale

naše mladinke. Tudi za mladin-ke je bilo to že 2. zaporedno držav-no tekmovanje, vseeno pa je ude-ležba na takšnem tekmovanju ved-no znova cilj vsakega tekmoval-ca. Zjutraj so se mladinke skupaj z mentorji zbrale pri gasilskem domu, sledilo je še zadnje pre-verjanje opreme, nato pa na avto-bus in skupaj s kolegi iz Mislinje in Dovž na pot proti morju. Na sa-mem tekmovanju so dobro opravi-le svojo nalogo, le trema je naredi-la svoje in dodatne kazenske točke so jih postavile na končno 35. mes-to. Vseeno so bile skupaj s svojimi mentorji zadovoljne z opravljenim delom in tako je sledil še osvežilen skok v morje – načrtovan ali pač ne. V večernih urah so se vrnili domov, kjer sta jih pričakala pred-sednik in poveljnik društva in jim čestitala za dosežen rezultat.

Aleš Rakovnikd r u š t v e n o d e j a v n i

d r u š t v e n o d e j a v n i

Konec maja letos smo gasilci iz PGD Dovže pripravili svečano praznovanje ob 90-letnici obsto-ja društva. PGD je najstarejše de-lujoče društvo v kraju Dovže in tudi temu primerno zgodovino. Da je res tako, je opisano v izdanih

almanahih ob 70-, 80- in 90-letni-cah obstoja ter v letošnji 1. številki Naše občine.

Organizacijski odbor je ravno zato skrbno pripravil program pra-znovanja z gasilskim tekmovanjem za pokal PGD Dovže.

d r u š t v e n o d e j a v n i

Gasilci v Dovžah smo praznovali 90 let!

Naša občina | 28

Praznovanje se je pričelo s sve-čano sejo v dvorani gasilskega doma. Po pozdravu predsednika društva Antona Urbancla je pred-stavnica članic društva gostom v kratkem predstavila zgodovino društva po desetletjih do danes. S pozdravi in besedo gostov se je sve-čana seja zaključila ob zakuski in s prijetnim druženjem.

Sledila je gasilska parada od ga-silskega doma do športnega igrišča, kjer je v šotoru potekala zaključna slovesnost.

Po himni, ki jo je zaigra-la Babnikova godba, in pozdravu vsem prisotnim članom društva, krajanom in visokim gostom, so sledili nagovori. Predsednik PGD Dovže je uvodoma zaželel dobrodo-šlico vsem udeležencem prireditve in se zahvalil za obisk. Čestitkam ob praznovanju jubileja so se nato pridružili Jože Kašnik – predse-dnik GZMD, Branko Smrtnik – po-veljnik GZMD in Zdravko Sešel

– poveljnik občinskega poveljstva občine Mislinja, ki so v svojih na-govorih poudarili pomen gasil-stva in uspešno delo v PGD Dovže. Predsednik VS Dovže Edvard Pušnik je izpostavil pomen GD v kraju, čestital društvu ob jubile-ju ter se zahvalil za dosedanje us-pešno sodelovanje. Osrednji sveča-ni govor pa je pripadal županu ob-čine Mislinja Bojanu Borovniku, ki je podrobno opisal uspešno delo-vanje PGD Dovže in odlično sode-lovanje z Občino Mislinja. Končal je s čestitko ob jubileju in društvu ob tej priliki predal priznanje žu-pana občine Mislinja. Nagovore je zaključil predstavnik Gasilske zve-ze Slovenije Janko Žuntar s čestit-ko ob visokem jubileju ter društvu predal priznanje – gasilsko plame-nico I. stopnje.

PGD Dovže se je ob tej priliki zahvalilo tudi vsem, ki so zaslužni za uspešno delo in razvoj društva. Tako so razdelili spominske zahva-le društvom, skupnostim in podje-tjem za uspešno in dobro sodelo-vanje in 2 posebni zahvali za dol-goletno finančno pomoč društvu. Seveda pa društvo ni pozabilo nag-raditi svojih marljivih članov z viso-kimi gasilskimi priznanji. Tako sta

2 člana prejela priznanji GZMD, 8 članov društva pa gasilska odliko-vanja GZ Slovenije.

Veseli in zadovoljni smo, da je društvo ob tej priliki prejelo viso-ka odlikovanja in priznanja. Kot že omenjeno, je župan občine Mislinja podelil priznanje župana obči-ne Mislinja, občinski svet obči-ne Mislinja je na pobudo stranke DESUS podelil srebrni grb občine Mislinja, Gasilska zveza Mislinjske doline Priznanje GZMD in GZ Slovenije Gasilsko plamenico I. st.

Uspešno izpeljano prireditev smo zaključili z razglasitvijo re-zultatov 12. gasilskega tekmovanja PGD Dovže in s podelitvijo poka-lov. Program in prireditev je pove-zovala Natalija Križaj.

Ob odlični hrani mesarstva Križnik iz Šoštanja in igranja Ansambla Roka Žlindre do poznih nočnih ur je bil za nami res en lep in prazničen dan.

Jože Potočnik

d r u š t v e n o d e j a v n i

Tudi Mislinjčanke sodelujemo v skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Slovenj Gradec, ki nosi na-slov Spoznavajmo lepote naše domovine (Univerza de-luje pod okriljem MOCIS-a). Za zaključno ekskurzijo smo izbrali del širše domovine Slovencev onkraj meje.

Imeli smo srečo, da nas je na avstrijsko Koroško vo-dil znani kulturni delavec Jožko Kert s Prevalj, ki ima veliko prijateljev med kulturniki onstran meje. Tako

nas je najprej popeljal v Pliberk na ogled Kulturnega doma koroških Slovencev. Njegov direktor Milan Piko nam je razkazal dvorano, knjižnico in športno dvora-no, kar je vse pod isto streho. Navdušil nas je s svo-jim pogledom, da različne kulture v eni državi pred-stavljajo veliko bogastvo in bogatijo vse državljane, čeprav njegovo delo za slovensko manjšino ni ved-no lahko. Naslednja postaja je bila gora sv. Heme, kjer

Spoznavanje delčka kulture avstrijske Koroške

SEPTEMBER 2016 29

smo občudovali ostanke 5 cerkva in nekaj romarskih objektov iz 5. st. Tu je bilo pomembno versko in kul-turno središče že v predkrščanski dobi. Prvi sledovi poselitve segajo celo do 1500 let pr. Kr. Lep dan je po-nujal tudi čudovit razgled po Podjuni. Naslednja po-staja je bil dom Sodalitas v Tinjah, ki se predstavlja kot hiša izobraževanja, dialoga, umetnosti in srečanj. V njem smo si ogledali mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Verjetno smo bili ena redkih skupin, ki smo bili de-ležni obrazložitve motiva, ki nam jo je podal rektor doma Jožko Kopeinig. Name je ta neizmerno duhovno poglobljena razlaga mozaika naredila posebno močan vtis, tako da je ne bom nikoli pozabila. Mozaik sam in njegova zlata in druge tople barve pa so umetnost, ki jo težko opišem z besedami, ampak lahko svetujem le, da si jo ogledate. Pot smo nadaljevali v Celovec na se-dež Mohorjeve družbe. Njen ravnatelj dr. Karl Hren nas je seznanil s pestro dejavnostjo družbe, najstarej-še slovenske knjižne založbe (ustanovljene 1851), glav-ni urednik založbe Hanzi Filipič pa z načrti in aktiv-nostmi založbe. Zadnji cilj je bil ogled slik Valentina Omana na Plešivcu (Tancenberg). Seveda pa smo se morali na poti do tja ustaviti še v c. Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Ponovno sem občudovala širino graditeljev, ki so v sklop cerkvene arhitekture vključili tudi dela rimskih mojstrov. Avtor slik Oman, koroški Slovenec, je znan tudi pri nas, saj je prejel pomemb-na državna odlikovanja in imel pred časom razstavo v KGLU v Slovenj Gradcu. Ker sem si to razstavo ogle-dala, sem vedela, kaj približno pričakovati. A vseeno je bilo posebno doživetje videti umetnine v prostoru, za katerega so bile ustvarjene. Na od daleč opaznem

hribu poleg cerkve kraljuje še gimnazija, ki je izobra-zila veliko pomembnih zavednih Slovencev, med dru-gim tudi avtorja slik in dr. Franca Sušnika. Razgled s hriba po Gosposvetskem polju pa je klical samo po po-novnem obisku tega pomembnega kraja za Slovence, saj je poln raziskanih in še neraziskanih ostankov nekdanjih prebivalcev. Nehote sem se spomnila na težko temo o migracijah, ki so se dogajale skozi ce-lotno zgodovino in se še danes. Sklenem lahko, da smo se vrnili s te ekskurzije polni novih spoznanj o naši zgodovini in kulturi v preteklosti in danes, moč-no hvaležni Jožku, ki nam je to omogočil na tako, ne samo strokoven, ampak tudi prijeten način.

Spoznavanje naše domovine smo v tem študijskem letu za vse »nekoliko starejše študente« zaključili s spoznavanjem geometričnega središča Slovenije. Na tej ekskurziji smo poleg središča spoznali še »Panonsko plažo« in risanko v naših potnih listih. Kaj je to, pa od-krijte sami. Veseli bomo, če se nam pridružite oktobra na U3ŽO v Slovenj Gradcu. Skupaj bomo odkrivali in spoznavali veliko novih in zanimivih stvari na mnogih področjih, ki bodo bogatila naše življenje.

