Moja zemja 43 MAJ za pecat:Layout 1 - nff.org.mk · Fedepacijata na fapwepite vo Re publika Makedo ni ja, xponolo{ki gle dano, ppoblewot so wlekoto po~ na da go adpesipa u{te od juni

Spisanieto „Moja zewja” iz le -guva wese~no i e vo sop st -venost na Fedepacijata nafapwepi vo Repub lika Ma ke-donija. Ppviot bpoj iz le zekako opga ni zaciski bil ten naFFRM vo appil 2003 godina,a od dekewvpi 2006 se dis t -pi bu ipa kako we se~ no spe ci-jalizipano spi sa nie za zew jo-delstvo i pu pa len paz voj.

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskataagen ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoii od di pektno ppe ne suvawe na iskustvata i znaewa-ta od fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Make-donija ppeku ppoektot Poddp{ka na zew jodelskitezdpuènija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.

Moja zemjawaj 2009

Izdava~:FFRM MedijaYl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e-mail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 250-0050000485-38Banka dep.: Invest Banka380-1-6453333 001- 46Ppokpedit banka

Glaven i odgovoren urednikTodop Stoj~evski [email protected]

Marketing i distribucijaBlagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 [email protected]

Izvr{en direktor na FFRMTpajan [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Novinari: Bepta Kitinska, Maja Manevska,Sla|ana Stojkova, Sa{ko Popov,Majlinda Ibpaiwi, Zopan Leopgiev

Stru~ni sorabotnici:Risto Ogwanov, diplowipan agponowM-p Dejvid B. LpeawTowe TiwovPpof. d-p Dpagi TanevskiIngpid Ridbepg

Sorabotnici:Mapija \o{eva Kova~evi}, DajanaJaneva, Kole Paskov, DapkoKapakolevski, Stojan~e Anastasov,Mapija Koteska, Nikol~e Tpawpevski

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje

Pe~ati: Ppopoint - Skopje

SODR@INA

Kratko

DOZNAJTE KAKVO VREMENÈ OÊKUVA

7

14

35

24

39

Kalemewe divoraste~kiovo{kiOD NERODNO DO RODNO

NovitetI MAKEDONIJAOSNOVA^ NAFEDERACIJA ZA HRANA

Gradinarstvo

PARITE ZA KAPIJATAOTIDOA KAJTRGOVCITE!?

LozarstvoNAVODNUVAWETOE BITNO ZAUSPE[NOLOZARSTVO

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, ppa{awa i kpitiki, Ve woliwe, da gi isppa}ate na wail adpesite navedeni vo iwppesuwot. So toa }evlijaete na kvalitetot na sodpìnata i }e dobiete infopwacii za va{e podobpo i pokvalitetno zewjodelsko ppoizvodstvo ili pazvoj na spedinata.Zatoa, pedakcijata Ve oxpabpuva da ni pi{uvate.

YREDNI^KI ZBOR

Vizija1. Sovetnicite od Agencijata za pottiknuvawe na

pazvojot vo zewjodelstvoto oblagopodija nad 2.000divi kpu{i „Lopnica” vo wapiovskiot kpaj. Mu dadoadu{a na ne{to {to oddawna swe go zabopavile. Sto-tina lu|e, so svoite vpedni pace i znaewe, iw go vpa-tija duxot na istopiskite Lpade{nica (seloto naItap Pejo), Zovi}, Budiwipci i Stapavina (podnotowesto na opeanata Kale{ An|a). Vo dvodnevnata ak-cija, nesowneno, powognaa wnogu dobpodu{ni poedinci(koi so goli pace) ja pazubavuvaa idninata na Make-donija. Powogna i Moja Zewja. Se pazbipa, na svoj na~in- ppeku wediuwsko pokpivawe na celokupnata akci-ja.

2. Ovoj pepiod se kalewi i bostanot. Stpuwi~kitezewjodelci ve}e go pasaduvaat i se nadevaat na do-bap pod. Navistina, iwppesivno. Od nepodno da go sto-pi{ podno.

3. Ppoblewite ne n# ostavija nitu ovoj pepiod, ataka }e bide i ponatawu. No, nie kako Opganizacija,vepuvawe deka tie se ppedizvik, a ne ppeppeka za pou-bavo utpe. Iako wlekapite ne go pe{ija svojot ppo-blew so nenaplatenoto wleko i celiot sektop ko-labipa{e, FFRM, vo pawkite na svoite vizija i wi-sija, paboti na toa fapwepite da gi dobijat, so waka,zapabotenite papi.

4. Ova e wesec koga ppvpat iwate wo`nost dappo~itate novi infopwacii za pegionalnoto zew-jodelstvo. So powo{ na AgBiz, spisanieto Moja Zew-ja otvopi stapo-novo pubpika „Regionalen PazapenInfopwatop”, kade, sawo za Vas, ceneti ~itateli, seswesteni pazapni infopwacii od celiot pegion.

5. Fedepacijata na fapwepite vo Republika Ma-kedonija, ovoj wesec, go odpùva svoe-

to pedovno Lodi{no sobpanie. ]e seizbepe pakovodstvo (Yppaven i Nad-zopen odbop), koj so novi sili i idei,}e ja vodi na{ata opganizacija vo

napednite dve godini. Se pazbipa,seto toa bazipano na tewelite i

iskustvoto na dosega{nite ~le-novi na Yppavniot i na Nad-zopniot odbop. Zatoa {to, do-bpa opganizacija svoeto egzi-

stipawe i uspe{no pabotewego teweli na iskustvoto odwinatoto, na faktite vo

dene{nicata i na vizijata zaidninata. A, Fedepacijata iwavizija.

So po~it, Todop Stoj~evski

Fedepacijata na fap we pi tevo Republika Makedo ni ja, na19 waj 2009 go dina, }e odp ̀ ipedovna sed nica na Lenep-

alnoto sobpanie. Na sobpanie to }e seppetstavi finan siskiot i go di{niotizve{taj za pa botata na Fe depacijataza 2008 go dina.

Lenepalnoto sobpanie e najvisokop gan na FFRM i go so~inuvaat dele-gati - ppetstavnici na zewjodelskizdpuènija, sojuzi i tpgovski dpu{t vafopwipani od zewjodelskite zdpu -ènija. Sekoe zdpuènie koe pla tilo~lenapina za 2009 godina iwa ppavona delegat, a onie {to iwa at nad 100~lenovi, dokolku pla tat dve ~lenap-ini, woè da iwaat dvaj ca ppet-stavnici so ppavo na glas naSobpanieto. Visinata na ~le napinataza 2009 godina iznesu va 3.000 denapi.Na sednicata na Sob panieto }e sedonese odluka za visinata na ~lenap-inata za 2010 godi na.

Ova e izbopno sobpanie na koe }e seizbepat novi ~lenovi na Yppav ni ot i

na Nadzopniot odbop. Tie iwa at wan-dat od dve godini so ppavo na peizbop.Spoped Statutot na Fedepacijata, Yp-pavniot odbop se sostoi od 17 ~lena.Vo negoviot sostav, ppopopcionalnoso bpojot na delega ti, zadolìtelna esoodvetna et ni~ka, polova i zasta pe -nost na wladite. Yppavniot odbop gisppoveduva odlukite na Sobpanieto,uppavuva so spedstvata na Fedepaci-jata i paboti na sppoveduvawe nacelite na Fedepacijata. Ova se sawodel od aktivnostite {to gi vp{i Yp-pavniot odbop.

FFRM izbipa pakovodstvo

Vo javnosta postoi ogpowna ne-in fopwipanost i nepodednakvopazbipawe za obvpskite i ppa-vata na fizi~kite i ppavnite

subjekti vo zewjodelstvoto od Zakonotza pepsonalen danok na doxod, pokaàposlednoto istpaùvawe napa~ano odAgBiz. Ova ne se odnesuva sawo na ppi-vatniot sektop (zewjodelci, ppepabo-tuva~i i tpgovci), tuku i vo instituci-ite koi se odgovopni da go sppoveduvaati donesuvaat zakonot. Zatoa, na tepen,sekoj ppavi onaka kako {to najdobpo woèda se za{titi od zakonot, a vo najgolewbpoj slu~ai, na nepegistpipanite fap we -

pi da iw se naplati pepsonalen danok naos novica od 65% od bputo ppixodot, od -nosno od otkupnata cena (pou~eni od is -kust voto na IMB Mlekapnica). Fap we pi -te newaat infopwacija koga i kakviob pasci tpeba da se popolnuvaat za da seppi javat za pau{alno odano~uvawe. Tiese u{te se podgotvuvaat i pokpaj toa {toza konot vaì od ovaa godina, a pe~isi swena polovina od fiskalnata 2009.

Ako instituciite newaat jasni na-soki, dali tpeba fapwepot da znae po -dob po od niv?

Isto taka, istpaùvaweto pokaà de -ka zakonite se donesuvaat bez we|usebnapo vpzanost. Razgleduvaweto na zakonitesta veni na edna wasa i nivnoto povpzuva -we vodi kon wnogu ppa{alnici. Osobeno,vklo puvaweto na zakonot za vp{ewe zew -jo delska dejnost, koj tpeba da e osnova zasi te koi se zaniwavaat so zewjodelskadej nost i spoped koj sekoj koj e nadvop odovoj zakon, newa ppavo kowepcijalno, da sezaniwava so zewjodelska dejnost. Od dpugastpa na, se donesuvaat olesnitelni za-

kon ski pe{enija za pe{avawe na ppoble -wi te na zewjodelcite koi ne se pegisti-pa ni spoped ovoj zakon ili zakonot zatp govski dpu{tva, odnosno newaat odgov-op nosti da vodat swetkovodstvo, newaattpo {oci za swetkovoditel, ne dostavuva -at zavp{ni swetki za koi se pla}a 1.050de napi, ne pla}aat pepsonalen danok nado xod do 300.000 denapi bputo ppixodi,ne podnesuvaat bputo plata.

Dali iwa potpeba od pazli~no tpeti-pawe na paznite kategopii zew jo del ci?

Regulapnoto sppoveduvawe na za-konite woè vo wnogu da se odpazi vpz na-waluvawe na konkupentnosta kaj zewjodel-cite i ppepabotuva~ite. Edna odppi ~inite e i bezgotovinskoto pla}awe,spo ped koe sekoj zewodelec koga ppodavana otkupuva~i, wopa da wu se ppefplaatpa pite na swetka ili da bide isplatenpo faktupa. Vo ppaksata toa wnogu te{kofunkcionipa, osobeno koga stanuva zbopza otkup na golewi pazapi i ppoda`bitese ppavat bez dogovopi. Odnosno, se ppa-vat so lica koi ne se poznati za fap we -

Nikoj ne znae kako se sproveduvaPersonalecot za dohod

4 | MOJA ZEMJA

NASTAN Redovno godi{no izborno sobranie na FFRM

ISTRA@YVAWE Zemjodelski sektor vo pra{alnici okolu „Personalniot danok na dohod"

Fapwepite newaatinfopwacija koga i kakvi

obpasci tpeba da sepopolnuvaat za da se ppijavatza pau{alno odano~uvawe. Tie

se u{te se podgotvuvaat ipokpaj toa {to zakonot vaì

od ovaa godina, a pe~isi swe napolovina od fiskalnata 2009

Nadzopniot odbop bpoi pet~lena, so zada~a da ja

kontpolipaat legalnosta naaktivnostite na FFRM. Isto

taka, ja kontpolipa i analizipapealizacijata na finansiskite

planovi i podnesuva izve{tajpped Lenepalnoto sobpanie

Ppoblewite so pepsonalniot danok na doxod popadi negovata kowpleksnost ipovpzanost so dpugi zakoni gi ppinudi zasegnatite stpani (zewjodelcite, ppe-pabotuva~ite i donatopite vo ovoj sektop) da gi pazgledaat site ppa{awa idilewi koi se pojavuvaat vo zewjodelsko - ppexpanbeniot sektop. Za taa cel, so fi-nansiska poddp{ka na ALBIZ - YSAID, se izgotvi istpaùvawe od dowa{na kon-sultantska ku}a so cel da se nappavi uvid vo zakonskata pegulativa i sostojbitena tepen.

Pi{uva: Marija \o{eva - Kova~evi}analiti~ar vo FFRM

Pi{uva: Dajana Janeva, FFRM

Fedepacijata na fapwepite vo Re publika Makedo ni ja,xponolo{ki gle dano, ppoblewot so wlekoto po~ na da goadpesipa u{te od juni lani. Na~elno, po~na so pped uppe-duva~i ppo test na wlekoppoizvoditelite od si te wlekap-nici, stavaj}i akcent na ppoblewite so ispla tata, nis ki teotkupni ceni, kantapnite be le{ ki i la bopatopiskiteanalizi na wle koto. Sleduvaa ppe govo pi so ppepa bo tu va -~i te. Se fopwipaa pabotni gpu pi za pe dovni spedbi so wle -ko ppo izvoditelite, ppepabotu va ~ite i kako fa silitatop/pospednik se ja vi Ministep stvoto za zewjodelstvo, {u wap-stvo i vo dosto panstvo.

Se nappavija dogovopi za speduvawe na ppoblewite vowlekapskata industpija ppeku pedovni isplati - do 5-ti vowesecot za ppetxodniot wesec, dobivawe na iz ves tuvawa zaisplatite, kantapni bele{ki i sli~no. Re ~i si site wlekap-nici gi ppifatija dogovopenite pa boti kako i SWEDMILK,

no taa be{e edinstvena wle kap nica koja ne go ispo~ituvadogovopot za pedovna ispla ta. Tuka po~na golgotata na ko-opepantite ili wle~ nata TAT, koja tpae do denes.

Za pe{avawe na ppoblewot, FFRM inicipa{e spedbi nappewiepsko i na winistepsko nivo. Isto taka, ppegova -pa({e) so bankite i site ostanati pelevantni insti tu ciiza pe{avawe na ppoblewite. Zna~i, iako FFRM ne e glavennositel na ppotestite, sepak e glaven nositel na ppegov-opite so instituciite. Ova dokaùva deka ka ko opgani-zacija ne e nastpana od ppoblewot, no ne e dipekt noangaìpana oti ne woè da veti sigupno pe {avawe na ppob-lewot popadi negovata ppipoda. Vo ppob lewot o~igledno edeka se vwe{ani wnogu biznis in tepesi, od koi nitu Vla-data ne woè da najde izlez.

Iweno, fapwepite koi aplicipaa za subvencii za wep katadipektna isplata po gplo govedo, se obvpzaa de ka }e gi~uvaat do kpajot na oktowvpi .... No, fap we pi te koopepantina SvedMilk, ve}e ppodadoda golew del od svoite gpla za dagi ppexpanat sewejstvata, da gi pla tat dolgovite konbankite, vetepinapnite uslugi i dpu go. Toa zna~i deka po-padi nastanatata situacija fap we pi te ne }e bidat vowo`nost da ja ~uvaat stokata do obvp zuva~kiot tepwin.Fapwepite ppedviduvaat deka dupi se ga doa|a te{kiot pe-piod, zatoa {to powinuvaat gpejs pe piodite i sleduvanaplata na osnovicata na kpediti te za investicii na fap-wite za ppoizvodstvo na wleko.

I pokpaj site ppegovopi so instituciite, FFRM se ppa -{uva: zo{to ne woè da se najde wexanizaw za pe {a va we nappoblewot koj podpazbipa isplata na koopepan tite, spasna celiot sektop govedapstvo i na site se wejstva koi se napabot na egzistencija. Ne swe ubede ni deka se woè da seostavi na izgovopot „pazapna eko no wija” zatoa {to, vosekoja zewja, postojat za{titni we xanizwi koga stanuva zbopza va`na gpanka za zew jo del cite i za site gpa|ani na RM.

Za da se spasi sto~niot fond, FFRM ppedlaga na fap -wepite da iw se dodeli sto~na xpana vo ovoj kpizen wo wentza da ne ja ppodavaat stokata. Papite woè da bi dat i delod Ppogpawata za dipektna poddp{ka vo zew jo delstvoto sodelewe na xuwanitapni paketi za sewej stva ta za da woèda se ppexpanat.

FFRM se zalaga ppepabotkite od kpavjo wleko da wo ̀ eda se ppodavaat na pazap, bidej}i onie {to ne go ppeda vaatvo wlekapnicite, ve}e go ppepabotuvaat vo si pewe. FFRMisto taka bapa ppavno pegulipawe na do wa{ noto ppoizvod-stvo na ppoizvodi od kpavjo wleko za da ne bidat ppodavanina pazap bez odobpenie.

Ednostavno se pra{uvame {to }e bide so nas far me -rite? Ova pra{awe za brzo vreme }e go postavuvaat ipotro{uva~ite i po{irokata javnost koi, vo momentov,ne se zasegnati. No, za kratko vreme, koga }e dojde douni{tuvawe na stokata i }e bideme prinudeni da gizadovoluvame potrebite za mleko od uvoz, cenite }eskoknat a }e pieme mleko so kojznae kakov kvalitet.

Za da se spasi sto~niot fond, FFRM pped-laga na fapwepite da iw se dodeli sto~naxpana vo ovoj kpizen wowent za da ne ja ppo-davaat stokata. Isto taka, potpebno edelewe xuwanitapni paketi za sewejstvata dawoè da se ppexpanat

5MART 2009 |

MLEKARSTVOHronologija i re{enija

1

2

3

4

5

6

pi te, a tpeba da se dade te{ko ppoizvedeniot zewjodelski ppo -iz vod na dovepba deka }e go isplatat na swetka. Da ne zbopu-va we za otkupuva~ite koi doa|aat od nadvop od Makedonija, vp -{at otkup na na{i ppoizvodi i zawinuvaat. Na podolg pok, ovae i vo nasoka na gpadewe na dovepba powe|u otkupuva~ite izew jodelcite i nawaluvawe na tpgovcite (osobeno ova se od -ne suva na tpgovcite koi ja powinuvaat na{ata gpanica, gi ot -ku puvaat na{ite ppoizvodi naj~esto so podobpi ceni i ispla -}a at na paka), no dodeka se pazvie dovepbata i dvete stpaniwnogu }e izgubat.

Ppegovopii dogovopi - dolgovii neuspeh

Vo intepes na pobpzo pe{avawe na ppoblewite, gi ppezen-tipawe kpatkopo~nite ppepopaki od istpaùvaweto itpkaleznata wasa odpàna vo Kavadapci na 19ti aj 2009 god-ina na koja u~estvuvaa ppestavnici od zewjodelskitezdpuènija i otkupuva~i:1. Osnovawe na pabotna gpupa so ppetstavnici od site pel-evantni vladini institucii, FFRM i Zdpuènijata naotkupuva~i i ppepabotuva~i ppi {to }e se ppezentipaatnaodite na studijata, ppoblewite i ppedloènite pe{enija 2. Postojan kontakt so ppetstavnicite na Yppavata za javnippixodi i Ministepstvo za finansii za itno izgotvuvawena ppocedupite i fopwulapite za pau{alno odano~uvawe3. Izgotvuvawe na oficijalen ppavilnik za iwplewentacijana Pepsonalniot danok na doxod za zewjodelcite4. Distpibucija na Oficijalniot Ppavilnik za iwple-wentacija na zakonot5. Izno|awe na wo`nosti za iskopistuvawe na postojaniotEdinstven pegistep na zewjodelski stopanstva za odobpu-vawe na pau{alnoto odano~uvawe (dokolku se ppifati siteevidentipani zewjodelci so ppavo za pau{alno odano~uvaweavtowatski da dobijat odobpuvawe)

O~ekuvan pezultat: unifopwno i nedvoswisleno tolkuvawena site odpedbi od Zakonot za pepsonalen danok na doxod i pod-ednakvo iwplewentipawe na celata tepitopija na Makedonija.

Pi{uvaat: Nakil Elezi, menaxer za ~lenstvo na FFRM Nedim Kasami, pregovara~ na grupata mlekarstvo

6 | MOJA ZEMJA

REVIZORSKI IZVE[TAJ NA FFRM ZA 2008 LODINA

KRATKO

Vo Makedonija i vo wnogu dpugi zewji odIs to~na Evpopa iwa wali fapwi i pas-pap ~uvawe na zewji{nite iwoti {toppet stavuva ppe~ka za pupalen i zewj o -

del ski pazvoj. Za da se nadwine vakvata sostoj ba,Makedonija i Xolandija sppoveduvaat pilot-ppo ekt za pottiknuvawe na pazvojot ppeku kowa -sa cija (okpupnuvawe) na zewjodelskoto zewji{te.Ppo ektot EMERALD po~na da se pealizipa vosep tewvpi winatata godina ppeku izbop na tpipi lot-povp{ini vo Taop, Lpadi{te i vo Novake.

Vo Taop iwa obpabotlivo zewji{te vo ppivat -na i dpàvna sopstvenost, vo Lpadi{te iwa zew -

ji{te so pazli~na katastapska kultupa,{u wi vo ppivatna i dpàvna sop-

stve nost, a vo Novake iwazew ja isklu~ivo vo ppi-

vat na sopstvenost, ve -li Kipil Leopgievski,

ko opdinatop na ppo -ek tot ppi Minis-tep stvoto za zew jo-delstvo, {uwapstvoi vodostopanstvo.„Ova se ppi~initeza izbop na po vp {i -

ni te. Konstatipav -we deka site se so -

o~uvaat so nepas~is-te ni iwotno-nasledni

ppo cesi, denacionali za -ci ja i apondacija”, veli Le -

op gievski.Spoped ppvi~nite soznanija od ovoj

ppoekt, 35% od ispitanicite se postapi od 65godini, na 50% od niv glaven izvop na ppixodiw e penzijata, 68% obpabotuvaat zewja, 16%voop{to ne ja obpabotuvaat, kaj 37% zewjodel-stvoto iw e glaven izvop na egzistenijca. Istotaka, 56% aplicipale za subvencii i 23% odniv se ~lenovi na nekoja asocijacija. Po otkpi-vaweto na ovie i na wnogu dpugi ppoblewi }e seppistapi kon nivno pe{avawe za da se pottiknepupalniot i zewjodelskiot pazvoj, velat koop-dinatopot Leopgievski i ppoekt-wenaxepot naopganizacijata DLG, Xil Kipeps od Xolandija.

Nikoj ne woè stoppocentno da ja ppedvidi vpewen-skata ppognoza vo slednite wesec ili dva, no posto-jat intepnet-poptali koi davaat infopwacii zavpeweto vo slednite pet do petnaeset dena. Bidej}i

vakvite infopwacii vi se neopxodni za planipawe na ak-tivnostite ppi zewjodelskoto ppoizvodstvo, ppepopa~uvaweda se konsultipate so napednite oficijalni sajtovi ili vebstpanici za da doznaete dali }e vpne ili }e bide ppewnogutoplo. 1. Sajtot http://www.meteo.gov.mk e oficijalnata veb-stpan-

ica na Yppavata za xidpoweteopolo{ki paboti, koj pose-duva podatoci za vpewenskata ppognoza vo Makedonija. IgopSwilev dolgo vpewe gi sledi vpewenskite ppognozi na in-tepnet i potvpduva deka infopwaciite za vodostojot, vet-epot, do`dot, sonceto, gpwotevicite i najavite zaeventualno nevpewe na sajtot na YXMR se najto~ni. Pokpajovoj nacionalen sajt, iwa i globalen sajt za vpewe, koj nudiwo`nost za ppovepka na infopwaciite na wakedonski jazik.

2. Na veb-stpanicata http://www.wunderground.com woè dase dobijat podatoci za tewpepatupata, ppedviduvawa za toakolkavo koli~estvo do`d i kolkav e ppocentot na vepojat-nosta deka }e vpne do`d. Tuka woè da se pogledne i apxi-vata na podatoci za sekojdevnata vpewenska ppognoza voposlednite deset godini.

3. http://www.weather.comOvoj poptal nudiwo`nost da dobiewepodatoci za vpeweto voslednite petnaesetdena, kako i infopwa-cija za vpneì na sneg ido`d za slednite tpido ~etipi dena za Skop -je.

EMERALD- pottik za pupaleni zewjodelskipazvoj

Proekt za komasacija na zemjodelskotozemji{te

Doznajtekakvo vremen# o~ekuva?

Internet-podatoci za vremenska prognoza

Ovoj ppoekte sopabotkawe|uMinistepstvoto zazewjodelstvo,{uwapstvo ivodostopanstvo naMakedonija, Vladinataslu`ba za zewji{te iuppavuvawe so vodi odXolandija (DLG), kakoi xolandskataopganizacija zapazvoj (SNVMakedonija).

Pi{uva: Berta Kitinska

Pi{uva: Berta Kitinska

8 | MOJA ZEMJA

ALRONOVOSTI

Proizvodstvoto na hrana mora da se duplira do 2050 godinaSvet

Svetskoto ppoizvodstvo na xpana }e wopa da seduplipa do 2050 godina za da se izbegne pizikot odsnewuvawe i visoki ceni koi bi ja zagpozile we-|u -na podna stabilnost, se veli vo politi~kiot doku-went za zewjodelstvo od Sawitot na L8 (gpupata osuwpazvieni dpàvi). Londonskite wediuwi velat dekana sledniot sostanok na L8 vo italijanskiot gpadTpeviso }e se sobepat winistpite za zewjodelstvood SAD, Kanada, Japonija, Lepwanija, Velika Bpi-tanija, Fpancija, Italija i Rusija. Mi na to go di{ ni -ot sostanok be{e odpàn vo Japonija, a povodotbe {e nagliot popast na cenite na xpana, {to dovededo neped vo wnogu zewji. „Ppa{aweto za stabilnostana cenite e klu~no za svetskata sigupnost vo ppe -xpa na”, se veli vo izve{tajot i se zaklu~uva deka ene opxodno bpzo zgolewuvawe na zewjodelskoto ppo -izvodstvo vo zewjite vo pazvoj.

Namaluvawe na emisijata nagasovi vo zemjodelstvotoSvet

Nawaluvaweto na ewisijata na gasovi koi goppedizvikuvaat efektot staklena gpadina woè dase powogne so ublaùvawe na vlijanieto na kli-watskite ppoweni, tvpdat ekspeptite. Tie poviku-vaat zewjodelskiot sektop da se stavi vo centapotna tekovnite ppegovopi na nivo na Obedinetitenacii vo vpska so kliwatskite ppoweni. Dokolku sesaka da se postigne celta za ublaùvawe i ppi-lagoduvawe na kliwatskite ppoweni, we|unapod-nite ppegovopi wopa da gi vklu~at i ppa{awata odzewjodelstvoto, se naveduva vo dokuwentot naMe|unapodnot institut za istpaùvawe „Politikana xpanata”. Dokuwentot naglasuva deka kli-watskite ppoweni }e vlijaat na zewjodelstvoto, nopostoi „zna~ajna neizvesnost” za toa kade }e sewanifestipaat i kolku sepiozni }e bidat efek-tite. Spoped @epald Nelson, sektopot zewjodel-stvo ispu{ta 14 ppocenti od vkupnite ewisii nagasovi-ppedizvikuva~i na efektot staklena gpad-ina.

Zakon koj gi tera selanite da se{koluvaat Xpvatska

Xpvatska, ovaa godina, tpeba da dobie nov zakon za dpàvnapoddp{ka vo zewjodelstvoto kakov {to vaì vo zewjite voEvpopskata Ynija. Noviot ppedlog-zakon za poddp{ka ppedi-zvika wnogu polewiki we|u selanite. Najwnogu kowentapippedizvika ~lenot na ppedlog-zakonot spoped koj site koi }eppiwat pove}e od 36.000 kuni subvencii na godi{no nivo }ewopa da powinat odpeden bpoj ~asovi vo edukacija. Toj ppedlog-zakon, veli Dpaènka Lutzwiptl od Xpvatskiot zavod zazewjodelsko-sovetodavna slu`ba ppi Osije~ko-bapanjskataop{tina, bil vo soglasnot so zakonite za subvencii na zewjiteod Evpopskata Ynija. „Poznat e ppiwepot so Slovenija, kade{to sekoj zewjodelski ppoizveduva~, vo zavisnost so koeppoizvodstvo se zaniwava, wopa da powine odpeden bpoj ~asoviso svojot zewjodelski sovetnik odgovopen za negovotoppoizvodstvo. Isplatata na dpàvnite subvencii zavisi odpotvpdata {to podocna }e ja dobie. Vo sppotivno, }e wopa dagi vpati subvenciite. Toa newa da bide fapsa kako {to wislatnekoi”, objasnuva Lutzwiptl. Taa naveduva deka sovetnicite sedlaboko pazo~apani od odzivot na selanite za svojataedukacija, odnosno na bpojnite stpu~ni ppedavawa. Dupi ipefepentniot ppinos, koj spoped sega{niot zakon za pot-tiknuvawe, wopa da se ostvapi, no ne gi wotivipa selanite dase educipaat. „Spoped noviot Zakon za ostvapuvawe nadpàvnite subvencii, pove}e ne e potpebno da se ostvapatpefepentni ppinosi, dupi i kopistewe na deklapipano sewe,tuku selanite so pove}e od 36.000 kuni subvencii godi{no}e wopa da odat na edukacija. Toa se kosi edno so dpugo. Odedna stpana, ne e zadolìtelno da se ostvapat odpedenippoizvodni ppinosi, a od dpuga stpana wopa da se odi naedukacija. Se sweta deka noviot zakon pove}e }e odgovapa nawe{etapite, a ne i na vistinskite zewjodelski ppoizve-duva~i”, veli Slavko Novakovi}, ppetsedatel na Zdpuènietona zewjodelski sewejni stopanstva i dodava deka, popadi sub-venciite, vo sistewot }e vleze i sekoja livada, pasi{te, kpavii sli~no. So ovoj na~in na subvencionipawe }e otpadnatpove}e od polovina kopisnici na dpàvna poddp{ka.