Marica Rošker

d r u š t v e n o d e j a v n i d r u š t v e n o d e j a v n i

Turistično društvo Mislinja je v zadnji julijski soboti poskrbelo za trenutke ohranjanja še enega boga-tega izročila, starih običajev po na-ših kmetijah. Po lanskem sajenju 2940 zrn pšenice, ko smo se z us-pelo prireditvijo pridružili 13 kra-jem po Sloveniji, ki so s sejanjem in žetvijo uresničevali vseslovenski

projekt Zlata zrna za novo tisočle-tje, smo s srpi poželi snope in upa-li, da bo pridelek bogat.

Obiskali so nas gostje iz kar 7 krajev in dobrodošlica je bil naš najlepši pozdrav. V dvorani cen-tra Lopan smo po prijetnem uvodu Kristine Oder prisluhnili pozdrav-nemu govoru Draga Pogorevca,

predsednika organizatorja prire-ditve TD Mislinja. Še besedam v imenu župana smo prisluhni-li, potem pa nas je navdušil vi-deo Pohorje skozi čas. Kulturne znamenitosti nam je predstavila Marica Rošker. Seveda pa ni manj-kalo niti pozdravnih besed gostov. Po predstavitvi razstave pekarskih

d r u š t v e n o d e j a v n i

Tudi poželi smo zlata zrna za novo tisočletje

Naša občina | 30

izdelkov, ki jo je podala Marija Koprivnikar, smo se vrnili pod to-plo sonce. Ker pa je povabljene skupine čakalo tekmovanje v dru-žabnih igrah, so vročino posebne vrste občutili člani in članice 8 tek-movalnih ekip. Vsi, ki smo se ob gledanju in navijanju nalezli dobre volje, smo z njo dočakali tudi že-tev. Še prej smo se okrepčali z oku-snim bogračem. Po predstavitvah starega orodja Rudija Korena se je žetev začela. Žanjice so se pripra-vile za žetev, za obiskovalce pa pre-senečenj ni zmanjkalo. Na žitnem polju, njivici v obliki rožice z grba naše občine, sta gospodar žetve Jože Jeseničnik in predsednik TD Mislinja Drago Pogorevc izbirala najlepši klas. Ko sta ga izbrala in zrno izluščila, je imenovana komi-sija naštela kar 69 zrn. To število se je dodalo številu 2940 in pove-čano število je preseglo 3000.

Gospodar je s povabilom ža-njic oznanil pričetek žetve, gospo-dinja Gelca pa je žanjice razporedi-la k delu. Povedala jim je, kako bo delo potekalo. Ker med tistimi, ki so žetev opazovali, nekateri srpa še niso videli, je gospodar poskrbel, da so to »čudo« videli ob klepa-nju in ostrenju pred in med žetvi-jo. Da so žanjice še vedreje žele, de-lale pase in vezale, se je kot nekdaj oglašalo veselo prepevanje. Tudi na malico niso pozabili, vrlim de-kletom jo je postregla gospodinja

Gelca. »Kakšna pa je bila malica ob žetvi včasih?« smo povprašali gos-podarja Jožeta. Lepo nam jo je opi-sal, pa še dodal, da je ta ob letošnji žetvi malo boljša. Gospodar je po malici brž naložil snope na voz in s konjsko vprego so žito odpeljali na prizorišče mlačve. Tam je razložil žito na ponjavo, »oborožil« mlati-če s cepci in z njimi so udarjali po snopih. Opazovalci smo navduše-no klicali pika, poka in zagrmeli so naši aplavzi. Snope smo obračali in spet mlatili; ko so odstranili slamo, smo žito pograbili na kup. Z »reta-mi« smo zrnje čistili in z »vejačo« še odstranili pleve. V »pletare« in pletene košare polovljeno zrnje je stehtala komisija. Kar 10,88 kg pše-nice je pomenilo tako bogat pride-lek, da se je predsednik TD veselo pohvalil, da smo postali rekorder-ji med doslej sodelujočimi društvi. Če dodam še to, da je naše društvo v žetvi zlatih zrn za novo tisočle-tje sodelovalo prvo med koroškimi, lahko zasveti še 1 zvezdica.

Ob zaključku prireditve so vsa prisotna TD in tisti, ki so naj-več postorili za uspešno prireditev in izvedbo projekta Zlata zrna za novo tisočletje od setve do žetve, prejeli zahvale. Drago Pogorevc je ob zaključnih besedah še simbol-no izročil žito naslednjemu sejal-cu. Skrbnik projekta KTD Babinci je določil, da je to TD Klopotec iz Vidma pri Ptuju. Trenutki tega so-botnega druženja so bili tako pri-jetni, da so se ob domačinih še go-stje pod šotorom zadržali lep čas. Organizatorjem TD Mislinja lah-ko upravičeno zapišem prizna-nje za dobro voljo, ki je ob prika-zu, kako so včasih želi naši dedje in babice, od snidenja do slovesa ni zmanjkalo. Vsem, ki verjamete, da je tudi ob letošnjem Pozdravu jese-ni 25. 9. na Foltanovi kmetiji ne bo zmanjkalo, pa naj sporočim, da vas tja vabi TD Mislinja na urice nove-ga prijetnega druženja.

Marijan Križaj

d r u š t v e n o d e j a v n i

Predstaviti želim nekaj vrst užit-nih in neužitnih oz. strupenih vrst gob. Preden pa se odpravimo

v gozd nabirat gobe, ne pozabimo na opremo, ki bi jo vsak gobar mo-ral imeti: ne vrečke, temveč košaro,

da bodo trosi, ki padajo od gob, lah-ko zaradi razmnoževanja padli na tla. Tudi nož, po možnosti s ščetko,

Jesensko bogastvo gozdovza vse ljubitelje gozdnih sadežev, predvsem pa gobarjev

SEPTEMBER 2016 31

naj bo obvezen del naše opreme, da lahko gobe vsaj delno očistimo že v gozdu. Ne pozabite tudi na oblačila, primerna za zaščito pred klopi.

Spomnil bi vas na nekaj užit-nih gob, ki rastejo v našem okolju: jurčki vseh vrst, lisičke, kostanjev-ke, rdeče betne polstenke, maslen-ke, navadne polstenke, macesnov goban, brezov goban, brezov turek, hrastov turek, gabrov ded, veliki sli-nar. Vsi poznamo dežnikarice, po-zorni pa morate biti, ker so užitne samo tiste, pri katerih zatiralo ali obroček lahko pomikamo po betu. V Sloveniji raste okrog 200 vrst go-lobic, najbolj znane pri nas pa so lešnikova, malinova, modrikasta, zelenkasta, zeleno rjava. Pri golo-bicah lahko poskusimo delček klo-buka in če ima okus po moki in je nepekoča, je užitna, če pa je okus pekoč, jo zavrzite.

Tudi šampinjone, cigančke, pše-nično gobo večina gobarjev pozna, podobne gobe so še gorski kukmak, strniščni kukmak in travniški ku-kmak. Mlečnice in pečenice ni tež-ko prepoznati, je oranžno okrasta,

pri prelomu izteka bela tekočina kot mleko. Podobna ji je užitna si-rovka, ki je močneje oranžna, upo-rabimo jo lahko surovo v solati.

V tem času bomo našli borov glivec, ki raste za borovci, lahko ga uporabimo za zrezke, za juho ali za pečenje.

Pogojno užitne gobe pa so: rdeč-kasta mušnica, žametni goban. Navedene gobe prekuhamo in odli-jemo vodo, v kateri so se kuhale. Tudi žametnih podvihank, ki pa so komaj užitne, raste veliko.

Paziti moramo na žolčastega gobana, ki je podoben poletnemu gobanu, le da ni užiten in zaradi grenkobe pokvari jedi.

Če gobe ne poznate dobro, jo raje pustite, kjer je, saj je dob-rih dovolj, lahko pa o njej vprašate strokovnjaka.

Še en dober nasvet: vzemite zdravega jurčka z betom in ga na-režite na tanke lističe, naložite na krožnik kot narezek, posolite, pre-ko naribajte nekaj sira, popoprajte, narahlo prelijte z olivnim ali buč-nim oljem in postrezite.

Želim vam veliko zadovoljstva in sreče na prijetnem sprehodu med iskanjem in nabiranjem užit-nih gob.

Boris Cokan, predsednik Gobarskega društva Šmartno

d r u š t v e n o d e j a v n i

Leto smo začeli aktivno, saj smo se 1. 1. podali na vrh Uršlje gore, da smo si nabrali novih moči po naporni silvestrski noči. Že nas-lednji teden je bil na programu pohod Po poteh Pohorskega ba-taljona na Osankarico. Tu je bila velika gneča, saj je pohod sovpa-dal s slovesnostjo v spomin pad-ca Pohorskega bataljona. Še isti dan so se najpogumnejši poda-li na nočni pohod do Dražgoš.

PD Polzela prireja tradicional-ni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki se ga tudi člani PD Mislinja že več let udeležujemo.

Letos je bil organiziran že 35. po vrsti, a je bila udeležba na ža-lost maloštevilna. Na programu je bil že naš tradicionalni pohod

Delo PD Mislinja v 1. polovici l. 2016

Naša občina | 32

v spomin dr. Staneta Stoporka. Letos je bila udeležba precej manj-ša kot lani, saj ni bilo več nagrad, pa tudi vreme je malo nagaja-lo, tako da je marsikdo raje os-tal doma. Muhasto vreme nas je spremljalo tudi na zimskem poho-du na Peco. A najpogumnejšim ni bilo žal, da so se odpravili na pot, saj nas je potem na vrhu pričaka-la prava zimska idila z enkratni-mi razgledi po okolici. Udeležili smo se tudi tradicionalnega zim-skega pohoda po Šisernikovi poti od Dravograda do Kremžarjevega vrha, ki ga organizira PD Slovenj Gradec v spomin na prekmalu preminulega gorskega reševalca, alpinista, planinca in ljubitelja na-rave Jožeta Šisernika. V začetku leta so na programu predvsem tra-dicionalni pohodi. Takšen je tudi Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave, na katerem poho-dniki obujajo spomine na junake Jurčičevih romanov in spoznavajo ljudi ob poti.