Zewjodelci ppoizveduvajte u{te pove}e?

Da ja

za~uvawe

zewjata

9MART 2009 |

Ministepstvoto za tpgovija na Spbija, ppeku dpàvnitestokovi pezepvi, pu{ti vo ppowet (vo vid na pozajwica)50.000 tona wepkantilna p~enica. So toa vlijae{e na pad -ot na cenata na ovaa ìtapka. Jasno e deka ovaa p~enica,velat vo Ministepstvoto za tpgovija, newa da zavp{i vona{ite welnici i vakvata ppaktika so pezepvi }e ppekine.

Pped ovoj neppowislen poteg, bidej}i na lagep iwa 900.000tona, cenata na p~enica bila 12, odnosno 12,50 dinapi. Taa,po intepvencijata, padna na 10,50 dinapi po kilogpaw.

Sopstvenicite na s# u{te neppodadenata p~enicao~ekuvaat da se pottikne izvozot na zpno i da se nawalatdpàvnite zalixi.

Proizveduva~ite na mleko bez pari zaotplata na kredititeXpvatska

Pove}ewese~nite ppegovopi so wlekapskata industpija i Minis-tepstvoto za zewjodelstvo na Xpvatska okolu otkupnata cena nadowa{noto wleko gi dovede ppoizveduva~ite pped novo isku{enie. No-vata cena koja se ppeswetuva spoped tpowese~niot pposek na ceni nawlekoto vo zewjite od Evpopskata Ynija dovede wnogu dowa{ni sto~apido ppopast, zatoa {to tie zewaat golewi kpediti so cel da gi os-ovpewenat fapwite i da go zgolewat bpojot na wolzni kpavi. Za ova gipoddpùva i dpàvata za da ja osigupa konkupentnosta na pazapot, noso novata ppeswetka, cenata zna~itelno e padnata, a na isplatnitelisti za wleko, winatiot wesec, papite se nawalile za edna tpetina.„Se nosat wepkite kako da swe vo Ynijata, a ne se vodi swetka deka swekpeditno zadolèni, uslovite za ppoizvodstvo se wnogu pote{ki zapazlika od onie na evpopskite ppoizveduva~i na wleko. Minatiotwesec dobiv dupi 9.000 kuni powalku za ppodadenoto wleko, a vokpedit suw do gu{a i gi ppeskoknuvaw pla}awata za patite. Jazgolewiv fapwata za 50 wolzni gpla, no ne go gledaw izlezot”, veliIgop Kel~ec, wlad ppoizveduva~ na wleko. Ogop~eni swe odwlekapskata industpija, koja ja iskopisti situacijata da gi ppepolovifabpi~nite ppewii, zadavaj}i teòk udap na dowa{nite ppoizve-duva~i. Tie, za litap ppedadeno wleko sega dobivaat i do 50 lipi (4denapi) powalku, a isto taka dpàvata ne gi podwipi subvenciite zawleko, za pastitelno ppoizvodstvo i za wolznite kpavi.

Mlekarite ja tuàtfirmata „Ka-Milk"Xpvatska

Zlatko Vp{ak od selo [alawunovac eeden od 99-te ppoizveduva~i na wlekokoi ja tuàt fipwata „Ka-Milk” naOp{tinskiot sud vo Kpièvci popadidolg od dva wilioni kuni. Ppetxodnoiwalo wnogu obidi od stpana na advoka-tot Vladiwip Lpedeq da pospeduva we|usopstvenicite na fipwata i ppoizve-duva~ite na wleko. „Za àl, ne uspeavwe,bidej}i sopstvenicite i pokpaj vetu-vawata, ne pokaàa dobpa volja da gi is-platat dolgovite. Po wnogute obidi,podnesovwe tu`ba so vepba deka }ebidat sankcionipani i deka wleko-ppoizvoditelite }e dobijat papi”, veliLpedeq, ppiznavaj}i deka dosega nitueden ppedwet newal tolku golew bpojtu`bi. Odpedeni ppoizveduva~i bapaatod nekolku iljadi do 100.000 kuni.Vp{ak, popadi dolg od stotina iljadikuni, wopa da gi ppodade site 15 wolznikpavi i pogolewiot bpoj junici, bidej}ine woè da gi xpani.

Dràvnata intervencija ja simna cenata na p~enicataSpbija

Od ppotestot na

xpvatskite

wlekoppoizvoditeli

Klimatskite promeniZewjodelskite i {uwapskite aktiv nos -ti dipektno zavisat od dobpite eko -lo{ ki i kliwatski uslovi i zatoa, vogo lewa wepa, se izloèni na kliwatskippo weni. Tie }e vlijaat vpz kapacite-tot na zewjodelstvoto za obezbeduvawexpana, sto~na xpana, vlakna, enepgija iekosistewi. Postojat dokazi deka kli-watskite ppoweni vlijaat vpz zewjodel-stvoto. Sodpìnata na {e}ep vovin skoto gpozje vo Alzas e zgolewena vopo slednite godini popadi povisokitetewpepatupi. Neodawne{nite ne vpe wi -wa ppedizvikaa poplavi i poàpi uni{ -tu vaj}i gi kultupite, a pekopdno vi -sokite tewpepatupi, vo nekoi delovi odEvpopa, povpzani so kliwatskite ppo we -ni, iwaat uàsni efekti vpz vodosnab-duvaweto i ppinosite. Ponatawo{niteppocenki pokaùvaat deka kliwatskiteppoweni zna~itelno }e vlijaat vpzkoli~estvoto do`dovi, dostapnosta navodata, poka~enite tewpepatupi, pogo -le wiot ppitisok od {tetnici i bo les -ti kaj ìvotnite. Toa }e dovede dozna ~ajni ppoweni vo uslovite za zew jo -

del stvo vo Evpopa i vo svetot. Nekoioblastite }e iwaat kopist od ovie ppo -we ni, a nekoi uàsno }e stpadaat.

Se ppocenuva deka, osobeno ju`na Ev -po pa, }e bide pogodena od wnogu visokilet ni tewpepatupi, kako i nedostig navo da, {to }e vlijae i vpz kvalitetot naì v otot vo ovie pegioni. Vepojatno le -tu valcite na Meditepanot }e wopa daba paat dpugi westa za opu{ten i udobenod wop, bidej}i vo ovie oblasti }e bideppe ̀ e{ko. „Nova piviepa” woè da bidedu pi i skandinavskiot bpeg, bidej}iovoj pegion vepojatno }e iwa kopist odpo toplite tewpepatupi. Ne sawo popa -di izgledite za zgolewen tupizaw, tukui zapadi wo`nosta za pogolewo zew jo -del sko ppoizvodstvo popadi poblagatakli wa.

Kliwatskite ppoweni se globalnoppa {awe koe }e vlijae vpz zewjodelst -vo to na nacionalno i pegionalno nivo.Ovaa kapta, zewena od intepnet stpani -ca ta na Evpopskata kowisija, go po ka ̀ u -va ppoektipanoto vlijanie na kli wat-skite ppoweni vo pazli~ni pegio ni naEY.

[to gi predizvikuva klimatskitepromeni?Niz istopijata na planetata, kliwatase wenuvala na dpawati~ni na~ini odppi podni ppi~ini. Ona po {to ova vpe -we se pazlikuva od winatoto e ~o ve ko -vo to vlijanie vpz ovie ppoweni i vpzbp zinata so koja se javuvaat. Nau~nitedo kazi pokaùvaat deka koncentpacii -te na jaglepod-dioksid vo atwosfepata,so industpijalizacijata, se zgolewenizna ~itelno. Ova glavno se dolì naupot pebata na fosilnite gopiva vogpe eweto, industpijata i tpanspoptot.Ka k o pezultat, koncentpaciite na ja-gle pod dioksid se zgoleweni za okolu30% od ppedindustpiskiot pepiod.Metanot, koj e u{te posilen stakle -ni~ ki gas od jaglepodniot dioksid, sezgo lewi za 150% od ppedindustpiskiotpepiod. Ova e popadi aktivnosti kakoin tenzivnoto sto~apstvo, pazgpaduva -we to na otpadot vo deponiite, pazgpa -du vaweto na opganskite watepii igo pewe na biowasata.

Spoped ~etvptiot izve{taj na Me |u -vla diniot panel za kliwatski ppoweni(MPKP e nau~no we|uvladino telo fop -wi pano od Svetskata weteopolo{ka op-ga nizacija (SMO) i od Ppogpawata zaì votna spedina na Obedinetite na -cii (P@SON) i iwa za cel da iw obez be -di na nositelite na odluki i dpugiteza intepesipani za kliwatskite ppo we -ni objektiven izvop na infopwacii zakliwatskite ppoweni), zewjodelstvotoe odgovopno za 13.5% od svetskite ant -po pogeni stakleni~ki gasovi, glavnoppe ku ppoizvodstvo na wetan i azotenok sid. Metanot se ppoizveduva od dige -stiv nite ppocesi kaj stokata i skladi-pa noto apsko |ubpe, a azotniot oksidglav no doa|a od opganskite i winepal-ni te azotni |ubpiva i od ppipodnite

Zakana i wo`nost za

10 | MOJA ZEMJA

TOP TEMA Klimatski promeni

Pi{uva: Ingrid Ridberg,

Federacija na {vedski farmeri, Brisel i EU ekspert SFARM proekt

Vloùvaweto vozemjodelstvoto enajrentabilnata merkaza klimatskitepromeni, bidej}ipridonesuva mnogupove}e i sozdava mnogudrugi pridobivki

ewi sii od po~vata. Me|utoa, vo EY ppo -iz vodstvoto na ovie gasovi e og p a ni ~e -no i opa|a. Vo wowentov, okolu 9% odvkup nite ewisii na stakleni~ki gasovivo EY doa|aat od zewjodelstvo (pad od11% vo 1990). Vo idnina, ewisiite odzew jodelstvoto vepojatno ponatawu }epa |aat kako pezultat na sé pogolewiotppi tisok od op{testvoto i visokitece li na EY za nawaluvawe na ewisiite.

[to moè da se napravi -prisposobuvawe i ublaùvawe?Lenepalnata stpategija, globalno i na-cio nalno, e da se nawalat ewisiite nastak leni~ki gasovi. Akciite vklu ~u va -at postavuvawe celi za koli~inata naewisiite, zgolewena enepgetska efi -kas nost i zgolewena upotpeba na izvopina obnovliva enepgija. EY winatata go-di na donese svoj paket za kliwa i enep -gi ja, {to zna~i deka do 2020, EY wopa dagi nawali ewisiite na stakleni~ki ga -so vi za 20%, da ja zgolewi enepgetskataefi kasnost za 20% i upotpebata na ob-nov liva enepgija za 20% i osobeno bio-go pivata vo tpanspoptniot sektop za10%. Na 1 appil EY ja objavi svojata paw -ka (bela kniga) za toa kako Evpopa tpebada se ppisposobi na kliwatskite ppo -we ni. Knigata se fokusipa na toa da jain tegpipa kliwata vo site tekovni po -li tiki na ppiwep Zaedni~kata zew jo -del ska politika i }e gi nadopolnuva iko opdinipa akciite na nivo na zewji-~len ki.

Zewjodelstvo tpeba i da gi ublaì ida se ppisposobi na kliwatskite ppo -we ni. Popadi biolo{kite ppocesi nakoi se potpipa zewjodelstvoto, posto-jat ogpani~uvawa na toa kolku zewjodel-stvoto woè da gi nawali ewisiite.Bidej}i se o~ekuva pobapuva~kata za

xpana i enepgija da paste, toa zna~ideka zewjodelskata ppoduktivnost wopada se zgolewi. Taka, vsu{nost, ewisiiteod zewjodelstvoto se o~ekuva da pastat.Se pak, iwa wnogu wepki vo zewjodelst -vo to za da se ogpani~i negovoto nega-tiv no vlijanie. Na ppiwep, zgolewuvawena upotpebata na obnovliva enepgija,po dobpo uppavuvawe so apskoto |ubpe ippo wena na wetodite na sto~apewe itn.Zew jodelstvo }e wopa da bide podgot ve -no za ppowenite {to doa|aat i zatoa,zew jodelcite tpeba da se dobpo infop -wi pani za posledicite od kliwatskiteppo weni za da woàt, na ppiwep, da iz be -pat pazli~ni ili novi kultupi, novi pa -si stoka i da kopistat podobpi wetodina uppavuvawe so vodite. Isto taka tpe -ba da iwa i dovolno bezbednosni wpeìi sistewi na osigupuvawe za zewjodel-cite. Kako zaklu~ok, ova zna~i deka wo -pa da se donesat politiki za zew jo-delstvo. Vo tekovnite pazgovopi za bu -xetot na EY ova woè da bide apguwentza zadpùvawe ili dupi i zgolewuvawena buxetot za zewjodelstvo.

Zewjodelstvoto iwa golewa wo`nostda ppidonese za pe{avawe na kliwat -ski te ppoweni. Ppeku ppoizvodstvo naob novliva enepgija i enepgija ppijatnaza kliwata od enepgetski kultupi, os-ta toci od kultupi kako slawa i apsko|ub pe, zewjodelstvoto woè da dade zna -~aen ppidones. Isto taka wo`no e da seskladipa jaglepodot vo zewjata (zapobu-vawe na jaglepodot), a i svetskite {uwiiwaat ogpowen potencijal.

Mnogu zewjodelski opganizacii, kakoev popskata zewjodelska opganizacijaKo pa Koèga i we|unapodnata IFAP,ppi donesuvawe odluki, napopno pabo-tat na ppobivawe na zewjodelstvoto,vi soko na agendata za kliwa. Dosega ne -koi pazgovopi i dokuwenti ne go zewaa,ce losno, ppedvid potencijalot na zew -jo delstvoto za ublaùvawe na kliwat -ski te efekti, a i ne ja pazbipaatwul tifunkcionalnosta na zewjodelst -vo to. Iwa izve{tai koi pokaùvaat dekavlo ̀ uvaweto vo zewjodelstvoto e naj -pen tabilnata wepka za kliwatskiteppo weni, bidej}i zewjodelstvoto ppido -ne suva wnogu pove}e i sozdava wnogudpu gi ppidobivki. Zewjodelstvoto nesa wo {to go snabduva svetot so xpana,sto~ na xpana, vlakna i enepgija, no ieko sistewi i pupalen pazvoj i tuka le -àt vistinskite wo`nosti za ozelenu-va we na ekonowijata.

Vo dekewvpi godinava, po Kjoto, }eiwa we|unapodni ppegovopi za kliwatavo Kopenxagen. O~ekuvawata od oviepaz govopi se golewi, t.e. se o~ekuvasvet skata zaednica da postigne nov iaw biciozen dogovop, a wnogu Vladi jasta vaat kliwata kako nivni vpven ppi-o pitet. Ppegovopite za kliwata }e seslu ~uvaat za vpewe na {vedskoto ppet -se datelstvo so EY i zatoa kliwata eppi opitet za [ve|anite. ]e bide wnoguva` no ovie ppegovopi ppavilno da ja ze -wat ppedvid ulogata na zewjodelstvotovo kliwatskite ppoweni.

11MART 2009 |

zemjodelstvoto� Зимски врнежи од

дожд (поплави)

� Морско ниво

� Пожешки и посуви

лета

� Приноси, опсег на

култури

� Температура

� Годишни врнежиод дожд,

достапност на вода

� Ризик од суша,

топлотен шок

� Приноси

� Погодни областиза култури

� Морско/езерско ниво

� Невремиња, поплави

� Пожешки и посуви лета

� Сезони на одгледување

� Потенцијал на култури

� Штетници

� Топење на мразот во

поларните области

� Зимски врнежи од дожд (поплави)

� Летни врнежи од дожд

� Ризик од суша

� Ризик од ерозија на земјиште

� Должина на сезона на одгледување

� Приноси и опсег на култури

� Koga i kako e formiranaAgen cijata za pottiknuvawe naraz vojot vo zemjodelstvoto?- Agencijata, ppvpat, e osnovana

vo 1998 godina. Desetina godinipo docna, vo nea pabotat 138 lica.Od niv, 105 se sovetnici (diplowi-pa ni agponowi i sto~api), koi sepo deleni vo {est pegionalni cen-tpi Bitola, Tetovo, Skopje, Kuwa -no vo, [tip i Stpuwica. Pod oviepe gionalni centpi iwa u{te 30 pa -bot ni edinici i 29 dispepzipanikan celapii na Agencijata.

� Neli mislite deka vakvatago lema razgranetost pretsta -vu va prepreka za normalnofunk cionirawe na edna insti-tu cija?- Nappotiv, toa zna~i poblisku

do zewjodelecot, odnosno navpewe -no infopwipawe za site potpebi

na zewjodelcite. Intepesno e toa{to glavnata kancelapija na APRZe locipana vo Bitola i ova e edin-stvena javna institucija koja ne senao|a vo glavniot gpad na Make-donija. Lokacijata e izbpana popa -di toa {to pe~isi 80% od ob pa-botlivata povp{ina vo zewjava e vope lagoniskiot pegion. I ovoj fakt,lo cipanosta na institucijatanad vop od Skopje, e ppednost zatoa{to kako opganizacija iwawe po go -lew i podipekten nadzop nad slu -~u vawata vo sektopot zew jodel-stvo. Isto taka, ova ne ppetstavuvappoblew za kowunikacija so cent -pal nite vlasti, tuku se pogolewoppo dlabo~uvawe na sopabotkataso pesopnoto Ministepstvo za zew -jo delstvo, {uwapstvo i vodo sto -pan stvo i so Vladata na RepublikaMa kedonija.

Diplomiraniot inìneragronom Jordan Kuzmanovski,ve}e edna godina, e na ~elo naAgencijata za pottiknuvawena razvojot vo zemjodelstvoto.Ovoj lozaro-ovo{tar odBitola, prvoto svoe vrabotu-vawe go imal vo grade`nakompanija, a od 1999 godina,stanuva profesor pozemjodelski predmeti vosrednoto zemojdelskou~ili{te „Kuzman [apkarev”.Od pred nekolku godini gonazna~uvaat za direktor naova sredno u~ili{te, a ovojpedesetgodi{en bitol~anec,rodum od selo Ramna, funkci-jata direktor na APRZ jasfa}a kako mo`nost za nejzinoetablirawe vo op{testvoto iu{te pogolemo dobliùvawedo zemjodelcite

Poblisku do zemj

12 | MOJA ZEMJA

INTERVJY Jordan Kuzmanovski, direktor na Agencija za pottiknuvawe na razvojot vo zemjodelstvoto

Sovetnikot mu pomagana zemjodelecot vocelokupniot proces narabotewe so soveti. I mislam deka sme bezkonkurencija vo ovaaoblast, posebno zatoa{to zemjodelcite nepla}aat za uslugata {to ja dobivaat

Razgovaral: Todor Stoj~evski

� Kako va{ite sovetnici doa|aat do zemjodelcite ilikako im pomagaat na terenot?- Sekoj sovetnik od Agencijata, od site pabotni edinici,

pod gotvuva plan ppogpawa za toa {to }e paboti napednata ne -de la i dostavuva izve{taj za toa {to go spabotil izwinatatane dela. Taka tie, vo tekot na nedelata, najwalku edna{ ili dva-pa ti (po potpeba i pove}e) doa|aat vo kontakt so zewjodelcite.Osven toa, kancelapiite vo pabotnite edinici sekoga{ se do -stap ni za zewjodelcite. Tpetiot na~in na kontaktipawe we|uso vetnicite i zewjodelcite e na tepen (na lice westo) kadeza edni~ki pazgovapaat za ppoblewite, dilewite i idejate zazew jodelska aktivnost.

� [to dobiva zemjodelecot od va{ata institucija?- Bidej}i swe sovetodavno telo, toj dobiva soveti za toa da -

li da po~nuva odpedena aktivnost vo zewjodelstvoto, so kakvius lovi se soo~uva, stpu~na powo{ okolu analiza pped i vo te -kot na paboteweto na zewjode -l ecot. Ednostavno, sovetnikotwu powaga na zewjodelecot vocelokupniot ppoces na pa bo -te we so soveti. I zasega, wis-law deka swe bez konkupencijavo ovaa oblast, posebno zatoa{to zewjodelcite ne pla}aatza uslugata {to ja dobivaat.Nie swe buxetska institucijaso obvpska da go pottiknuvapaz vojot na zewjodelstvoto.

� Kako se spravuvate so na -pli vot na zemjodelci voovoj period na apliciraweza subvencii?- Agencijata, celosno, iw

po waga na zewjodelcite vo ppo-ce sot na aplicipawe za dobi-va we dpàvna poddp{ka. Zew -jodelcite, so powo{ na so ve t -nicite, povtopno bes plat no,gi potpolnuvat site po t pebnifopwulapi za dobiva we papi.Isto taka tvpdaw de ka zew jo -del cite se zadovol ni od ppi-fa tenosta i od uslu gi te {togi dobivaat vo na {a ta insti-tu cija.

13MART 2009 |

odelcite

Momentalno se nao|ame vo bitolskiot delna Mariovo, vo seloto na Kale{ An|a - Stara -vina. Zo{to sproveduvate akcija za obla go -ro duvawe na okolinata?

- Ppegolewata li~na ̀ elba za oblagopoduvawe nadivata kpu{a „Lopnica”, koja ja iwa vo izobilstvovo ovoj kpaj, be{e wotivot APRZ da ppistapi konpealizipawe na ovaa akcija. Taa zapo~nala pped 45godini, a denes za ppvpat, Agencijata povtopno goppodolùva oblagopoduvaweto na ppipodata. Sowoite sovetnici - diplowipani inìnepi, zaednoso u~enici od spednoto u~ili{te, studenti od Fa-kultetot za zewjodelski nauki i xpana od Skopje iso we{tanite, uspeavwe da oblagopodiwe nad2.000 divi kpu{i za dva dena. Po~navwe vo Stapa-vina, Zovi}, Budiwipci i Lpade{nica (seloto naItap Pejo), no toa ne zna~i deka slednata godinanewa da ja pealizipawe akcijata na dpuga lokaci-

ja vo zewjava. Akcijata za ka-lewewe ja powognaa wnogusponzopi (REK Bitola, Na-podna texnika, stovapi{teKoswos, suvowesnata indu-stpija [epovski, Kandiko(wagacin za xpana), Institutza sto~apstvo, wnogu dpugifipwi i individualni zew-jodelci. Vo ovaa oblast suw kaleweli ppetxodno, kako ppofesopvo spednoto u~ili{te. Slo-bodno velaw deka suw iwalgolewa uspe{nost od 95% za-fatenost na kalewite, koiovaa godina, ve}e se podni zappvpat. Se nadevaw i o~eku-vaw u{te pogolew ppocent nazafatenost od ovaa akcija, apodnosta }e ja po~ustvuvawepo tpi godini.Akcijata iwa stopansko iekonowsko, no pped se xuwa-no zna~ewe. So nea sakawe daja nawaliwe wigpacijata odovie oblasti, da sozdadeweuslovi za podobap ̀ ivot nanaselenieto, pazvoj na kpa-jot, da dadewe ppidones i dakaèwe deka APRZ, zaedno soMZ[V i so Vladata, wisli napazvojot na pupalnata spe-dina i deka taa spedina nee zabopavena.

Spisanieto „Moja Zewja” dobi Blagodapnica zau~estvo vo akcijata za kalewewe - „Oblagopoduvawena divata kpu{a - Lopnica vo Mapiovo” od Agencija-ta za pottiknuvawe na pazvojot vo zewjodelstvoto voRepublika Makedonija.

Powo{ i za zewjodelcite

i za ovo{kite

Kaleweweto po~nuva so kastpewe- ppo~istuvawe na dolnitegpan~iwa na ovo{kata. Poèlnoe da se ostavi xpanilka zapadi

pawnoteà na kopenot so kaleweniot delod ovo{kata {to se kalewi. Dpvceto sese~e i se podpawnuva kopata. Se zewazdpavo kalew gpan~e, odnosno najdobpitepapki od gpan~eto. Na nego se ppavinadolèn ppav ppesek dolg 1.5 od debe-linata na sawoto gpan~e. Kalew gpan~etose stava vo 1% pastvop {e}ep i voda. Za-wena za ovoj pastvop e plunkata (kale-wapot go stava na jazikot). Se ppaviveptikalno zasekuvawe na kopata, apotoa se stava kalew gpan~eto pod ko-pata. Taa dobpo se vpzuva so wanila(konec). Na kpajot, so kalewapski vosok,se ppewa~kuvaat site otvopeni ppesecippi kaleweweto. Se ppewa~kuva konecotso koj se vpzuva, kako i vpvovite na kalewgpan~iwata.

Kalew gpan~iwata, vo tekot na ziw-skoto wipuvawe, se zewaat od sakanatasopta. Mopa da bidat zeweni od podnaovo{ka. Isto taka, wopa da bidat zeweniod stpani~nite nadvope{ni gpan~iwa naovo{kata, koi vo vegetacijata, bileizloèni na sonce. Zna~i, da bidatdobpo sozpeani, isxpaneti i ne podolgiod 60 santiwetpi. Se vniwava da ne se ze-waat gpan~iwa t.n. vodopii, kako igpan~iwa od vnatpe{nosta na koponkata(stebloto na ovo{noto pastenie), velidiplowipaniot inìnep agponow VasilApostolov, sovetnik vo APRZ Radovi{.

Kalew gpan~iwata se ~uvaat vo pesok,tpapovi i sandaci vo zasen~eno westo,kade {to newa ppisustvo na sonce. Sepokpivaat so 10 do 15 santiwetpi sitenpesok ili stpugotini od dabovo dpvo, nakoi, na izvesen pepiod, iw se dodavaodpedena koli~ina voda (ppskawe) zaodpùvawe konstantna tewpepatupa ivla`nost se do denot na kalewewe. Ppedsawiot den na kalewewe, kalewite tpebada se ppovepat. Dokolku se ovenati,toga{ se stavaat vo voda za da se povpatitupgopot- nivniot vnatpe{en ppitisokna kletkite na kalew gpan~iwata.

Od nerodno do rodnoVo zavisnost od debelinata nadrvoto moè da se kalemat 1, 2 3,duri do 8 gran~iwa, arastojanieto me|u niv treba dabide minimum 7 santimetri

14 | MOJA ZEMJA

ALENCIJA ZA POTTIKNYVAWE NA RAZVOJOT VO ZEMJODELSTVOTO

Kalemewe divoraste~ki ovo{ki

1. podpawneta kopa

2. vwetnuvawe kalew gpan~e

3. vwetano kalew gpan~e

4. stegnati gpan~iwa do podlogata za podobpo ppifa}awe

5. ppewa~kuvawe so kalewapski vosok

1

2

3

4

5

Bez soodvetna xewiska za{tita na lozata ne woè da se zawisli ppoizvod-stvoto na gpozje. Zgolewuvaweto na lozovite nasadi ja nawetnuva potpe-bata od pogolewo ppoizvodstvo na gpozje po edinica povp{ina. Za taacel, potpebno e dobpo da se znaat bolestite i {tetnicite koi ja

napa|aat lozata i kako efikasno da se sppe~at. Najzastapeni bolesti na lozatase pepelnicata, plawenicata, botpitisot, cpnata dawkavost i dpugi. Od {tet-nite insekti najzastapeni se siviot i òltiot wolec. Tpetipaweto ppotivovie bolesti woè da bide ppeventiva i toa e najdobpa wepka koga stanuva zbopza ppiwapni zapazi. Tpetipaweto se vp{i vo pove}e fenofazi. Ppvo, dolìna nalastapite od 10 do 15 santiwetpi. Vtopo, tpetipawe pped cvetawe, posleppecvetuvawe i potoa, sekoe napedno ppskawe, e na 15 dena od ppetxodnoto dopo~etok na zpeewe na gpozjeto. Spedstvata za za{tita se kontaktni i sis-tewi~ni i zatoa wnogu bitno e da se vniwava na koncetpacijata na pastvopot zappskawe. Aplikacijata se sppoveduva nautpo i popladne, a ne ppi ekstpewno vi-soki tewpepatupi bidej}i efektot }e se nawali. Od fungicidi, ppepopa~livoe da se kopistat folpet, pidowil, bajleton, antpakol, tilt, pubigan, cipaw,cineb, kaptan i dpugi. A od insekticidite, se kopistat decis, fenitpotion,xpowopel aktapa, suwicidin i dpugi. Ronilanot, suwileksot i kuwolanot se ko-pistat za za{tita od botpitis se kopistat.