1. marčevsko soboto smo v dvo-rani Slomškovega doma na zbo-ru planincev našega društva preg-ledali opravljeno delo v l. 2015 in naredili plan za tekoče leto. Kljub mnogim zagatam je bilo za nami uspešno leto. To so potrdili tudi povabljeni gosti, ki so nam vsi po vrsti čestitali za opravljeno delo in nam zaželeli enako uspešnost v l. 2016. Minil je prijeten večer ob druženju in sproščenem klepetu.

Ponovno smo se planinci sre-čali na tradicionalnem pohodu, ki ga organizira PD Luče v spomin na Blaža Arniča. Vreme je bilo

zelo naklonjeno ljubiteljem pla-nin, ki so lahko uživali v gorski naravi in razgledih po okolici.

V programu PD Mislinja je tudi tradicionalni Velikonočni pohod, ko se udeleženci iz Mislinje podajo po strmem po-bočju najprej na Črepič, pot pa nato nadaljujejo proti Fričevemu vrhu, naprej do Završ in nazaj v Mislinjo. Letos je potekal 28. 3. in udeležilo se ga je več kot 140 pohodnikov.

V aprilu smo planincem prip-ravili malo drugačen pohod na Črni vrh. Izhodiščna točka je bila tokrat v Dovžah. Od tu smo se po nemarkirani poti podali proti Črnemu vrhu. Nazaj grede smo se sprehodili mimo Grmovškovega doma in se po markirani poti vrnili v Dovže. Zanimivo je spoznati novo pot in odkrivati neznane kraje.

Kako lepa je naša okolica, smo spoznali tudi na poti z Dobrne do Mislinje, ki smo jo tokrat preho-dili v precej zimskih razmerah. Spoznali smo radodarnost tam-kajšnjih ljudi, ki so nam z vese-ljem ponudili svoje dobrote.

Na žalost je letos zaradi slabe-ga vremena odpadlo tradicionalno prvomajsko srečanje v Završah.

V maju smo skupaj z Zvezo borcev organizirali nočni pohod iz Mislinje na Poljano, udeleži-li smo se tradicionalnega srečanja na Paškem Kozjaku, nekaj naših planincev pa je prehodilo pot, ki so jo pred davnimi leti uporablja-li rokovnjači.

V juniju smo se najprej povzpeli na Olševo na meji med Slovenijo in Avstrijo. V začet-ku junija v Goriških brdih prire-jajo tradicionalni pohod Od če-šnje do češnje. Udeležili smo se ga tudi mi in je še posebej zani-miv, ker poteka po krajih, kjer

snemajo priljubljeno nadaljevan-ko Ena žlahtna štorija, pa še če-šenj smo se lahko najedli. V juni-ju PZS prireja Dan slovenskih pla-ninskih doživetij, ki je bil letos na Golteh. V tem mesecu je skupi-na planincev obiskala tudi planin-ce pobratenega društva Žeželj iz Kragujevca.

Marsikaj smo naredili, lepega doživeli, velikokrat uživali v lepo-tah naše domovine, a včasih smo pogrešali več udeležencev. Zato vas vabimo, da se kdaj odzovete na naša vabila, ki so objavljena na Koroškem radiu vsako sredo po 15. uri, na oglasnih deskah v Mislinji, v Slovenj Gradcu, na spletni stra-ni PD Mislinja in v glasilu Naša občina.

Več o naših opravljenih po-hodih si lahko preberete na naši spletni strani. Članke vedno opre-mimo tudi s fotografijami, za ka-tere upamo, da vas bodo pritegni-le k raziskovanju naših planinskih lepot.

Poleg organiziranja pohodov so člani PD Mislinja opravili še mar-sikaj drugega. V l. 2016 smo se morali prilagoditi novi davčni za-konodaji, zato smo nabavili davč-no blagajno, ki jo uporabljamo pri pobiranju članarine in pri izda-ji računov za prevoze. V tem letu smo imeli vodniki še posebej ve-liko dela, saj smo morali opra-viti tečaje za obnovitev licenc za vodenje.

Najbolj pa smo veseli in po-nosni, da nam je uspelo postavi-ti škorjanko na Črnem vrhu, ki bo služila vsem planincem, da se

SEPTEMBER 2016 33

bodo lahko v primeru slabega vre-mena zatekli vanjo. Uradna otvo-ritev in obenem proslava ob 25-le-tnici obeležja na Črnem vrhu bo 2. 10. Zahvaliti se moramo tudi našemu predsedniku Ivanu Arku, saj opravi vsa administrativna dela za prijavo prireditev. Vsaka

organizacija prireditev namreč zahteva izpolnjevanje velikega šte-vila obrazcev.

Kljub vedno večjim birokrat-skim zahtevam se bomo še naprej trudili, da pripravimo privlačen plan pohodov za širšo skupino lju-biteljev planin. Vas pa vabimo, da

se nam večkrat pridružite in pre-živite dan v naravi s prijetnim druženjem.

Peter Zupanc

d r u š t v e n o d e j a v n i

PD Mislinja je l. 2011 podpisa-lo listino o prijateljstvu in sodelo-vanju in se s tem pobratilo s PD Žeželj iz Kragujevca. Veseli nas, da se je sodelovanje med obema društvoma preneslo iz zapisanih točk v listini v »življenje«. Postalo je kar vsakoletna praksa, da izme-nično pripravljamo skupne po-hode v Sloveniji in Srbiji in se obiskujemo.

Letos so nas planinci iz Srbije gostili v juniju, ko smo izvedli po-hod po pobočjih in vrhovih ka-njona reke Uvac v zahodnem delu Srbije. Poleg neokrnjene narave in z razglednih ploščadi na sam ka-njon reke smo lahko opazovali šte-vilne beloglave orle, saj je kanjon reke Uvac znan kot največje gnez-dišče teh redkih ptic na Balkanu.

Od četrtka, 14. 7., pa do nedelje, 17. 7., so bili naši gostje. Na njiho-vo željo so se razdelili v 2 skupini. 1. skupino smo peljali iz Maribora v Mislinjo preko Pohorja. 1. dan smo jim razkazali naše drugo naj-večje mesto. Popeljali smo jih čez stari most do Rotovža pa vse do stare trte na Lentu. Ob tem smo jim predstavili zgodovino mesta. Nato smo se zapeljali do Mariborske koče, od koder smo se

napotili do Ruške koče, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo se napotili proti Koči na Pesku. Z zanimanjem smo si ogledali slap Šumik, Črno jezero in pri Treh žebljih na Osankarici prisluhni-li zgodbi o žalostni usodi borcev Pohorskega bataljona. 3. dan je bil namenjen pohodu do Rogle mimo Lovrenških jezer do Ribniške koče, zadnji dan pa od Ribniške koče do Mislinje. Kljub občasne-mu deževju in močnemu vetru vse dni pohoda sta bili v skupini prisotni dobra volja in želja po od-krivanju in spoznavanju novega.

2. skupina, v kateri so bili pred-vsem njihovi mlajši člani, pa se je

z našima izkušenima vodnikoma odpravila z Vršiča preko Špičke, kjer so prenočili, na vrh Jalovca. Z našega 6. najvišjega vrha so se spustili do koče pri izviru Soče, kjer so nato prenočili. Vzpon in sestop sta bila zaradi vremenskih razmer dokaj naporna, saj je v vi-sokogorju na določenih mestih še vedno pomrznjen sneg in led, kar je zahtevalo od vseh pohodni-kov še dodatno previdnost. Zadnji dan so se odpravili še na sotočje Koritnice in Šumnika in si ogle-dali trdnjavo Kluže, v Trenti alp-ski botanični vrt in nato oglede zaključili z obiskom Bohinja in Bleda.

Gostili smo planince iz pobratenega PD Žeželj iz Kragujevca

Naša občina | 34

Za zaključek smo jim pripra-vili srečanje s planinci iz naše-ga društva v objektu ŠRD Straže.

V uradnem delu je goste iz Srbije pozdravil župan občine Mislinja Bojan Borovnik. Vodja skupine, ki nas je obiskala, pa se je zahva-lil za dobro pripravljen program in gostoljubje, ki so ga bili delež-ni vse dni njihovega bivanja pri nas. Ob tem je vodnikom, ki so jih spremljali vse dni, izročil simbo-lična darila.

Kot dobri gostitelji smo jim pripravili bolj slovenske jedi, da so spoznali tudi ta del naše domo-vine. Srnin golaž s polento jim je

kar teknil, niso pa se mogli upre-ti jabolčnemu zavitku, ki ga je kar hitro zmanjkalo. Ob zvokih polke in valčka so fantje zaplesali tudi kolo in čas slovesa se je neusmilje-no bližal.

Med poslavljanjem smo si obljubili, da se v naslednjem letu ponovno srečamo. Pri tem pa se je marsikomu zarosilo oko, saj smo v teh letih spletli mnoga iskrena prijateljstva.

Ivan Arko

d r u š t v e n o d e j a v n i

Planinska sekcija Pilates letos praz nuje 5. obletnico obstoja. Veliko poti smo že prehodili, mar-sikaj naredili. Kot že veste, smo le-tošnji zimski pohod do izvira reke Pake prehodili po označeni poti. Ker vremenske razmere takrat niso dopuščale opraviti vseh del, smo s tem nadaljevali v poletnem času. Tako je zdaj celotna pot do izvira dobro označena in urejena. Ob izviru postavljene miza in klo-pi vabijo obiskovalce, da si odda-hnejo in spočijejo. Vse od naselja Paka do izvira poteka pot ob vodi, večinoma po že obstoječih poteh in stezah. Da je to tako, gre zah-vala prijaznim domačinom, ki so dali dovoljenje za uporabo le-teh. Zanimiva je ta pot, ob kateri po-zoren obiskovalec vedno najde kaj novega. Da bo tako še vnaprej, pa pričakujemo od pohodnikov, da varujejo naravo in upoštevajo pra-vila gibanja po označenih poteh. Smeti in odpadki naj najdejo pros-tor v nahrbtniku, da jih odnesemo

nazaj v dolino in odložimo na mesto, kamor spadajo.