Toplata kliwa i vpneìte voizwinatiot pepiod iwaa povolnovlijanije vpz pojavata na bolesti i{tetnici. Zatoa, vo ovoj wesec,potpebno e da se sledat ovo{kite zanavpeweno otkpivawe na pojavenitebolesti i {tetnici. Naj~estibolesti koi woè da se spetnat vona{ite kliwatski uslovi kajjabol~estoto ovo{je se: kpas-tavosta, pepelnicata, plawenicata,sivata pegavost, gnieweto, cpnatadawkavost i dpugi. Od {tetnite in-sekti se lisnite vo{ki, bolvite,{titestite vo{ki, kpu{kinata osa,jabolkovata kpvava vo{ka, winepitei dpugo. Dodeka kaj koskestotoovo{je kapaktepisti~ni bolesti sewonilijata, sa~wenkata, pe-gavosta i dpugo, a od insekti,kapaktepisti~ni se lisnitevo{ki, bolvite, cpe{ovata osa,cpe{ovata wuva, slivovata osa,kalifopniskite i {titastivo{ki... Pepiodot na tpeti-pawe zavisi od vidot na

ovo{kite, vpewenskite uslovi i feno-fazite na pazvoj. Taka, kaj jabol~es-toto ovo{je ja iwawe slednataza{tita: ppvo tpetipawe vo feno-faza, babpewe na papki, vtopo tpeti-pawe fenofaza beli kokic, tpetotpetipawe pped cvetawe, ~etvptotpetipawe 15 dena posle cvetawe,petto petnaeset dena posle ppetxod-noto, {esto. koga plodovite se sogolewina na opev. Dodeka kajkoskestoto ovo{je bi gi iwale sled-nite tpetipawa: ppvo babpewe na pap-kite, vtopo posle cvetawe, tpetoposle ppocvetuvawi i ~etvpto vofenofaza ppo{apok. Za sppe~uvawe nabolestite se kopistat fungicidikako Cipaw, Kaptan, Ridowil, Folpet,Xopus, Tilt i dpugi. Za sppe~uvawe nainsektite se kopistat insekti-cidite kako: Xpowopel, Decis, Aktapai dpugo. Na kpajot bi napowenal dekaza sekoja pojava na bolest potpebna enavpewena za{tita so soodveten pes-ticid.

15MART 2009 |

Za{tita vo lozarstvoto

Sledete gi ovo{kite!?Za{tita na ovo{nite nasadi

Pi{uva: Risto Ogwanov

sovetnik vo APRZ - [tipEfikasno ppotiv bolesti na lozata

Plawenica na loza

Kadpavost

kaj ppaska

Lasenica na

jabolkov wolec

Za da se za{titi zdpavjeto nalu|eto, na ìvotnite i za dase izbegnat sepiozni eko -now ski {teti, Ministepst -

vo to za zewjodelstvo, {uwapstvo ivo dostopanstvo donesuva Lodi{nana pedba za zdpavstvena za{tita naì votnite. So nea, kako {to objas-nu va Toni Kipanxiski, pakovoditelna sektopot za zdpavstvena za{titana ìvotnite vo Yppavata za vete -pi napstvo, se naveduva koi wepki }ese sppovedat vo tekot na godinataza da se za{titi zdpavjeto na lu |e -to, na ìvotnite i da se sppe~at ka -ta stpofalni {teti. „Sekoja godinali stata na bolesti e ista, no do kol -ku se javi potpeba, taa se wenuva. Vo -obi ~aeno, se nosi ppi kpajot nago dinata za slednata godina. Spo -ped, Zakonot za vetepinapno zdpav -stvo swe obvpzani da ja nosiwe ovaa

na pedba i da se nappavi lista na bo -lesti koi }e se tpetipaat. Ovaa lis -ta ja ppavi Ministepstvoto”, veliKi panxiski.

Dokolku zabolenoto ili uginatoì votno se odzewe od fapwepite, to -ga{ sleduva obe{tetuvawe po pa zap -nata vpednost vo wowentot na od ze-wawe. Spoped Kipanxiski, postoi Yp-atstvo za toa kako se ppeswetu va vi -si nata na obe{tetuvaweto i ka ko seppavi ppocenkata na {tetata.

T. S.

Vinoto e civilizaciska ppi-dobivka za ~ovekot ppekuko ja toj se inspipipa, sppi-ja teluva, ja gpadi svojata

kul tupna tpadicija, se dpuì i qu -bi, veli ppofesopot Mi{o Xpistov -ski, avtop na knigata „Vino -kul tupa i tpadicija”. Spoped nego,na wakedonskoto podnebje wu nedos -ti gala litepatupa so populisti~kika paktep za vinoto, obpazloùvaj}ide ka knigata newa tendencija da na -vle guva vo stpu~nite i vinapskikow petencii, tuku sawo da dade ppi-do nes kon podignuvawe na nivoto navi nskata kultupa. „Vo Makedonija

tpe ba da se zgolewi ppistapnostado nalivnoto vino vo pestopaniteoti denes 90% od nego se izvezuva.Mo ̀ ebi tpeba da iwa i vo sawiteppo davnici kade {to sega woè dase kupat sawo skapi vina vo {i{iwa.Ma kedonija e sipowa{na so vino vo{i {iwa”, veli Xpistovski. Ovoj ppo-fe sop, isto taka, ppedlaga da sesni ̀ at cenite na vinoto vo {i{iwaob jasnuvaj}i deka tie gi odbivaatku puva~ite. I, veli Xpistovski, po -tpeb na e pogolewa i po~esta ppowo-ci ja na vinapiite i soptite vina vozew java, kako i pazivawe na vinskiottu pizaw.

Na 300 stpanici, vo osuw po glav -ja i ppeku 500 fotogpafii, se opi -{a ni site neopxodni infopwacii zavi noto, na~inot na dobivawe, po -va` nite sopti gpozje, vinskata kul-tu pa i ~ekopite na degustacija navi no. Nakpatko e opi{an istopija-tot na vinoto i ppisutnosta na vi -no to vo napodnoto tvope{tvo,wa kedonskite vina i nivnite kapak-te pistiki.

Ednostavno, kniga za sekoj dow!

Makedonija e sipowa{na so vino vo {i{iwa

Dokolku zabolenoto ili uginato ìvotno se odzemeod farmerite, toga{ sleduva obe{tetuvawe popazarnata vrednost vo momentot na odzemawe

18 | MOJA ZEMJA

NOVA KNILA Vinoto - kultura i tradicija

STOÂRSTVO Naredba za spre~uvawe bolesti

Za nekoi bolesti se griì farmerotPostojat bolesti koi ne se opfa -te ni so ovaa lista, iako woè dappi ~inat ogpowni {teti. Za niv,tpe ba da vniwava sawiot sto~ap.Ppi wep, entepotoksenija. Od nea,ve li Kipanxiski, woè da dojdedo uginuvawe na jagniwata, iakotoa se sppe~uva so vakcinacija.Sto ~apot tpeba da gi vakcinipagp lata, a dokolku ne go stopi toa,{te tite saw gi pla}a.

Pari zadokaùvawena bolesta

So Napedbata, se nosi i ppogpawaza kopistewe spedstva zazdpavstvena za{tita na ìvot-nite. Povtopno, nea ja nosi Vla-data, a ja ppedlaga Yppavata zavetepinapstvo. No, tie papi ne senaweneti za obe{tetuvawe nasto~apite, tuku za ispituvawe idokaùvawe na bolestite i pokpi-vawe na site tpo{oci okolu ovieaktivnosti.

Da se spre~at {teti

Ppidones kon

vinskata

kultupa i

tpadicija

Lolew del od kuwanovskite fapwepi se ̀ alat dekapokpaj ostanatite dava~ki za odgleduvawe do-bitok, dopolnitelno pla}aat za dezinfekcija ko -ga izloùvaat stoka na dobito~niot pazap vo

Ku wanovo. Sto~apite tvpdat deka za vakva nawena tpebada izdvojat po 100 denapi od vozilo ppi vlezot na pa za -pot. So ova, spoped niv, se izloèni na pla}awe bez paz-lika dali }e go ppodadat dobitokot ili }e go vpatatna zad. Vakvata dava~ka vo dpàvava se napla}a edinst ve -no na dobito~niot pazap vo Kuwanovo. „Na vlezot, kogawi nav so ppikolkata, wopav da izdvojaw 100 denapi, iakoppodavav sawo edno gplo dobitok. Sekako, vakvata dava~kappe ~i”, veli Ivan \op|evi} od selo Matej~e. So nego sesoglasuva i kolegata Rade Jovanovi} od Kapabi~ane, kojdodava deka vodata ppeku koja powinuvaat na vlezot odpazapot e valkana, a tie wopa da pla}aat. Isto taka, velideka wu ppe~i i neppistapniot wost po koj se winuva za dase vleze vo pazapot, a osobeno e te{ko za winuvawe volet niot pepiod koga iwa i pogolewi tupkanici. „Stotede napi gi izdvojuvaw za ni{to. Newa potpeba za vakvo ne -{to. Papi davawe nasekade, a od dpuga stpana, cenata nawlekoto {to ja dobivawe e wnogu niska”, veli Iswan [a -}i pi od Rowanovce. „Za do`dovnica ne davawe papi”, pe-vol tipano govopi dpug sto~ap, Jovica \upi} od seloTpo we|a.

Napla}ale po nalog na MZ[VKuwanovskoto javno ppetppijatie „Pazapi{ta”, pokpajso ostanatite pazapi vo gpadot, stopanisuva i so ovojvo seloto Dolno Kowape, koj paboti sawo vo sabotite.Ot tawu istaknuvaat deka se paboti za eden od najupe-denite pazapi od vakov tip vo Makedonija. Oppewen e sovoda, toalet, kako i so boksovi za dobitok i poila. Ras -po lagaat i so utovapno-istovapna pawpa, ba`dapni vagii sanitapna bapiepa. „Lenepalno, se paboti za ppob-lewi koi se ppisutni na dobito~nite pazapi. Od ednastpana se ppopisite {to gi nosi Ministepstvoto zazewjodelstvo, odnosno Yppavata za vetepinapstvo, koja

nalaga dobito~nite pazapi da bidat vo sostav na opga-nizacii od oblasta na vetepinapstvoto, odnosno oniekoi vodat wati~na evidencija na dobito~nite stada. Oddpuga stpana, kako opganizatopi na pazapite iwawevloèno wnogu spedstva vo infpastpuktupa i oppewa, aswe staveni vo podpedena polo`ba. Seto toa ne ovoz wo -ù va pentabilno stopanisuvawe i, vo ppincip, toa nosii zagubi. Nie, kako Pazapi{ta, ne napla}awe za vlez vopa zapot za kopistewe na t.n. za{titna bpana za dezin-fek cija, tuku taa pabota e po nalog na Ministepstvotoza zewjodelstvo, Yppavata za vetepinapstvo, a ja vp{ive tepinapniot centap „Todop Velkov” od Kuwanovo, ve -li Tpaj~e Tpajkovski, dipektop na JP Pazapi{ta od Ku-wa novo.

Pla}aat zadezinfekcija bez da jappodadat stokata

19MART 2009 |

STOÂRSTVONa kumanovskiot sto~en pazar

Se pravat proverki protivbolestiOd Vetepinapniot centap velat deka sto~apite nese ppvi koi peagipaat na ova (bidej}i tie gi znaatppidobivkite), tuku toa go stopile ppeppodava~ite.„Sto denapi se napla}a vlez na pazapot so tpans-poptno vozilo ppi powinuvawe na sanitapnata bapi-epa. So vakviot na~in na pabota vodiwe evidencijana vozilata {to vleguvaat, no i dokolku se pojavatbolesti, se vp{at ppovepki. Vaka se {titiwe so toa{to ne woè da se iznese dobitok od gpadot bez daiwa sanitapna za{tita”, veli dipektopot na cen-tapot, Jovica Stojkovski. Spoped nego, se paboti zastapa odluka koja e vo soglasnost so Republi~kiotvetepinapen inspektopat.

Unikaten pazar za dobitokDobito~niot pazap se ppotega na povp{ina od 4,5xektapi i e kowpletno ppiklu~en na kowunalna in-fpastpuktupa, kanalizaciona, vodovodna i elek-tpi~na wpeà. Se pazlikuva od odpedeni dobito~nipazapi vo dpàvava, kade {to dobitokot s# u{te sevpzuva za dpvja, na ledina, bez voda i boksovi.Pogolewa fpekvencija pazapot beleì koga tpadi-cionalno se ppodava dobitok za vpewe na vepskiteppaznici.

Pi{uva: Maja Manevska

Sto~apite pla}aat i za dezinfekcija

Stev~o Ivanov e eden od wnogute fapwepi od se loVini~ani koj sekoe utpo gi pu{ta svoite ~e ti pigoveda na pasewe. Intepesno vo ovoj kpaj e toa{to pove}eto sopstvenici na pe~isi 70 sel ski

gpla gi pu{taat kpavite na opganizipana ispa{a ppi {toso niv odat dvajca govedapi. Zna~i, za sekoja gla va govedoodi po edno lice. Ivanov paskaùva deka v zi wa, okolu 6~asot nautpo, iw dava seno i kpwa na svoi te ~etipi kpavi.Veli, za da ne pasat na gladno oti posna ta i oslanetatpeva woè da iw na{teti na nivnoto zdpav je.

Zbirno mesto - GovedarnikOtkako }e gi naxpani, toj ja pakuva svojata topba soxpana i so ostanatite selani gi istepuvaat kpavite.Site se sobipaat na westoto napekuvano Lovedapnik.Potoa gi napojuvaat so voda od pekata i ppipodnite

izvopi, a sopstvenicite se vpa}aat dowa. Vo dpu{tvo soStev~o, ovoj pat odi negoviot sosed Tpaj~e Nikolov. Tojiwa edna kpava i so eden den na ispa{a ja ispolnuva nop-wata za pasewe. Ili, kako {to velat we{tanite, si goodpeduva pedot.

Zaedni~ko paseweInteresno e toa {to pove}eto sopstvenici gipu{taat kravite na organizirana ispa{a, pri{to so niv odat dvajca govedari. Zna~i, zasekoe grlo govedo odi po edno lice

REPORTA@A Interesen na~in na ~uvawe goveda vo vele{ko Vini~ani

Pi{uva: Sla|ana Stojkova

Telewe na planinaPped kpavata da se oteli, dowa}inot ja ostava dowaedna do dve nedeli. Isto taka, taa ostanuva dowa ipo oteluvaweto, za da ne se povpedi ili oteli vo po-leto. Dokolku se slu~i taa da se oteli dodeka e napa{a, toga{ govedapot wu javuva na sopstvenikot danajde tpaktop i da gi zewe kpavata i teleto. Sekoj {topu{ta otelena kpava, odi i vniwava taa da ne se vpatipo teleto.

I teliwata odatna paseweKoga se oploduva nekoja kpava,toga{ govedapite ja vpa}aatdowa ili wu se javuvaat na sop-stvenikot da ja nosi na bik.Oploduvaweto, naj~esto, eppipodno. Dokolku se ostavatele za podwladok, po 10 weseci,toa se pu{ta so dpugite kpavi.Teliwata naj~esto se ~uvaat zappodavawe, a nekoga{ se os-tavaat i za podwladok.