Čimprej si želimo označiti še preostalo pot do Hude luknje in povezavo do gradu Valdek. Čeprav so le še razvaline, je to del zgodo-vine našega kraja in je prav, da se pokaže širšemu krogu ljudi in oh-rani v stanju, kakršno je. Škoda bi bilo ta poseben ostanek kulturne dediščine prepustiti dokončnemu propadu.

Ob vsem delu pa ne pozabi-mo na hribe. Letos smo jih nekaj že obiskali, v zimskem času bli-žnje hribe, spomladi smo šli raz-iskovat slovenski del Istre ob reki

Dragonji, na skupni akciji planin-skih društev »Varno v gore« smo prehodili del Kamniških Alp. Da ne pozabim omeniti vsesloven-ske akcije srečanja planincev, ki je letos potekalo na Mozirski koči. Alpski vrt v malem je posebno do-živetje. Gorska reševalna služba je prikazala reševanje ponesreče-nega s helikopterjem. Piko na i je dal veličasten mimohod prapor-ščakov s prapori vseh udeleženih planinskih društev. V lepih pole-tnih dneh smo bili na dvodnev-nem potepanju po Krnskem po-gorju. Občudovali smo lepote pla-nin, kamor popotnik bolj poredko

Planinska sekcija Pilates Dolič

SEPTEMBER 2016 35

zaide. Tam so se nam razgrinja-li veličastni pogledi, do koder seže oko, proti jugu do morja, na za-hodu vse tja do vršacev italijan-skih Dolomitov, preko našega Triglava na avstrijske Alpe, le pre-kmurska ravnica je ostala skrita za Kamniško-Savinjskimi Alpami. Dolga je bila pot, ki smo si jo izbrali. Iz Bohinja preko Komne in Bogatinskega sedla je vodi-la na Batognico in naprej na vrh Krna. Kljub naporu je bilo lepo. Uživali smo ob pogledih na obili-co raznovrstnega planinskega cve-tja in na okoliške hribe. Bolj žalos-ten je pogled na ostanke bojne li-nije iz 1. sv. vojne, katerih je v tem delu še veliko. Razgledna, pouč-na in naporna je ta pot. A po dob-rem načrtovanju in skrbnem vo-denju vodnika Mihe smo jo zmog-li prehoditi vsi. Počitek v Koči pri Krnskem jezeru se je prav prile-gel. Naslednji dan smo se po lažji in krajši poti vrnili na izhodišče.

Za nekaj dni smo v organiza-ciji PD Velenje šli tudi na potepa-nje po Bolgariji, deželi vrtnic, le-tovišč ob Črnem morju, samosta-nov in bogate kulturne dediščine. Med potjo se nam je v Srbiji prid-ružil še turistični vodič Joco, ki je bil z nami vse dni in nam pove-dal marsikaj zanimivega. Ogledali smo si znamenitosti v Sofiji, glav-nem mestu Bolgarije. Namesto proti morju smo ubrali pot pro-ti hribovitemu delu na jugozaho-du, na pogorji Rila in Pirin. To je del evropskega gorstva, ki ga kra-si najvišji vrh Balkana – Musala z 2925 m, in je za kar 61 m višji od Triglava. Ob vznožju gore, sre-di borovih gozdov, smo si v smu-čarskem centru Borovec poiskali zavetje v hotelu. Zjutraj, kot je na naših izletih že v navadi, najprej jutranja telovadba, sledi zajtrk, nato pa si oprtamo nahrbtnike

na rame in gremo novim planin-skim doživetjem naproti. Prvi je bil na vrsti vrh Musala, kar v tur-škem jeziku pomeni blizu Boga. Pot smo si nekoliko skrajšali, saj smo se do vrha smučišča zapelja-li z gondolo. Mimo številnih gor-skih jezer, ki jih dodatno krasita nizko rastoča trava in borovničev-je, vodi pot, ob kateri so kar 3 pla-ninske koče. Razgled z vrha nam je zastrla megla, nismo pa osta-li brez skupinske fotografije s slo-vensko zastavo, ki priča o osvoji-tvi vrha. Naslednji dan smo na-daljevali proti Pirinskemu pogor-ju v znano smučarsko središče Bansko. Zanimiva je Bolgarija, kaj vse se skriva med visokimi gora-mi. Kdo bi si mislil, da se v ozki, odmaknjeni dolini pod visokimi Rilskimi gorami skriva manas-tir Sv. Jovana Rilskega (samostan Rila), biser bolgarske in svetovne dediščine pod UNESCO-vo zašči-to. Je najpomembnejši in največ-ji v državi, nekdanje intelektualno središče z muzejem, ki skriva og-romno zakladov.

Mesto Bansko je mešanica sta-rega in novega, tradicionalnega in modernega, ima bogato preteklost in pristno arhitekturo, svoj na-čin življenja in običaje. Stare hiše z debelimi kamnitimi zidovi zgle-dajo kot trdnjave. V vsaki ulici se nahaja nekaj tradicionalnih »me-hana« (gostilnic). Mesto ima svo-je posebno narečje, ki je mešani-ca grškega, makedonskega in bol-garskega jezika. V manjšem dru-žinskem hotelu na obrobju mesta s pogledom na planine smo pre-živeli 3 dni. Visoko gorovje Pirin sega do 2914 m. S prekrasnim razgledom, številnimi gorskimi jezeri, slapovi, skritimi jamami in mirnimi gozdovi ustvarja ra-znoliko in edinstveno pokrajino. Po lepo speljanih, ne prestrmih

poteh smo se povzpeli na 3 vrho-ve, višje od 2500 m, med njimi tudi na najvišji vrh Vihren. Z vi-šine se odpirajo lepi razgledi na gorske dolinice z jezeri, najvišje leži na 2700 m.

Jutranji pogled na s son-cem obsijane vrhove mami, kli-če, vabi. A ura je neizprosen sod-nik, ki kaže, da je čas vrnitve. Od Bolgarije smo se poslovili po cesti, ki pelje čez velike ravnice med po-gorji. Vasice ležijo ob vznožju hri-bov, ravninski del pa je prepreden z velikimi polji žita in sončnic. Na mejnem prehodu gre po polž-je. Po 3 urah čakanja pa le presto-pimo mejo. Proti Nišu se vozimo pod pogorjem Suve planine, ka-tere najvišji vrh je Trem, ki je še v našem planu, da ga osvojimo. Takoj po zajtrku smo se z avtobu-som odpeljali pod vznožje plani-ne. Dobršen del poti vodi skozi gozd, ostanek pa čez cvetoče trav-nike na vrh, od koder se odpre pogled daleč naokoli. Na sever-ni strani se prepadne stene spuš-čajo globoko v dolino. Zaradi tega jo imenujejo tudi »Alpe na jugu Srbije«.

Vsa nova spoznanja, vsa lepa doživetja ostanejo zapisana v srcih. Nasmeh na licih in dobra volja udeležencev pa sta zahvala za ogromen trud in delo organiza-torjem potovanja.

Silva Zupanc

Naša občina | 36

d r u š t v e n o d e j a v n i

Delovanje članov DUM je bilo ob 40. obletnici nagrajeno z zlatim grbom občine Mislinja. Za dol-goletno delovanje so zaslužni vsi predsedniki društva, njihovi na-mestniki, ožji sodelavci, uprav-ni odbor, mentorji interesnih sku-pin in seveda vsi člani društva. Danes društvo šteje 630 članov in je med najštevilčnejšimi društvi v Sloveniji.

40. obletnico delovanja je DU odmevno praznovalo na druže-nju članov društev upokojencev celotne Koroške regije 24. 6. v ve-likem šotoru na parkirnem pro-storu pred Lopanom. To je bil ve-lik organizacijski zalogaj, saj se je zbralo nekaj manj kot 900 udele-žencev. Množičnost društev, 16 jih je v Koroški pokrajinski zvezi, je nazorno poudaril mogočen spre-vod praporščakov, ki je povzročil kar nekaj mravljincev na koži ude-ležencev in požel zaslužen aplavz. Vsi organizatorji so dobro opravi-li svoje delo. Posebej pa moramo izpostaviti predsednika društva, ki je poleg svoje funkcije opravil tudi izredno nalogo, ko je v kali-grafskem stilu v verjetno eni naj-večjih pisav opremil dekoracijo odra, kamor je zapisal slogan sho-da: »Nimam cajta, sem v Mislinji s prijatelji« ter ob 40. obletnici do-mačega društva spomnil na soča-sno 70. obletnico Zveze društev upokojencev Slovenije.

Druženja so se kot gostje ude-ležili župan občine in predstavni-ki mnogih občinskih društev in organizacij ter cerkve. Ker je žal bolezen pogosta spremljevalka

upokojencev, je Koroško zve-zo društev upokojencev zastopal namestnik predsednika Željko Kljajič, slovensko zvezo pa pod-predsednica Vera Pečnik. Med go-vorniki so bili še poslanec DZ Benedikt Kopmajer ter predstav-niki prijateljskih društev. Gostili smo tudi predstavnike iz Pliberka. Iz Središča ob Dravi so se pripelja-li člani pevskega zbora, ki so pos-krbeli za obsežno in kvalitetno po-pestritev kulturnega programa. V kulturnem programu je prav tako sodeloval naš ubrani ŽPZ Mislinja ter znani Oktet Dolič. Godba veteranov s Tretje univer-ze iz Velenja je poleg himne in ko-račnice za praporščake zaigrala še nekaj drugih skladb. Za zabavni del je bil zadolžen Ansambel Saša Avsenika. Marsikdo je ugibal, a

bo prišel tudi Sašo. Ko so ga zag-ledali na odru, so bili navdušeni, še bolj pa med igranjem in plesa-njem. Kolaž razglednic, ki prika-zujejo naše druženje, so pripravili naši Fotofirbci.

Kot smo že navedli, so za kva-litetno delovanje društva zaslužni tudi vsi člani društva, ki se ude-ležujejo ne samo izletov in leto-vanj, ampak tudi interesnih aktiv-nosti. Svoje priznanja vredne do-sežke večkrat prikažejo na raz-stavah, športniki pa kar s pokali, čeprav sta največ pohvale vredna ravno sama aktivnost in druže-nje. Trenutno deluje 8 krožkov oz. interesnih skupin. Kar nekaj čla-nov je aktivnih izven društva, in sicer v drugih občinskih društvih in tudi v drugih regijskih organi-zacijah. Veseli smo sodelovanja z

40 let Društva upokojencev Mislinja

SEPTEMBER 2016 37

d r u š t v e n o d e j a v n i

Osrednja tema letošnjega občin-skega praznika je bil vrt. Z veli-kim zanimanjem smo posluša-li predavanje mag. Ježa. Tudi lju-biteljski fotografi Fotofirbci smo se z razstavo fotografij pridruži-li letošnji temi. Na stopnišču v Lopanu prikazujemo dele različ-nih vrtov. Posneli smo nekaj zani-mivih ograj, med njimi ena »po-nuja unikatno obutev« (posnel Bojan), druga pa recimo kar opo-ro za fižol (posnel Milan). Nekaj posebnega je pregrada iz lončk-ov (posnel Peter). Za zimski pog-led na vrt je poskrbel Rudi. Vsi, ki imamo svoje vrtove, smo ponos-ni na lepe in zdrave pridelke, ki nam jih vrt podarja v zahvalo za našo skrb in trud. Na fotografijah

boste opazili nekaj manj običaj-nih pridelkov, kot je Minkin mo-der paradižnik in Silvin zelenjav-ni biser – čajota. Nekaj Fotofirbcev pa je ujelo, verjeli ali ne, humorno plat vrta. Očitno se zna vrt z nami tudi pošaliti, če ga le dovolj dobro opazujemo. Podari nam pridelke

»posebneže«, ki nas navedejo k določenim primerjavam ali ko-mentarjem. Ob njih se včasih pošteno nasmejimo. Nekaj takih vrtnih posebnežev je razstavlje-nih. Posneli so jih Majda, Marica in Dani.

Marica Rošker, za Fotofirbce

Humorna plat vrta

d r u š t v e n o d e j a v n i drugimi društvi in organizacija-mi, saj nam je skupna želja sode-lovanje za dobrobit in zadovoljstvo vseh v tretjem življenjskem ob-dobju, vključno z zainteresiranimi

za medgeneracijsko sodelovanje. Zato vabimo vse, ki vas zanimajo naše aktivnosti kot mentorje sku-pin ali kot udeležence, da se nam pridružite.

Vsem članom čestitamo ob obletnici in želimo prijetno druže-nje tudi v naprej, veseli pa bomo vseh novih idej in pobud.

DUM

š p o r t n i u t r i p

Proslava ob 40-letnici karateja v Mislinji

Karate je v Mislinji prisoten že od l. 1976. Takrat je Vili Korb pripeljal v telovadnico OŠ Rada Iršiča mojstra iz Titovega Velenja Dušana Borovnika. Zanimanje za karate je bilo tako veliko, da karate še danes v Mislinji obstaja.

Od takrat se je marsikaj spre-menilo. Nič več ni Rada Iršiča, Titovega Velenja, TVD Partizana Mislinja, je pa tu še zmeraj Karate klub Mislinja. Ta sedaj ponuja karate Mislinjčanom in okoličanom.

KK Mislinja je bil tudi orga-nizator proslave ob 40-letnici ka-rateja v Mislinji. Dogodek je bil v sklopu občinskega praznika obči-ne Mislinja, in sicer 23. 6., v dvo-rani centra Lopan. Ob obletnici smo izdali almanah KK Mislinja

Naša občina | 38

in leseno spominsko medaljo. Obletnici primerno pa smo pova-bili svečane goste in kar nekaj jih je bilo prisotnih. Povabilu so se odzvali predsednik Karate zveze Slovenije Igor Zelinka, predsednik SKIF zveze Slovenije Ivo Čerič, predsednik WKSA zveze Slovenije Ljubo Javoršek, generalni sekretar Fudokan zveze Slovenije Avgust Brezovnik. Svečani gost je bil moj učitelj Vladimir Jorga, predse-dnik Evropske tradicionalne kara-te federacije, ki je za to priložnost priletel iz Beograda. Pozabiti ne smem župana Bojana Borovnika, ki je z govorom tako rekoč začel proslavo. Povabljeni so bili tudi člani karate klubov, s katerimi sodelujemo.

Proslava je bila deljena na pro-tokolarni in praktični del. V pro-tokolarnem so se zvrstili govorni-ki, KK Mislinja pa je podelil klub-sko priznanje začetniku karateja

Viliju Korbu in tekmovalcu z naj-večjimi uspehi v zadnjih letih Matevžu Felletu. KK je predse-dnik Karate zveze podelil prizna-nje ob 20-letnici delovanja, Drago Felle je dobil priznanje za 30 let dela v karateju. Presenečenje veče-ra je bila promocija Draga Felleta v stopnjo 6. DAN in ob tem pode-litev samurajskega meča, ki mu ga je podelil Jorga.

Praktični del so začeli domači tekmovalci, ki so predstavili tek-movalno kato in borbeno izved-bo le-te. Za tem so prikazali še ne-kaj primerov samoobrambe. KK Rudar iz Velenja je s tekmoval-no zasedbo prikazal športno iz-vedbo kate in borbeno izvedbo le-te, Veljko Jukič iz Krškega je pri-kazal kato z noži, v kombinaci-ji s Kamilom Frasom iz Sevnice ob Dravi pa še preizkus moči. Na koncu je gostja iz Velenja prikaza-la, kako se to dela v bolj zrelih le-tih, prikazana pa je bila še razlika med športnim in tradicionalnim karatejem.

Proslavo so vrhunsko opleme-nitili pevci iz Šentilja. Zaključek pa je bil pri Špesu, kjer smo se družili, pogovarjali, mogoče celo odstranili kakšno oviro v medse-bojnih stikih.

Proslava je bila organizira-na zato, da poudarimo obletnico

(zaradi tradicije), da predstavi-mo Mislinjčanom ljudi, ki deluje-jo na odgovornih mestih v kara-te športu v Sloveniji, da predsta-vimo karate sam. Škoda, da tistih »nejevernih« ni bilo na proslavi. Lahko bi vprašali, videli in potem ocenili. Velika škoda je, da je KK Mislinja bolj cenjen zunaj kot pa znotraj občine in da se v občini klubu bolj »odmaga« kot pomaga.

Vsem prisotnim in donatorjem hvala za pomoč pri prireditvi.

Drago Felle

Gosti proslave

Priznanje Karate zveze Slovenije Prikaz samoobrambe

š p o r t n i u t r i p

Trisome Games 2016Firence, 15.–22. 7. 2016 1. olimpijada za ljudi z Downovim sindromom

V juliju so bile organizirane 1. igre za ljudi z Downovim sindromom. Sodelovalo je preko 400 tekmoval-cev iz 36 držav sveta, in sicer v 9

disciplinah (plavanje in sinhroni-zirano plavanje, atletika, tenis, na-mizni tenis, judo, nogomet, gim-nastika in ritmična gimnastika).

Največ je bilo plavalcev, preko 200. Slovenijo sta na teh igrah zastopala naš občan Alen Šošter in Urban Goltnik iz Nazarij, oba

SEPTEMBER 2016 39

člana Plavalnega kluba Velenje. Spremljali sva jih trenerka Katarina Praznik in jaz. Alen je tekmoval v 7 disciplinah (50 m, 100 m, 200 m in 400 m prosto – kravel, delfin in mešano). V svoji kategoriji dosegel 1 zlato in 2 sre-brni medalji, Urban 1 srebrno.

DSISO (Down Sindrom Inter-nacional Swiming Organization), preko katere smo se tudi Slovenci vključili v ta program, to podpira, razvija in gradi že 16 let.

Bila je odlična organizacija, prava olimpijska vas, ekipe prosto-voljcev, varovanje policije, italijan-ske vojske, prevozi, spremljanje, medijska podpora italijanske tele-vizije … Kako smo prišli do te točke

Alen je med drugim tudi član DIM Mislinja ter Športnega društva Dolič, vključen v Plavalni klub Velenje že od l. 2009. Najprej rekreativno – enkrat te-densko, zadnje leto je pričel tre-nirati pod vodstvom Katarine Praznik ter prostovoljcev pogoste-je (3 x plavanje, 2 x fitnes), v okvi-ru skupine Delfinčkov se je ude-leževal raznih plavalnih mitingov in tekmovanj po Sloveniji in izven nje, tekmoval je na državnem tek-movanju invalidov Slovenije, kjer je dosegel visoke rezultate v svoji kategoriji.

Društvo za Downov sindrom Slovenije je z včlanitvijo v evrop-sko združenje DSISO – sezo-na 2014/2015 omogočilo, da ga je klub prijavil (l. 2015 na Evropsko tekmovanje v plavanju v Loano v Italiji), letos na Trisomy games v Firencah.