Dodeka Tpaj~e gi sobipa kpavite da ne izbegaat,Stev~o gi ~eka ostanatite koi tpeba da ppistignat izaedni~ki da tpgnat kon pasi{tata. Tie se pasppsku-vaat po zelenata posna tpeva. Okolu niv se vpti i ponekoe od selskite ku~iwa, koi{to postojano odat sokpavite. Lovedapite se gpiàt i za xpana za ku~iwata,koi gi bpanat od volci i dpugi divi ìvotni. „Dokolkuse pojavat volci, kpavite odat zdpuèno, kako kpupnastoka i ne dozvoluvaat da iw se ppibliì dive~. Tuka sei govedapite koi gi bpanat svoite gpla”, objasnuvaIvanov.

Govedata ja znaat patekata za paseweKpavite, pasej}i, se dviàt kon za niv poznatata patekaza selo Sve}ani. „Ziwno vpewe, bidej}i denot e pokpa-tok, newawe ppoblewi so begawe na kpavite. No, vo let-niot pepiod tie bapaat senki i voda. Toga{ gi nosiwedo westoto Dlaboki dol, kade {to wopa da ppaviwe pedkoga kpavite pijat voda za da ne se povpedat we|usebe”,veli Tpaj~e.

Voobi~aeno, kpavite se vpa}aat od pasi{tata ppedda zajde sonceto. Na leto, toa e okolu 18 ili 19 ~asot, aziwe, okolu 15 ~asot. Da se vpatat kpavite od pasi{tetopotpebno e okolu eden ~as. Nave~ep, od sobipnotowesto, kpavite sawi se vpa}aat dowa, iako iwa sop-stvenici koi gi ~ekaat popadi toa {to govedata woèda otidat na dpuga stpana. „Dokolku se izgubi nekojakpava, toga{ sopstvenikot i toj {to gi ~uval denta,odat i ja bapat, iako toa petko se slu~uva”, velat so-govopnicite.

na selskite kravi

Red spored raspored naku}iteRedot za odewe na govedapite se znae spoped pas-popedot na ku}ite. Naj~esto, odat kow{iite. Kpavitegi ~uvaat i dowa}inkite, {to zna~i ja delat odgov-opnosta. Koga iwa wpaz, sneg i e wnogu ladno, toga{kpavite ne se pu{taat na pasewe zapadi nivnotozdpavje i sekoj si gi ~uva dowa. Lovedapite vo top-bata nosat xpana i {to }e se najde dowa, a koga iwaatwo`nost, zewaat weso i na pa{ata ppavat i skapa. Sepazbipa, nikoga{ ne zabopavaat leb i voda.

Tpaj~e go odpeduva pedot so pasewe na kpavite

Konfekcionipa we -to na jagne{ko we -so }e go pe{i ppob -lewot so neotkupu-

vawe na kpupno jagne vo Ma -ke donija, veli Koqo Ristov,is kusen wesap od Lucepn,[vaj capija. Spoped ovoj pe -de setgodi{en stpu wi ~a -nec, koj 20 godini seza niwava so konfekcioni-pa we, site jagniwa so te ̀ i -na od 25 do 30 kilogpawi }ese otkupuvaat za kpoewe.Toa zna~i deka so pazdvoju-va we na jagneto se dobiva -at okolu 15 kilogpawi~i sto weso. „Vo zewjava ni -koj ne se zaniwava so kpoe -we na jagne{ko weso zatoa{to oppewata e wnogu ska -pa. No, jas }e ja kupaw i in-sta lipaw vo klanicata na

bpat wi i }e bidewe ppvite{to }e otkupuvaat te{kojag ne za konfekcionipawe”,ve li Ristov.

Po paskpojuvaweto, oded no jagne se dobiva but,ki~ wa, ple{ka, vpat i peb pa.Site tie, dobpo spakuva ni,spoped NASSR standap di-te, }e bidat na we neti za za-padnoevpopski te pa za pi.

Zapabotkata od 20 do 30ppo centi e neizbe`na. Vo[vaj capija, veli Koqo, tojdo biva okolu 3 fpanci odki logpaw jagne{ko weso ili2.250 denapi pove}e za 15 ki -logpawi jagne. Najdobpo tojagne za konfekcionipa we,okolu 30 kilogpawi, vleguvavo poniska 3. ili 4. klasa iso toa iwa poniska otkupnacena. Otkako }e se ppes-

wetaat i tpo{ocite za kon-fekcionipawe (pabotnapaka, awbalaà, vakuwipawe,ladewe, plastika...), objas-nuva Ristov, wesoto }e ~inikolku za jagne od ppva klasa.

Pazapot za plaswan naova konfekcionipano jagne,velat bpa}ata Risto i Ko -qo, e obezbeden.

T. S.

Konfekcionipawena te{koto jagneKroeweto najagneto }e gore{idolgogodi{niotproblem najagniwata {tone se prodale zaboì}nite iveligdenskitepraznici

22 | MOJA ZEMJA

STOÂRSTVO Re{enie

Bidej}i vo Makedonija,spoped Ristov, ne posto-jat lu|e koi woè da kon-fekcionipaat, toj epodgotven, zaedno sou{te dvajca wesapi od[vajcapija, da obu~atodpeden bpoj dowa{niwesapi za kpoewe na jag-neto.

vadewekarli~na

koska

gotovaki~ma

kroewe vo[vajcarija

23MART 2009 |

NOVITETOtstranuvawe prazni sadovi od pesticidi

Pi{uva: Pi{uva: Dejvid B. Gream,magister po nauka za ìvotna sredina

Edno miewe - trojna dobivkaSo wiewe na sadovite pped nivnoto ot-stpanuvawe, zewjodelcite dobivaat tpo-jno. 1. Ppakti~no, go stavaat celiotppepapat na celniot {tetnik i walku ilivoop{to ne gubat. 2. So wiewe na sadovite, tie ppewinuvaatod opasen vo neopasen otpad. 3. Ovaa ppaksa ja nawaluva wo`nosta odslu~ajno tpuewe ili zagaduvawe na okoli-nata.

1. Rabotnikot tpeba da seobezbedi deka nosi soodvetnaoppewa za li~na za{tita kako gu-weni pakavici i ~izwi, kowpletnawaska za lice i pabotni~ki kow-binezon.2. Sadot od pesticidot tpeba dase cedi ppevpten naopaku vo sadza we{awe najwalku 30 sekundi.Tpeba da se vniwava pesticidotda se iscedi i od skpienite de-lovi, kako {to se pa~kite.3. Potoa sadot se polni 1/3 od vol-uwenot. 4. Se stava kapakot.5. Sadot silno se ppotpesuva. 6. Sadot se ostava da se iscedi vosadot za we{awe 30 sekundi.7. i 8. Mieweto i cedeweto vosadot za we{awe se povtopuvaatu{te dvapati.9. Sadot se se~e za da ne woè pov-topno da se upotpebuva nesood-vetno. 10. Sadot se ppa}a vo deponija ilina peciklipawe.

Za trojno plaknewe na sadovite,so golemina do okolu 20 litri,treba da se sledat ovie ~ekori:

Fapwepiteja {titatokolinata

Mnozinstvoto wakedonski zewjodelci se svesnideka pesticidite se potencijalno opasni xe wi -ka lii, no isto taka, wnoguwina go zanewapuvaatfak tot deka povtopnata upotpeba na sadovite

od pesticidi za ~uvawe xpana i voda ppetstavuva sepioznazakana za zdpavjeto. Nivnoto kopistewe za dpugi celi za koine se naweneti woè Vaw i va{eto sewejstvo, kako i okoli-nata, da ve stavi vo pizik. Toga{, {to zewjodelcite woè dasto pat so iskopistenite sadovi od pesticidi? Kako da sena wali pizikot od povpedi na zewjodelcite, na nivnite se-wej stva i na ìvotnata spedina?

Sadovite od pesticidi sodpàt ostatoci, wala koli~inapesticidi, so koja sadovite se opasni kako i xewikaliite {tobile swesteni vo niv. Vo Makedonija, upotpebata i postapu-vaweto so pesticidi e upedeno so Zakonot za ppoizvodi zaza{tita na pastenijata, so koj se ukaùva deka nekoi pesti-cidi se opasni i tpeba da se otstpanat so kopistewe wetodi

za opasen otpad. Obi~no, ova zna~i, nivni otstpanuvawe voposebna deponija za opasen otpad, kade se skladipaat za da nese otstpanat ili zapalat od visokite tewpepatupi. Za àl,postojat ppakti~ni ogpani~uvawa koi ne dozvoluvaatzewjodelcite celosno da se ppidpùvaat do zakonskiteppopisi. Iweno, fakt e deka vo zewjava newa posebna deponijaili pe~ka za palewe opasni watepijali i vo otsustvo na dpugiopcii, zewjodelcite se ppinudeni da gi palat, fplaat ilizakopuvat ovie sadovi. Vakvite ppaktiki ne se bezbedni.

Dobap po~etok za pe{avawe na ovoj ppoblew e wakedon-skite zewjodelci da posvetuvaat pogolewo vniwanie na ppe-popakite za postapuvawe i otstpanuvawe, koi se navedeni nasekoja etiketa na pesticidite. Dopolnitelno, woè da ppak-tikuvaat „tpajno plaknewe” na plasti~nite sadovi od pes-ticidi kako ppv ~ekop kon nivnoto otstpanuvawe.Plasti~nite sadovi, vsu{nost, se 70% od site pakuvawa zapesticidi. Vakvoto wiewe na sadovite e lesno i ppetstavuvastandapdna ppaksa vo wnogu zapadni zewji.

Izvop: Dozvola za objavuvawe na slikite e dobiena od Fped Vitfopd od Ynivepzitetot Pepdju, Indijana, SAD.Opiginalni ilustpacii od Skot Dalas i Xon Mecingep

Makedonija i dpugi 44 evpopski dpàvi, vo no -ewv pi lani, ja osnovaa Evpopskata fedepacijaza xpana, nauka i isxpana (EFFoST). Ppi dpu` -ni ~lenki na ovaa opganizacija se i insti-

tucii i kowpanii od SAD, Azija i Avstpalija. Ovaane vladina opganizacija e kowbinacija na pazli~ni sub-jekti koi se povpzani so klastepot „xpana”, objasnuvana {iot wakedonski awbasadop vo ovaa opganizacija,ppo fesop d-p Vladiwip Kakupinov. Ideja na opganiza -ci jata e da se zbliàt pazno-paznite sektopi vo odnosna xpanata, ppeku we|unapodna sopabotka i povpzuvawe,za edni~ki ppoekti, biznisi, pazwena i nabavka na op pe -wa, pottiknuvawe na powalku pazvienite zewji ppekuniv no vklu~uvawe vo golewi evpopski i svetski ppo ek -ti.

Na Ppviot kongpes na EFFoST vo Qubqana, Slovenija,Ka kupinov vodel plenapna sednica i toa, objasnuva toj,e ogpowna ~est za Makedonija koja ppetendipa da vlezevo evpopskoto sewejstvo. Isto taka, za ppvpat, spopedovoj ppofesop, na wakedonskite gpa|ani iw se nudi wo` -nost da konkupipaat za pabota vo evpopski i svetskiin stitucii i kowpanii povpzani so xpana, ppeku veb st -pa nicata www.forum.food-info.net). Sawo kako ilustpa -

ci ja, nekoi ~lenki se kowpaniite Unilever, Kraft Foods,Frieslnd Foods, Coca Cola, Pepsi Cola, Provimi i dpugi kow-pa nii. „Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana e cen-tpal na to~ka ppeku koja gpa|anite woè da dobijatin fopwacii i ppepopaki za vpabotuvawe vo ~lenkitena Fedepacijata za xpana. Tie dipektno konkupipaat nain tepnet i dokolku aplicipaat pove}e lu|e za ednaista pozicija i iwaat sli~ni kvalifikacii, toga{ jas,ka ko awbasadop, gi povikuvaw na pazgovopi na Fakulte-tot za zewjodelski nauki i xpana vo Skopje, kade pazgo-va paw so niv i davaw ppepopaki za kogo i zo{to?”, veliKa kupinov.

Sedi{teto na Evpopskata fedepacija za xpana, naukai isxpana, wowentalno, e vo Vageningen, Xolandija.

24 | MOJA ZEMJA

EY I MAKEDONIJA Novitet

Pi{uva: T. Stoj~evski

Koga ovaa opganizacija izbipa awbasadop, ppetstav -nik na odpedena dpàva, toga{ toj wopa we|unapod noda bide wnogu aktiven. Odnosno, da ppisustvuval nawe|unapodni nastani, da objavil tpudovi, da ja ppet-stavuval svojata dpàva vo we|unapodni wpeì, dau~estvuval vo pealizacija na we|unapodni ppo ek ti ida sopabotuval so dpu gidpàvi vo izwinati ve 8 do10 godini. Po ova se ppa vipang lista i se po ka nuvapp viot kandidat da ja ppi-fa ti ponudata da sta neaw basadop na svoja ta zewjavo Evpopskata fe de pacija.Ne govite do kuwenti se paz-gle duvaat ne kol ku wesecii se glasa. Po toa toj dobi -va izvestuva we dali sta -nal awba sa dop.

Direktna korist zazemjodelciteDipektnata kopist koja ja iwaat zewjodelcite odu~estvoto na Makedonija vo ovaa opganizacija, velippofesopot po wikpobiologija, Kakupinov se dipek-tnite kontakti so sistewite/standapdite za bezbed-nost na xpana koi se bapaat vo svetot (HACCP,GLOBALGAP, dobpata zewjodelska ppaktika, ISO22000 (standapd za bezbednost na xpana), potoa tiedo bivaat infopwacii za plaswanot na zewjodelskippo izvodi (wo`nost za pponao|awe novi pazapi), ce -ni i infopwacii za toa kakvi ppoizvodi bapaat dpu -gi te pazapi. Isto taka, postoi wo`nost za sle de wena evpopskata zakonska pegulativa, dipektivite, ca -pin skite tapifni bapiepi.

Na ppviot kongpes na EFFoST voQubqana i oficijalno e po tp -deno deka Makedonija e edin -stvenata dpàva vo svetot kojaizdala Re~nik za kva li tet ibezbednost na xpana. „So ovapokaùvawe deka swe ppe poz-naeni i we|unapodno ppiz nativo svetot. Sega ppegovapawe za objavuvawe i kopis-tewe na ovoj pe~nik od stpana na dpugite dp ̀ a vi -~lenki na evpopskata fedepacija za xpana, nau ka itexnologija”, veli awbasadopot Kakupinov.

Prv i edinstvenRe~nik vo svetot

Kako se stanuva ambasador?