Zveza za Šport invalidov Slovenije je lani podprla ekipo z osnovno opremo (trenirke repre-zentance, majice …), letos je PK Velenje projekt podprl, pomagali

so posamezni donatorji ter občine Nazarje, Velenje in Mislinja.Vtisi s samih iger

Na takem tekmovanju doži-viš in začutiš prave človeške vred-note, jezik ni ovira. Dotakne se te spoznanje, da spadaš v svet, v srcu razviješ ponos na našo zastavo, ki je enakovredno vihrala med zas-tavami sveta. Ob vsem pa je naj-pomembnejše sporočilo – tekmo-valni šport z rednimi treningi je za vsakogar. Kot ekipa smo bili ponosni, da sta slovenska tekmo-valca dosegala norme in se kvali-ficirala na igre, držala tempo in nadgradila svoje izkušnje, bila sta borbena, v njiju je rasla želja po treniranju, delu, vztrajnosti.

Dosegala sta zelo dobre rezul-tate, postavljala osebne rekorde (verjetno je kateri od rezultatov tudi državni rekord, a nihče tega žal ne spremlja).

Predvsem pa – naša tekmoval-ca sta se pogovarjala z ljudmi s ce-lega sveta, navezala nepozabna prijateljstva, športni duh v njiju je rasel v smislu – važno je sodelova-ti in ne zmagati ter ob tem deliti prijateljstvo.Moja osebna spoznanja na teh igrah

Bilo je čudovito, enkratno, ne-pozabno, s priokusom grenkobe, ker vse, kar omogočimo OMDR, ni samoumevno, ni posledica ena-kopravne družbe, ampak je pre-pogosto posledica angažiranosti

in borbenosti staršev in nekaterih posameznikov z velikim srcem, ki jim ni vseeno, kaj smejo doživeti ljudje s kakršnokoli invalidnostjo.

Osebe z motnjami v dušev-nem razvoju (OMDR), med kate-re spadajo tudi osebe z Downovim sindromom, nimajo v Sloveniji enakovrednega statusa invali-dov športnikov, saj se lahko samo rekreativno vključujejo v sekci-je športnih dejavnosti pri posa-meznih društvih – lokalno, mož-nosti rednih treningov so v večini onemogočene.Zakaj redni treningi in ne samo tekmovanja

Redna vadba vzpodbuja in oh-ranja psihofizično zdravje posa-meznika, zato je to naložba druž-be v zdravje vseh državljanov, tudi oseb z invalidnostjo kakršneko-li vrste.

In ker med invalide spadajo osebe z motnjami v duševnem ra-zvoju, bi morali imeti možnost redne športne vadbe in vključit-ve v sistem tekmovanj, kot jih or-ganizira Zveza za Šport invali-dov Slovenije (ZSIS). Država bi v prihodnje morala podpirati mož-nost rednih treningov vseh vrst invalidnosti.

V Sloveniji imamo organiziran poleg splošnega športa tudi šport za invalide s telesno okvaro – re-dni treningi, lokalna in državna tekmovanja, mednarodna tekmo-vanja, svetovna prvenstva in kot

Naša občina | 40

š p o r t n i u t r i p

35. Gozdni tek in 14. Memorial Jožeta TisnikarjaUspešna izvedba že 35. tekaške prireditve v Mislinji

Sredi junija je smučarski klub SMUK Mislinja odlično izpe-ljal jubilejni 35. Gozdni tek in 14. Memorialni tek Jožeta Tisnikarja.

Marljivemu predsedniku klu-ba in njegovim prizadevnim čla-nom je v celoti uspelo, kot je bilo zamišljeno. Dokaz je množična udeležba tekmovalcev, simpati-zerjev prireditve in gledalcev od blizu in daleč. Ker je gozdni tek vključen v vsakoletni program te-kov Štajersko-Koroški pokal v tekih tekaškega društva Štajerske in Koroške in v akcijo Slovenija teče, smo lahko videli nastopa-joče tekmovalce iz raznih krajev Slovenije.

Dobrodošlico vsem prisotnim sta zaželela župan občine Mislinja Bojan Borovnik in predstavnik

MO Slovenj Gradec Ksandi Javornik.

Odlično pripravljene tekaške proge na 300 m, 600 m in 1500 m so potekale v okolici nekda-nje tovarne Prevent, proga na 10 km pa po Mislinjskem grabnu. Lepe nagrade za absolutno zmago

teka na 10 km sta se razveseli-la Simona Podgoršek z Raven na Koroškem pri ženskah in Branko Kmetič iz Maribora pri moških.

Upravni odbor SK Mislinja je na svoji zadnji seji med dru-gim analiziral izvedbo tekme. S ponosom je ugotovil uspešno

krona vsega paraolimpijada (letos v Riu).

Imamo tudi specialno olim-pijado, ki res vključuje tekmova-nja za OMDR (osebe z motnjami v duševnem razvoju) in je razvila sistem od regijskega do svetovne-ga, kar je dobro, toda tu manjkajo

redni treningi ter ravno to, kar smo doživeli v svetovnem obsegu na teh igrah v Firencah.In kako vidim prihodnost za Alena

Alena v prihodnje čakajo tre-ningi, tekmovanja v Sloveniji in tujini, krona vsega prihod-nje leto bo, če se bo uspel uvrsti-ti na evropsko prvenstvo v Parizu, l. 2018 pa na svetovno prvenstvo v Kanadi. Seveda plani segajo še dalje, na druge olimpijske igre, ki bodo verjetno v Avstraliji, a to je še daleč. Sama pa bom upala in se po svojih močeh borila, da bo nekoč lahko tekmoval tudi kot paraolimpijec.

Ob vsem zapisanem vsekakor hvala vsem prostovoljcem, ki dela-jo z njim, Občini Mislinja in dru-štvom, da ga podpirate.

Ivana Šošter, Alenova mama in spremljevalka na igrah

Alen, Katarina, Urban – ob koncu iger

Na startu – Alen z modro kapico

SEPTEMBER 2016 41

š p o r t n i u t r i p

nadaljevanje začrtane poti, ki so jo zastavili pod vodstvom žal že po-kojnega dr. Staneta Stoporka v dru-štvu TVD Partizan Mislinja že l. 1981. Pred 14 leti pa so na pobudo umetnice Stane Lušnic - Arsovske vključili v prireditev tudi tek za memorial zaslužnega krajana Mislinje slikarja Jožeta Tisnikarja.

Na odlično oceno priredi-tve, ki jo je klubu dodelila komi-sija Tekaškega društva Štajersko-Koroške, pa je klub še posebej po-nosen. To je dokaz o pravilnem pristopu za delo tudi vnaprej.

Seveda ne bi bilo tako, če klubu ne bi prisluhnili in pomagali pri-jatelji in tisti, ki imajo za te vrste prireditev tudi razumevanje. To so vsekakor donatorji in privrženci, ki jim program dejavnosti kluba v kraju kaj pomeni. Zato so člani

kluba še posebej ponosni in hva-ležni županu Bojanu Borovniku in Občini Mislinja za podpo-ro in donacijo ter Stani Lušnic - Arsovski za dolgoletno podporo z njenimi podarjenimi umetniški-mi deli za nagradi najboljšim tek-movalcem na prireditvi.

Ravno tako pa prireditev ne bi bila tako uspešna in odmevna, če za njeno dolgoletno vodenje ne bi poskrbel vedno dobro razpoložen Marijan Križaj. Pa tudi stalna pri-sotnost zdravnika Ervina Pečnika za morebitno zdravstveno pomoč na prireditvah je že nepogrešljiva.

Žal člani UO pogrešajo več so-delovanja in prisotnosti mladih iz OŠ Mislinja. Prepričani so, da bo v bodoče več posluha in priprav-ljenosti pri vključitvi mladih iz te šole.

Člani kluba SK Smuk iz Mislinje se zahvaljujejo vsem, ki so na tej prireditvi kakorkoli sode-lovali in pomagali in se priporoča-jo še naprej. Klub ima smele pro-grame delovanja, kot so kolesarje-nje v septembru, šola smučanja za mlade v zimskem obdobju ipd.

Jože Potočnik

š p o r t n i u t r i p

Mislinjska skakalca med dobitniki priznanj

V četrtek, 26. 5., so se skakal-ci in nordijski kombinatorci ura-dno poslovili od zimske sezo-ne 2015/16. To se je zgodilo v Logatcu, kjer je Smučarska zve-za Slovenije – Nordijske disci-pline v organizaciji SSK Logatec »Lovci na daljave« podelila pri-znanja najboljšim skakalkam, skakalcem in nordijskim kom-binatorcem za minulo s snegom nič kaj radodarno zimsko sezo-no. Športna dvorana OŠ Tabor v Gornjem Logatcu je bila pre-polna mladih, ki so v spremstvu staršev, trenerjev in predsedni-kov klubov nestrpno pričakova-li trenutek podelitve. Prireditev

je trajala debeli 2,5 uri, saj je bilo potrebno diplome in medalje razdeliti med 165 športnikov in športnic različnih starosti in ka-tegorij (od cicibanov in cicibank do članic in članov), ki so tekmo-vali v skokih in nordijski kombi-naciji. Z medaljami so se okiti-li najboljši 3, ki so se izkazali v pokalnem in regijskem tekmo-vanju. SSK Mislinja je na pode-litev pospremil 2 perspektivna skakalca, ki sta na regijskem tek-movanju osvojila 2. in 3. mes-to. V kategoriji dečki do 13 let je Urh Rošar postal lastnik srebr-ne, Žak Lubej pa bronaste me-dalje v tekmovanju najboljših iz

Štajersko-Koroške regije. Oba tekmovalca sta se, čeprav nis-ta bila med nosilci medalj, odlič-no odrezala tudi v pokalnem tek-movanju in tekmi za naslov dr-žavnega prvaka. Prireditvi je pri-sostvoval tudi predsednik Zbora in Odbora nordijskih disciplin Ljubo Jasnič, ki je bil tudi med podeljevalci priznanj in medalj.

Naj omenim še odlične uvr-stitve našega skakalca Blaža

Naša občina | 42

Pavliča, ki je v svoji kategoriji (mladinci do 18 let) na zimskem državnem prvenstvu osvojil 4. mesto, bil pa je tudi uspešen na mednarodnih tekmah.

Športnikoma, ki sta člana SSK Mislinja, za dosežke v minu-li zimski sezoni iskrene čestitke, v prihajajoči tekmovalni sezoni 2016/17 pa veliko dolgih in lepih

skokov, tako na domačih skakal-nicah kot tistih, kjer bosta barve kluba zastopala kot gosta.

Viktor Robnikpredsednik SSK Mislinja

š p o r t n i u t r i p

V Mislinji so znova leteli Blaž Pavlič domači junak

V okviru številnih športnih tekmovanj, ki so poteka-la v času enotedenskega praznovanja občinskega pra-znika, so odmevno prireditev v nedeljo, 26. 6., spra-vili pod streho marljivi člani SSK Mislinja. Po več kot 2 sušnih letih je klubu ponovno uspelo pridobiti or-ganizacijo tekem v smučarskih skokih. Razlog za to-likšno odsotnost tekmovanj v Mislinji tiči v obnovi se-dežnice, ki je poleg skakalnih naprav nepogrešljiva po-moč skakalcem. Prva od 4 pokalnih tekem, kolikor jih bo SSK Mislinja izvedel v poletnem delu skakalne se-zone 2016, je imela posebno težo, saj so se člani, čla-nice, mladinci do 18 in 20 let borili za pokale Občine Mislinja, ki je bila hkrati tudi pokroviteljica tekmo-vanja. V lepem nedeljskem dopoldnevu se je po zale-tišču skakalnice velikosti HS – 93 m spustilo in v bolj ali manj mirno vetrovno ozračje zajadralo 80 skakal-cev in skakalk. Maloštevilni gledalci, ki so manjkali za popolno tekmovalno vzdušje in lepšo kuliso, so bili poplačani z lepimi in dolgimi skoki. Med gledalci, ki so z aplavzi nagrajevali hrabre tekmovalce, je bil tudi župan Bojan Borovnik, ki je po končanem tekmova-nju najboljšim v vsaki kategoriji podelil pokale Občine Mislinja. To nalogo je opravil s toliko večjim zado-voljstvom in veseljem, saj je pokal Občine Mislinja za doseženo 2. mesto v kategoriji mladinci do 20 let

podelil domačemu skakalcu Blažu Pavliču. Blaž je s skokoma 89 in 85,5 m ter z osvojenimi 232 točkami le za točko zaostal za zmagovalcem Matevžem Samcem iz SSK Ljubno BTC. Se je pa med zmagovalce v član-ski kategoriji vpisal nekdanji član SSK Mislinja – Žak Šilih, ki že 2. leto nastopa in tekmuje za SSK Sam Ihan. Zmagovalne stopničke, ki jih je delil s klubskim kolegom Gašperjem Bartolom, si je priskakal s skoko-ma 88 in 90 m. 3. mesto je osvojil prav tako nekdanji član SSK Mislinja – David Krapež, ki svojo športno pot nadaljuje v SSK Sam Ihan. Dobri rezultati, ki jih dose-gajo domači skakalci, so rezultat načrtnega in dobrega dela domačega trenerja Gorazda Robnika.

SSK Mislinja se zahvaljuje Občini Mislinja za po-moč pri izvedbi stroškovno zahtevnega tekmova-nja, županu pa za podporo in druženje na športni prireditvi.

Viktor Robnik, predsednik SSK Mislinja

Prejemniki pokalov Občine MislinjaČlani: 1. Žak Šilih, SSK Sam Ihan 244 točk2. Gašper Bartol, SSK Sam Ihan 244 točk3. David Krapež, SSK Sam Ihan 242 točkMladinci do 20 let1. Matevž Samec, SSK Ljubno BTC 233,0 točk2. Blaž Pavlič, SSK Mislinja 232,0 točk3. Martin Capuder, SSK Ilirija, Lj. 227,0 točk

Članice: 1. Nika Križnar, SSK Alpina Žiri 212,5 točk2. Urša Bogataj, SSK Ilirija Ljubljana 194,5 točk3. Eva Logar, SSK Sam Ihan 192,5 točkMladinci do 18 let1. Matjaž Osterc, SSK Velenje 266,0 točk2. Timi Zajc, SSK Ljubno BTC 248,5 točk3. Kristjan Lesnik, SK Triglav 242,0 točk

SEPTEMBER 2016 43

š p o r t n i u t r i p

š p o r t n i u t r i p

Bine Oder, udeleženec evropskega odbojkarskega prvenstva

Moška mladinska odbojkarska reprezentanca je s tekmo pro-ti Nemčiji začela EP, ki se je od-vijalo od 2. do 10. 9. v Bolgariji. Izbrana vrsta pod vodstvom Sama Miklavca je v Plovdivu igrala v skupini 1, skupaj z odbojkarski-mi velesilami Francijo, Poljsko, Bolgarijo, Ukrajino in Nemčijo. Osnovni cilj naših fantov je bila uvrstitev v 2. del tekmovanja.

Slovenska reprezentanca, ki si je nastop na EP priigrala z zma-go nad reprezentancami Ukrajine, Finske in Belgije na kvalifikacij-skem turnirju skupine F, v Novi Gorici, je tritedenske priprave op-ravila v Mariboru in se optimistič-no odpravila na prizorišče EP.

Žal pa fantom ni uspelo pono-viti ravni igre iz aprilskih kvalifi-kacij. Igra nikakor ni stekla, po-javljale so se napake in posledica tega je bil rezultatski neuspeh.

Samo Miklavc: »Ocenjujem, da nismo uspeli doseči ravni igre, ki smo jo prikazali na aprilskih

kvalifikacijah, 1 izmed osnov-nih vzrokov tiči v količini priprav. Za primerjavo, ekipa Ukrajine, ki smo jo v kvalifikacijah prema-gali, se je pripravljala od junija. Fantom nimam kaj očitati, borili so se, žal pa na evropskem prven-stvu ni slabih ekip!«

Reprezentanca Slovenije: Urban Toman, Uroš Planinšič, Bine Oder, Žiga Čopi, Jan Mulec,

Tilen Križanič, Primož Mejal, Jure Okroglič, Aljaž Herman, Matic Vrtovec, Jan Maček, Aleksander Tepič. Selektor: Samo Miklavc, pomočnik selektor-ja: Aleš Hribar, statistik: Karlo Reisner.

OZS

Foto: CEV

Na odcepu proti Dovžam ob regionalni cesti Slovenj Gradec–Mislinja stoji reklamna tabla, ki sporoča, da v občini Mislinja poteka gradnja nove čistilne naprave in kanalizacije. Kar nekaj let je že minilo od takrat, ko je ta čistilna naprava pridobila uporabno dovoljenje, in je bila skupaj s kanalizacijo predana v uporabo. Skrajni čas je že, da bi ta reklamni pano odstranili, saj ne služi več svojemu namenu, poleg tega pa je že močno zbledel in bolj kvari videz, kot da bi vsem, ki prihajajo na območje naše občine, kaj koristnega sporočal. Morda bi bilo pano smiselno uporabiti za kakšne bolj koristne informacije o dogodkih in akcijah, ki jih izvajajo občina ali pa društva na njenem območju.

Naša občina | 44

š p o r t n i u t r i p

Mislinjčanke v 1. državni odbojkarski ligi

V sezono 2015/2016 je ekipa Ženskega odbojkarskega kluba Mislinja pod vodstvom trenerja Urbana Odra vstopila s ciljem, da se uvrsti na sredino drugoligaške lestvice. Ekipa, ki v povprečju šte-je 17 let, pa je poskrbela za senza-cijo na slovenski odbojkarski sce-ni in prepričljivo, z 19. zmagami in le 1 porazom, osvojila naslov pr-vakinj 2. državne odbojkarske lige Slovenije ter se tako uvrstila v 1. slovensko odbojkarsko ligo.

Ta uspeh je odmeval doma-la po vseh odbojkarskih klubih v Sloveniji, saj praviloma mesta v 1. ligi zasedajo le večja slovenska mesta, ki premorejo tudi starej-še izkušene igralke, predvsem pa profesionalke.

Poznavalci odbojke in sloven-skega športa bodo zagotovo potr-dili, da je dosežek ŽOK Mislinja vreden velike pozornosti, saj smo ga za razliko od drugih klubov do-segli le z domačimi igralkami in v bistveno slabših pogojih za trenin-ge, kot jih ima konkurenca.

Žal pa igranje v 1. ligi zahte-va večjo organiziranost, predvsem pa naša mislinjska telovadnica ne ustreza kriterijem, zato smo se morali povezati s klubom iz Slovenj Gradca, kjer bomo igrali naše prvoligaške tekme. Dogovori so trajali kar nekaj časa, na kon-cu pa smo prišli vsi skupaj do za-ključka, da enostavno drugače ne gre. Iz njihovega kluba smo dobili 3 perspektivne igralke, mi pa jim bomo pomagali na strokovnem nivoju (trenerji).