I Makedonija osnova~na Fedepacija za xpanaMakedonija e edna od 41 dràva vo Evropa koja ja potpi{aEvropskata deklaracija za hrana, tehnologija i ishrana. Ovoj dokument se izdava i vaì 15 godini, a pretstavuva glavendokument - vodi~ pri krerirawe na politikite vo odnos na hranata

Ppv awbasadop vo

fedepacijata za xpana

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ

Naziv na merkataVisina na poddr{ka

Kraen rok za podnesuvawe barawe

Obrazec

1.2.

Finansiska poddr{ka za povr{ina so proletni ìtni kulturi (p~enica, p~enka, r`, ja~men, oves, oriz, tritikale) i industriski kulturi (son~ogled, m.repka, afion, soja, {.repa), vklu~itleno i esenski r` i tritikale

6.000(skalesta presmetka)

31. 05. 2009 A3, A5

1.3. Finansiska poddr{ka za fura`ni kulturi (lucerka, graor, esparzea i d.gra{ok)

4.000 31. 05. 2009 A3, A5

1.4. Dopolnitelna finansiska poddr{ka za zaseani povr{ini (1.1. i 1.2) so sertificiran semenski materjal

1.200 31. 05. 2009 A, A1, A3, A5

1.5.Finansiska poddr{ka za proizveden i predaden orientalen sitnolisen tutun od rekolta 2008 godina

45 31.05.2009

1. 6. Finansiska poddr{ka za oranèrisko proizvodstvo (domati, piperki, krastavici i reàno cve}e)

80.000 31. 05. 2009 A3, A6

1. 7. Finansiska poddr{ka za gradinarski kulturi na otvoreno i plastenici i kultivirano proizvodstvo na lekoviti, aromati~ni i za~inski rastenija- minimum 0.2 ha

9.000 31. 05. 2009 A3, A6

1. 9.Finansiska poddr{ka za podigawe novi povr{ini pod lozovi nasadi

140.000 31. 05. 2009 A3, A5

1. 10. Finansiska poddr{ka za povr{ini pod lozovi nasadi 7.500 31. 05. 2009 A3, A5

1. 12.

Finansiska poddr{ka za podigawe novi ovo{ni nasadi (kru{a, jabolka, praska, kajsija, sliva, le{nik, orevi badem, malina, vi{na, ribizla, kapina i jagoda), vklu~itelno alternativni nasadi (aronija, borovinka, japonska jabolka, kalinka, citrusi, maslinki)

90.000 31. 05. 2009 A3, A5

1. 18. Finansiska poddr{ka za pedalo{ka analiza 31. 05. 2009 A, A2

2. 7. Finansiska poddr{ka za obeleàno grlo ovca 850 31. 05. 2009 A3, A9

2. 9. Finansiska poddr{ka za obeleàno grlo kozi 750 31. 05. 2009 A3, A7

2. 11.Poddr{ka po grlo matorici za zemjodelski stopanstva so minimum 2 grla

700 31. 05. 2009 A3, A7

2. 18.Finansiska poddr{ka po registrirano prezimeno p~elno semejstvo za minimum 35 semejstva

500 31. 05. 2009 A3, A7

2.21. Finansiska poddr{ka za farmersko odgleduvawe noevi 1.700 31. 05. 2009 A3, A7

2. 22. Finansiska poddr{ka za farmersko odgleduvawe polàvi

90.000 31. 05. 2009 A3, A7

4.1.

Dopolnitelna poddr{ka od 30% za potto~ki 1 i 2 sertificirani kako rastitelno i sto~arsko organsko proizvodstvo i proizvodstvo vo konverzija, osven za potto~kite od to~ka 1 i 2 povrzani so poddr{kata opfatena vo potto~kite 4.2. do 4. 7

Zgolemena poddr{ka za 30%

Prijavuvawe na proizvodni

kapaciteti do 31. 05. 2009, podnesuvawe

barawe za isplata do 01. 12. 2009

A3, A11

4. 2.Finansiska poddr{ka za povr{ini nameneti za zeleno |ubrewe/ugar vo plodored

3.500




A3, A11

4.3. Finansiska poddr{ka vo ovo{tarsko proizvodstvo15.000

(skalesto)




A3, A11

Programa za f inansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2009 godina(merki za koi se aplicira ovoj mesec)


Za sproveduvawe na ovaa programa za ruralno podra~je se smeta naseleno mesto soglasno Spisokot na ruralni podra~ja vo Republika Makedonija (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.154/2008). Ridsko-planinsko ruralno podra~je e ruralno podra~je so prose~na nadmorska viso~ina od 700 metri

Investicii za podobruvawe na konkurentnost i modernizacija na zemjodelski stopanstva, vklu~itelno i akva kultura

191.000.000

Investicii za dorabotka, prerabotka, skladirawe, pakuvawe i marketing na zemjodelski proizvodi

80.000.000

Investicii za ruralna infrastruktura

110.000.000

Finansiska poddr{ka na promotivni aktivnosti za razvoj na ruralen turizam

6.000.000

Investicii za podobruvawe na znaeweto i unapreduvaweto na ~ove~kiot potencijal na zemjodelskite proizvoditeli, obezbeduvawe na sovetodavni uslugi i edukacija za upravuvawe so zemjodelsko stopanstvo

8.000.000

Poddr{ka za organizirawe i zaedni~ko vr{ewe na proizvodna dejnost na zemjodelski stopanstva

6.000.000

Investicii za proizvodstvo i koristewe na obnovlivi energii vo ruralni sredini

18.000.000

Materijalni tro{oci za implementacija na programata

2.000.000

Nepodmireni obvrski za 2008 godina 1.000.000VKUPNO 422.000.000

Sredstvata od stav 2 moè da bidat nameneti za investicii za nabavka na novi osnovni sredstva, za operativni tro{oci (nadomest za rabotna raka, montaà, instalirawe) povrzani so nabavenite osnovni sredstva i ostanati tro{oci predvideni so ovaa Programa. Vkupnata vrednost na operativnite tro{oci ne moè da nadmine 5%, a vkupna vrednost na odobreni intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn ili elektrifikaciski proekt ne moè da nadmine 3% od vkupnata odobrena investacija po poedine~en korisnik.

II

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 1 na ovaa programa vo iznos od 191.000.000,00 denari se nameneti za:

Investicii za modernizacija na lozarstvoto, ovo{tarstvoto i gradinarstvoto (na otvoreno)

33.000.000

Investicii za podignuvawe na novi oranèrii (staklenici ili plastenici) za proizvodstvo na rasad (rasadnici) ili von-sezonsko odgleduvawe na zelen~uk, vklu~itelno i reàno cve}e i sitno ovo{je i oprema za oranèrisko proizvodstvo

32.000.000

Investicii za zgolemuvawe na rentabilnosta na proizvodstvoto na ìtni i industriski kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi, tutun) vklu~itelno i proizvodstvo na kompir

61.000.000

Investicii za modernizacija na sto~arski farmi vklu~itelno i ìvinarski farmi za odgleduvawe na nesilki i brojleri

28.000.000

Investicii za modernizacija na p~elarstvoto

9.000.000

Investicii za obnovuvawe i podignuvawe novi kapaciteti za akvakultura i opremuvawe na ribnici

28.000.000

VKUPNO 191.000.000

(2) Sredstvata od stav (1) to~ka 1 vo iznos od 33.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na traktori do 95KS; nabavka na kultivatori ili moto-kultivatori; nabavka na oprema i priklu~na mehanizacija za priprema na po~va, za sadewe ili za berewe; nabavka na oprema za pakuvawe i skladirawe na sveì proizvodi; nabavka na oprema za instalirawe na moderni i efikasni sistemi za navodnuvawe, so pridruèn kompjuterski softver, nabavka na generatori i agregati za obezbeduvawe na energija za rabota na kompjuteri za kontrola na navodnuvawe, vklu~itelno i nabavka na elementi za konstrukcija na za{titni objekti za smestuvawe na kontrolnata oprema za navodnuvawe; operativni tro{oci za instalirawe na oprema, vklu~itelno i softver.

(3) Sredstvata od stav (1) to~ka 2 vo iznos od 32.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn proekt za podignuvawe na novi oranèrii (staklenici ili plastenici); nabavka na grade`ni materijali i elementi za konstrukcija od metal ili aluminium vklu~itelno i prekrivki od staklo ili plasti~na prekrivka; nabavka na kultivatori ili moto-kultivatori; nabavka na oprema i priklu~na mehanizacija za priprema na po~va, za sadewe i za berewe; nabavka na oprema za instalirawe na moderni i efikasni sistemi za navodnuvawe isklu~ivo nameneti za novite povr{ini pod oranèrii, so pridruèn kompjuterski softver vku~itelno i nabavka na generatori ili agregati za obezbeduvawe na energija

Programa za f inansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2009 godina


za rabota na sistemot na navodnuvawe; operativni tro{oci za gradewe, instalirawe na elementi za konstrukcija i oprema, vklu~itelno i softver, kako i nabavka na oprema za odrùvawe na mikroklimatski uslovi vo oranèrii.

(4) Sredstvata od stav (1) to~ka 3 vo iznos od 61.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na zemjodelska mehanizacija, priklu~na mehanizacija i oprema za primarno proizvodstvo na ̀ itni i industriski kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi, tutun), vklu~itelno i proizvodstvo na kompir i operativni tro{oci za instalirawe na oprema.

(5) Sredstvata od stav (1) to~ka 4 vo iznos od 28.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na oprema za postavuvawe na sistemi za hranewe vklu~itelno i oprema za podgotovka na premiksi i skladirawe na dobito~na hrana; nabavka na oprema za sistemi za poewe; nabavka na oprema za sistemi za molzewe i ~uvawe na mleko; nabavka na oprema za ograduvawe na prostorot za odgleduvawe i ispa{a na dobitokot; nabavka na oprema za odgleduvawe na nesilki; nabavka na inkubatori za ìvina; nabavka na oprema za ~istewe na prostorot za ~uvawe na dobitok ili ̀ ivina i transport; nabavka na grade`ni materijali ili elementi za konstrukcija na rezervoari ili platoa za skladirawe na arsko |ubrivo; operativni tro{oci za gradewe, instalirawe na elementi za konstrukcija i oprema, vklu~itelno i softver.

(6) Sredstvata od stav (1) to~ka 5 vo iznos od 9.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na ramki i sandaci za p~elni semejstva; nabavka na oprema za odgleduvawe na p~eli; nabavka na oprema proizvodstvo na med i p~elni proizvodi; operativni tro{oci za instalirawe na oprema.

(7) Sredstvata od stav (1) to~ka 6 vo iznos od 28.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn proekt za obnovuvawe i podignuvawe novi kapaciteti za akvakultura; nabavka na grade`ni materijali i elementi za konstrukcija nameneti za obnovuvawe i podignuvawe novi kapaciteti za akvakultura (bazeni, kadi) mati~ni bazeni, odgleduvali{te i goili{te za slatkovodna riba; nabavka na grade`ni materijali i elementi za konstrukcija nameneti za mrestili{te (inkubaciska sala) i inkubacija na ikra vklu~itelno i oprema za mrestewe i inkubacija na ikra (inkubatori i le`nici); nabavka na kafezi za kafezno odgleduvawe na slatkovodna riba; nabavka na oprema za ~uvawe na hrana i hranewe na ribite; nabavka na oprema za skladirawe na riba opremeno so sistem za ispu{tawe na te~en kislorod ili friìderi; nabavka na ledomati; nabavka na oprema za pro~istuvawe na vlezni ili ispusni vodi (pumpi, filtri i cevki); operativni tro{oci za gradewe, instalirawe na elementi za konstrukcija i oprema, vklu~itelno i softver.

(8) Korisnik na sredstvata od stav (1) osven to~ka 6 od ovoj del e zemjodelsko stopanstvo vpi{ano vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj so slednata golemina na zemjodelski proizvodni kapaciteti:

a) Za investicii od stav (2) na ovoj del, da raspolaga so minimum 0,2 ha povr{ina pod lozovi ili ovo{ni nasadi ili gradinarski kulturi na otvoreno;b) Za investicii od stav (3) na ovoj del, da raspolaga so: minimum 0,1 ha povr{ina nameneta za podignuvawe

na novi oranèrii (staklenici) i opremuvawe na novite oranèrii; minimum 0,2 ha povr{ina nameneta za podignuvawe na novi oranèrii (plastenici) i opremuvawe na novite oranèrii; minimum 0,05 ha povr{ina nameneta za podignuvawe na novi rasadnici (staklenici ili plastenici) i opremuvawe na novite rasadnici; minimum 0.3 ha povr{ina pod oranèrii (staklenici ili plastenici) nameneta za opremuvawe i mehanizacija.v) Za investicii od stav (4) na ovoj del, da raspolaga so: minimum 0,5 ha povr{ina nameneta za ìtni ili industriski kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi, tutun) - minimum 0,3 ha povr{ina nameneta za proizvodstvo na kompir.g) Za investicii od stav (5) na ovoj del, da raspolaga so: minimum 5 do maksimum 130 grla mle~ni kravi; minimum 7 do maksimum 100 grla goveda za tov godi{no; minimum 150 do maksimum 700 ovci od site kategorii; minimum 50 do maksimum 350 kozi od site kategorii; minimum 20 do maksimum 50 matorici ili minimum 400 do maksimum 1000 svinski goenici godi{no; minimum 1000 do maksimum 15 000 nesilki; minimum 2500 do 10000 brojleri po turnus. d) Za investicii od stav (6) na ovoj del, da raspolaga so minimum 10 p~elni semejstva.

(9) Korisnik na merkite stav (1) to~ka 6 od ovoj del se pravni i fizi~ki lica koi ispolnuvaat op{ti uslovi za vr{ewe na ribolovna dejnost i se registrirani soglasno Zakonot za ribarstvo i akvakultura.

(10) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po poedine~en korisnik ne moè da gi nadmine slednive iznosi: ne pove}e od 3.500.000 denari za investiciite od stav (2) na ovoj del; ne pove}e od 6.000.000 denari za investiciite od stav (3) na ovoj del; ne pove}e od 4.000.000 denari za investiciite od stav (4) na ovoj del; ne pove}e od 5.000.000 denari za investiciite od stav (5) na ovoj del; ne pove}e od 500.000 denari za investiciite od stav (6) na ovoj del, ne pove}e od 6.500.000 denari za investiciite od stav (7) na ovoj del.

(11) Dokolku eden korisnik podnese edno barawe za pove}e investacii od stav (1) na ovoj del, vkupna vrednost na odobreni investicii ne moè da nadmine pove}e od 3.000.000 denari.

(12) Po isklu~ok od stav (2) od Del I, sredstvata od stav (1) na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe na realizirani investicii vo visina od:

55% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denot na podnesuvawe na investicijata ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo;60% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;65% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denot na podnesuvawe ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;80% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii od stav (5) alineja 7 i 8.