Tako je ekipa z novinka-mi začela s treningi na prvoliga-ško sezono 6. 8. kar v Mislinji. Dopoldan so punce trenirale 2,5 ure pod vodstvom atletske trener-ke Jerneje Smonkar, popoldan pa so se znojile v telovadnici. V me-secu avgustu so punce opravile

26 treningov in odigrale 3 tek-me. Motiva in volje jim ne manj-ka in upajmo, da se bodo odlično odrezale tudi v 1. slovenski ligi, saj so dokazale, da so kljub mlados-ti zmožne trdne volje, zrele igre in neomahljivega truda.

Urban Oder

Vpis v odbojkarsko šolo Mislinja

Otroci, mladostniki in starši, pozdravljeni v novem šolskem letu!

Tudi letos se boste lahko, med drugim, od meseca septembra do junija zabavali z odbojkarsko žogo v roki.

Odbojkarska šola Mislinja vabi v svojo sredino dečke in deklice od 1. do 7. razreda in seveda tudi tiste,

ki ste treninge odbojke že obiskovali.

Vpis v odbojkarsko šolo je možen vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v telovadnici OŠ Mislinja.

Več informacij na: zokmislinja.si.Vabljeni vsi, ki radi migate, tekmujete in se zabavate!

SEPTEMBER 2016 45

š p o r t n i u t r i p a l i s t e v e d e l i

Baron Žiga Zois

Baron Žiga Zois (Sigismundus) pl. Edelstein (Trst, 1747 – Ljubljana, 1819) je bil gospodarstvenik, nara-voslovec, poliglot in razsvetljenec, ki je prvo izobraz-bo dobil v očetovi hiš in med l. 1761 in 1765 z bratoma Jožefom Leopoldom in Filipom Ant. Ksaverjem obi-skoval učni zavod za laične gojence duhovnega seme-nišča v Italiji (Reggio Emilia), se tam učil italijanšči-ne, nemščine, spisja, računstva, risanja, arhitekture, antične in italijanske književnosti, glasbe, tudi ple-sa in mečevanja. L. 1765 se je na očetovo željo vrnil v Ljubljano, kjer je študiral naravoslovje in druge, za rudarstvo in fužinarstvo, koristne vede, se zanimal za trgovino in tehnična vprašanja. Zasledoval je ra-zne izume (njegova soba je bila podobna fizikalnemu kabinetu), izumil puhalnik za plavž, podpiral razi-skovanje, se zavzemal za napredek (npr. pluga), za iz-boljšanje obrtnih postopkov s koristnimi napotki (v graverstvu, zvonarstvu, puškarstvu, steklarstvu, ke-ramiki), dajal na željo oblasti pripombe k načrtom za izboljšanje plovnosti Save in Ljubljanice ter za osuše-vanje Ljubljanskega barja. V začetku l. 1779 se je po-dal na dolgo potovanje po srednji Evropi (Nemčija, Holandija, Švica, Francija …), obiskal nekatere žele-zarne in trgovske združbe, navezal stike z naravo-slovci, ker se je ljubiteljsko ukvarjal z mineralogijo. Z zbirko mineralov si je pridobil velik sloves, zbirka pa še danes velja za eno najlepših, najstarejših in naj-pomembnejših v Evropi. Zois jo je hranil v svoji pa-lači v Ljubljani in si zelo želel, da bi Ljubljana dobila muzej, ki bi mu prepustil svojo zbirko, saj ga je mu-čila misel, da bi bili dediči zbirko prisiljeni proda-ti na tuje. Danes šteje njegova zbirka ok. 5000 mine-ralov, rud in kamnin, hrani pa jo Prirodoslovni mu-zej Slovenije. Na svojem potovanju je v Rimu doživel prvi napad protina in se spomladi 1780 vrnil domov z boleznijo, ki mu je zaznamovala vse življenje. Poleg mislinjske mu je oče l. 1771 podaril še javorniško železarno in svetoval, da je kupil še fužini Plavž in Mojstrana, fužini v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini pa mu je prodal 2 leti zatem. Da bi izboljšal

nazadujočo donosnost železa, si je Žiga Zois prizade-val za boljše izkoriščanje železove rude in za zmanj-šanje porabe kuriva. Poletne mesece (1788–92) je preživljal večinoma na Javorniku, v Bohinjski Bistrici ali Mislinji, kjer so v fužinah preurejali peči. Bolezen je vztrajno napredovala, l. 1793 so mu ohromele noge, zato si je dal po lastnem načrtu izdelati voziček in se z njim prevažal po stanovanju. Protin mu je večkrat začasno ohromil tudi roko, da ni mogel pisati in je svoja pisma le okorno podpisoval. S terjatvami obre-menjeno železarno in posest v Mislinji je l. 1817 pre-pustil nečaku Francu Antonu pl. Bonazzi. Zoisova nagrobna plošča s pokopališča pri sv. Krištofu je da-nes na dvorišču Zoisove hiše na Bregu v Ljubljani.

Vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872726/.Aleksandra Čas

L. 2017 bomo beležili 270. obletnico rojstva barona Žige Zoisa in 200 let, odkar je žele-zarno in posest v Mislinji prepustil nečaku Francu Antonu pl. Bonazzi. L. 2019 bo pre-teklo 200 let od Zoisove smrti, leto zatem pa 250 let, odkar mu je s prodajno pogodbo njegov oče, veletrgovec Michelangelo, prepustil železarno v Mislinji (1770).

Janez Andrej Herrlein: Žiga Zois

MISLINJA

MISLINJA

78

Naša občina | 46

Novorojenci 2016Luka Pospeh

Maks PantnerVeno Kramar

Tevž LubejTai Klemenc

Brina Ramšak Kim Gubej

Anže KrajcerBine Krajcer

Špela Zaveršnik Jurij Marovšek

Iva Tovšak

Župan, občinska uprava Mislinja, uredniški odbor NO

Čestitamo novorojencem in njihovim staršem!

Ob praznovanju 50 let skupnega življenja se lahko ponosno ozreta nazaj, na vse, kar sta ustvarila in sku-paj preživela. Bilo je veliko lepih in veselih dogod-kov, a tudi težkih preizkušenj, ki pa vaju niso razd-vojile, temveč še bolj povezale. Ob gradnji hiše smo živeli skromno, a ob vajini ljubezni in toplini ni bilo čutiti pomanjkanja. Vse 3 hčere sta vzgojila v odgo-vorne in samozavestne, za kar smo vama zelo hva-ležne. Včasih je padla tudi kakšna stroga beseda, za katero danes dobro vemo, da je bila še kako potreb-na. Zahvaljujemo se vama za pomoč pri gradnji hiše in za to, da sta pazila na vnuke, nikoli nista odrek-la pomoči in podpore. Bolezen vaju na jesen vajine-ga življenja močno preizkuša, a to so ovire, zaradi ka-terih postajata le še močnejša in trdnejša. Upamo, da smo vama v teh težkih trenutkih vsaj malo v pomoč in oporo.

Ob tako lepem skupnem jubileju vama skupaj z družinami želimo še veliko let medsebojnega razu-mevanja, dobrega zdravja, veselja v krogu najdražjih in čim manj težkih preizkušenj.

Hčere Jožica, Jelka in Leja

Draga ata in mama, Jože in Ana Oder!

nasaobcina

MISLINJA

MISLINJA

2

78

Slovenska vojska zna še s čim drugim kot z orožjem. Dobro so nam to dokazali.

Projekt Zlata zrna za novo tisočletje je pripeljal žetev s srpom v središče Mislinje.

Znanje in prizadevnost je treba pohvaliti. Še bolje, če vsakdan koristi za lastno

varnost.

Sokrajani Franca Šilaka so se množično udeležili pohoda na Kozjak.

Nevesto nam hoče odpeljat? Šranga mora bit! In bilo jih je kar nekaj …

Ob šolskem učnem čebeljnjaku bo čebelice čuval tudi kip sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev in voskarjev.

Koroške kresničke ne premaga nobeno vreme, če pa te večer nagradi s čudovitim sončnim zahodom, toliko bolje.

Za košnjo pohorskih planj je Rogla odlična. Je pa malo manjkalo, pa bi morali kidati, da bi lahko kosili.

Utr

inke

prip

ravl

ja Jože

Tas

ič

Prireditvenik september–december 2016September 25. september kmetija Foltan Pozdrav jeseni (razstava naj pridelkov 2016, društva bodo pripravljala jedi iz žit, kar je rdeča nit letošnje, že 20. prireditve).Oktober 1. oktober Konj (1803 m) 2. oktober Bernekerjeva pot 2. oktober otvoritev škorjanke na Črnem vrhu (1543

m) in počastitev 25. letnice obeležja na Črnem vrhu, skupaj z zahvalno mašo

3.–8. oktober Kope VI. Tisnikarjeva likovna kolonija Kope 2016 8. oktober Haloze 8. oktober Partizanka – turno kolesarski izlet 15. oktober Vorančev pohod – Mokronog – Pijana

gora 23. oktober Žolnirjev pohod na Kramžarico

November 4. november Galerija Kavka (Tisnikarjeva rojstna hiša) 18.00 odprtje razstave VI. Tisnikarjeve likovne kolonije Kope 2016 29. november Galerija Kavka (Tisnikarjeva rojstna hiša) 15.00 predpraznična likovna delavnica za otrokeDecember 3. december Nočni Miklavžev pohod na Mrzlico 17. december Čez goro k očetu – nočni pohod 17. december pred TC Lopan 8.–12.00 prednovoletni sejem s ponudbo domačih dobrot in raznih daril 23. december dvorana Lopan 19.00 tradicionalni božični koncert ŽPZ Mislinja

V primeru nepopolnih oz. spremenjenih podatkov prireditev bodo le-te sprotno podane na spletni strani Občine Mislinja. Podatke prireditev za naslednjo številko zbiramo do 26. novembra 2016 na e-naslov nasaobcina@mislinja.si.