(13) Vo slu~aj na pogolem broj barawa vo odnos na raspoloìvite sredstva od stav (1) osven to~ka 6, prednost imaat fizi~ki lica registrirani soglasno Zakon za vr{ewe zemjodelska dejnost, fizi~ki lica-trgovci poedinci registrirani soglasno Zakon za trgovski dru{tva i individualni zemjodelci koi se steknale so status na osigurenik soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

III

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 2 na ovaa programa vo iznos od 80.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii:1. nabavka na oprema za priem i skladirawe na surovina, podgotovka za prerabotka i prerabotka, pakuvawe i skladirawe na gotov proizvod, vklu~itelno i oprema za utvrduvawe i kontrola na kvalitet na proizvodite i operativni tro{oci za instalacija i montaà na nabavenata oprema nameneta za: prerabotki od ovo{je i zelen~uk, vklu~itelno i konzervirawe na pe~urki; proizvodstvo na mle~ni proizvodi; proizvodstvo na mleko vo prav i proizvodstvo na puter; proizvodstvo na melni~ki proizvodi i integralni proizvodi; prerabotka na maslodajna repa, soja, maslodajni semiwa i ìtarki za proizvodstvo na nerafinirano maslo za jadewe; proizvodstvo na dobito~na hrana; proizvodstvo na jajca vo prav i melan`; proizvodstvo na vino (osven oprema za stabilizacija i finalizacija); mesni prerabotki; med i p~elni proizvodi; proizvodstvo na kompirov skrob.

(2) Nabavka na grade`ni materijali i elementi za konstrukcija i oprema za postignuvawe na standardite za bezbednost na hrana za zemjodelsko-prehrambenite podsektori od to~ka 1 na ovoj stav vo soglasnost so Zakonot za bezbednost na hrana i Zakonot za veterinarno javno zdravstvo, vklu~itelno i operativni tro{oci za gradewe i instalirawe na elementi za konstrukcija.

(3) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se pravni lica registrirani soglasno Zakonot za trgovski dru{tva ili Zakonot za zadrugite so broj na vraboteni ne pomal od 3 lica i ne pogolem od 50 lica, koi gi ispolnuvaat minimalnite uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost soglasno zakon.

(4) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po poedine~en korisnik ne moè da iznesuva pove}e od 13.000.000 denari za investiciite od stav (1) na ovoj del,l osven za investaciite od to~ka 1 alineja 1 i 2 i to~ka 2, vo koj slu~aj odobrenite investicii po poedine~en korisnik ne moè da nadminat 3.500.000 denari.

IV

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 3 na ovaa programa vo iznos od 110.000.000,00 denari se nameneti za slednovo:

Investicii vo sozdavawe na osnovni preduslovi za razvoj na sto~arstvoto

23.000.000

Investicii za rehabilitacija na sistemite za navodnuvawe na Vodni zaednici

8.000.000

Investicii vo rekonstrukcija ili izgradba na patna infrastruktura vo ruralni podra~ja

79.000.000

VKUPNO 110.000.000

(2) Sredstvata od stav (1) to~ka 1 vo iznos od 23.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn ili elektrifikaciski proekt; nabavka na oprema za povrzuvawe na odgleduvali{tata na dobitok so elektri~na energija, vklu~itelno i nabavka na agregati ili generatori i pridru`na instalaciona oprema za snabduvawe so elektri~na energija;nabavka na oprema za vodosnabduvawe na odgleduvali{tata na dobitok; nabavka na gradeèn materijal i elementi za izgradba na zafati na voda i rezervoari za vodopoila na pasi{ta i izgradba na vodopoila; nabavka na oprema za ograduvawe na pasi{ta i voveduvawe na sistemi na kontrolna ispa{a so strujni naso~uvawa, vklu~itelno i kompjuterska oprema i softver; operativni tro{oci za izveduvawe na gradba i instalacija na oprema; nadomest na neto-plata na vraboteni lica za ~uvawe na dobitok vo period od 01.01.2009 godina, zaklu~no so 31.102009 godina, za broj na vraboteni lica soodveten na goleminata na stadoto vo odnos 1 vraboten za ùvawe na 150 ovci ili 1 vraboten za ~uvawe na 100 kozi; finansirawe na investicioni aktivnosti predivdeni so programata za stopanistuvawe so pasi{ta.

(3) Sredstvata od stav (1) to~ka 2 vo iznos od 8.000.000,00 denari se nameneti za investicii za obnovuvawe i modernizacija na sistemite za navodnuvawe i za odvodnuvawe (odvodnite kanali) so koi rakovodat Vodnite zaednici, vklu~itelno i izgradba na sistemi za podzemno drenirawe na vodata od po~vata, odnosno za slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn proekt za izgradba ili rekonstrukcija na sistem za navodnuvawe; nabavka na gradeèn materijal i elementi za konstrukcija (pumpi, filtri, cevki); operativni tro{oci za ~istewe i podgotovka na terenot za gradba; operativni tro{oci za izveduvawe na gradba i instalirawe na oprema.

(4) Sredstvata od stav (1) to~ka 3 vo iznos od 79.000.000,00 denari se nameneti za rekonstrukcija ili izgradba na zemjodelski pat, makadamski pat i nekategoriziran pat, vklu~itelno i pokrivawe na selski ulici, nameneti za povrzuvawe na selo so op{tinski pat; povrzuvawe na selo so drugo selo (op{tinski pat); povrzuvawe na seloto so prirodni retkosti, kulturni ili ostanati objekti od zna~ewe na naselenieto vo seloto; probivawe, izramnuvawe i pokrivawe na zemjodelski pat; so dolìna na patot koja ne nadminuva 1km i {iro~ina na patot koja ne nadminuva 6m, odnosno za slednive investicii: intelektualni uslugi za izrabotka na gradeèn proekt za izgradba ili rekonstrukcija na pat; nabavka na gradeèn materijal i materijal za prekrivawe na povr{inata na patot vklu~itelno i pokrivni elementi (bekaton plo~ki, kameni plo~ki ili kocki ili sli~ni povr{inski pokrivni elementi); operativni tro{oci za ~istewe i podgotovka na terenot; operativni tro{oci za izveduvawe na gradba i prekrivawe na povr{inata na patot.

(5) Korisnik na sredstvata od stav (2) osven alineite 7 i 8 od ovoj del e zemjodelsko stopanstvo upi{ano vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj koj e sopstvenik ili korisnik na pasi{te i e so slednata golemina na zemjodelski proizvodni kapaciteti: minimum 15 grla mle~ni kravi; minimum 15 grla goveda za tov godi{no; minimum 300 ovci od site kategorii; minimum


150 kozi od site kategorii; minimum 50 matorici ili minimum 1000 svinski goenici godi{no.

(6) Korisnik na sredstvata od stav (2) alineja 7 od ovoj del e zemjodelsko stopanstvo upi{ano vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj i e so slednata golemina na zemjodelski proizvodni kapaciteti: minimum 150 ovci od site kategorii i minimum 100 kozi od site kategorii.

(7) Korisnik na sredstvata od stav (2) alineja 8 od ovoj del e Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so pasi{ta na Republika Makedonija.

(8) Korisnik na sredstvata od stav (3) od ovoj del se registrirani Vodni Zaednici soglasno Zakonot za vodni zaednici i na koi im se predadeni sistemite na upravuvawe od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

(9) Korisnik na sredstvata od stav (4) od ovoj del moè da bide samostojno lokalnata samouprava kade se nao|a seloto ili javno-privatno partnerstvo kade kako nositel se javuva ili lokalnata samouprava ili mesnata zaednica na seloto registrirana od lokalnata samouprava.

(10) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po poedine~en korisnik ne moè da gi nadmine slednive iznosi: ne pove}e od 3.000.000 denari za investiciite od stav (2) osven za alineja 7 i 8 na ovoj del; ne pove}e od 18.000 denari mese~no po eden vraboten za investaciite od stav (2) alineja 7 na ovoj del; ne pove}e od 10.000.000 denari vkupen iznos na odobreni sredstva za isplata na investiciite od stav (2) alineja 8 na ovoj del vo period na sproveduvawe na ovaa Programa; 5.000.000 denari za investiciite od stav (3) na ovoj del; ne pove}e od 10.000.000 denari za investiciite od stav (4) na ovoj del.

(11) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1) na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe na realizirani investicii vo visina od:

55% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denot na podnesuvawe na investicijata ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo;60% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;65% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denot na podnesuvawe ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;70% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii od stav (4) od ovoj Del.80% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii od stav (4) od ovoj Del nameneti za selo klasificirano kako ridsko-planinsko ruralno podra~je.

V

(1) Sredstvata od Del I to~ka 4 na ovaa programa vo iznos od 6.000.000,00 denari se nameneti finansirawe na tro{oci za izrabotka na promotivni materijali za ruralen turizam, odnosno za slednive investicii: intelektualni uslugi ili avtorski honorar za izrabotka na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti za lokaliteti i znamenitosti za odredeno ruralno podra~je; intelektualni uslugi ili avtorski honorar za grafi~ka podgotovka za pe~atewe na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti za lokaliteti i znamenitosti za odredeno ruralno podra~je; nabavka na uslugi za pe~atewe na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti za lokaliteti i znamenitosti za odredeno ruralno podra~je vo ne pove}e od 1.000 primeroci; nabavka na uslugi za dizajn i izrabotka na soodvetni znaci za odbeleùvawe i unapreduvawe na {umski pateki; operativni tro{oci za postavuvawe na soodvetni znaci za odbeleùvawe i unapreduvawe na {umski pateki.

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se zdruènija i fondacii registrirani soglasno Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii ili pravni lica registrirani soglasno Zakonot za zadrugite so sedi{te vo ruralno podra~je.

(3) Kako korisnik na investiciite od alineja 4 i 5 od stav (1) moè da se javi i lokalnata samouprava kade se nao|a ruralnoto podra~je ili mesnata zaednica na ruralnoto podra~je.

(4) Korisnicite na sredstvata od stav (3) od ovoj Del mora da ja sprovedat odobrenata investicija soglasno odredbite od Zakonot za javnite nabavki.

(5) Vkupnata vrednost na odobreni investicii po poedine~en korisnik ne moè da gi nadmine slednive iznosi: ne pove}e od 180.000 denari za investiciite od stav (1) alineja 1 na ovoj del; ne pove}e od 300.000 denari za investiciite od stav (1) alineja 2 na ovoj del; ne pove}e od 450.000 denari za investiciite od stav (1) alineja 3 na ovoj del; ne pove}e od 150.000 denari za investiciite od stav (1) alineja 4 na ovoj del; ne pove}e od 250.000 denari za investiciite od stav (1) alineja 5 na ovoj del;

(6) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1) na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-finansirawe na realizirani investicii vo visina od 70% od vrednosta na odobrenata investicija za investicii vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;

VI

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 5 na ovaa programa vo iznos od 8.000.000,00 denari se nameneti za slednovo:intelektualni uslugi ili avtorski honorary za izrabotka i grafi`ka podgotovka za pe~atewe na edukativni materijali i trening za upatstva i pe~atewe vo ne pove}e od 1.000 primeroci; tro{oci za organizacija i oddrùvawe na obuki i treninzi na individualni zemjodelski proizvoditeli; tro{oci za nadomest na avtorski honorari za obu~uva~i i predava~i; nabavka na oprema za obuki so isklu~ok na kompjuterska oprema, kompjuterski softver i mebel.

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se


zdruènija i fondacii registrirani soglasno Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii so sedi{te vo ruralni podra~ja, javni nau~ni ustanovi od oblasta na zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo soglasno Zakonot za nau~no istraùva~ka dejnost, obrazovna institucija ili ustanova koja gi ispolnuva uslovite soglasno Zakon za visokoto obrazovanie, Zakon za srednoto obrazovanie, Zakon za sstru~noto obrazovanie i obuka, Zakon za obrazovanie na vozrasnite, pravni lica registrirani soglasno Zakonot za trgovski dru{tva i pravni lica registrirani soglasno Zakon za zadrugite za zemjodelstvo.

(3) Vkupnata vrednost na odobrenata investicija po poedine~en korisnik ne moè da iznesuva pove}e od 4.000.000 denari.

VII

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 6 na ovaa programa vo iznos od 6.000.000,00 denari }e se koristat za slednite investicii: intelektualni uslugi ili avtorski honorar za formirawe na zemjodelski zadrugi i pravni lica formirani od zdruènija na zemjodelski proizvoditeli formirani po 01.01.2009 godina; nabavka na oprema za kancelariski prostorii i kompjuterska oprema za zemjodelski zadrugi i pravni lica formirani od zdruènija na zemjodelski proizvoditeli formirani po 01.01.2009 godina; nadomest na tro{oci za vodewe na smetkovodstvo za tekovnata 2009 godina zaklu~no so 31.10 2009. Za korisnicite od Programata za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2008 godina se nadomestuvaat i tro{ocite za vodewe smetkovodstvo za period od 01.11. – 31.12. 2008; nadomest na neto-plata na upravitelot na novoformirana zemjodelska zadruga ili pravnoto lice formirano od zdruènie na zemjodelski proizvoditeli formirani po 01.01.2009 godina za period 01.01-30.10.2009 godina; nadomest na neto-plata na upravitelot na zemjodelska zadruga ili pravnoto lice formirano od zdruènie na zemjodelski proizvoditeli po 01.01.2008 godina za period 01.11.2008 godina-30.10.2009 godina; nadomest na neto-plata na upravitelot na zemjodelska zadruga ili pravnoto lice formirano od zdruènie na zemjodelski proizvoditeli formirani pred 01.01.2007 godina za period 01.01.2008-30.10.2009 godina.

(2) Korisnici na merkite od stav (1) od ovoj del se zadrugi i pravni lica osnovani od zdruènija na zemjodelski proizvoditeli koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost.

(3) Vkupnata vrednost na rashodite po poedine~en korisnik ne moè da gi nadmine slednive iznosi: ne pove}e od 30.000 denari za tro{ocite od stav (1) alineja 1 na ovoj del; ne pove}e od 60.000 denari za tro{ocite od stav (1) alineja 2 na ovoj del; ne pove}e od 75.000 denari za tro{ocite od stav (1) alineja 3 na ovoj del; ne pove}e od prose~nata godi{na neto plata izrazena vo meseci vo dejnosta za tro{ocite od stav (1) alineja 4, 5 i 6 na ovoj del.

VIII

(1) Sredstvata od Del I stav (1) to~ka 7 na ovaa programa vo iznos od 18.000.000,00 denari se nameneti za slednive investicii: nabavka na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe na solarna energija; nabavka na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe na bio-gas; nabavka na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe na veterot kako izvor na energija; nabavka na oprema za instalacii za proizvodstvo i koristewe na geo-termalna energija; operativni tro{oci za instalacija na oprema.

(2) Korisnik na sredstvata od stav (1) od ovoj del e semejno zemjodelsko stopanstvo upi{ano vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakon za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj.

(3) Vkupnata vrednost na odobrena investicija po poedine~en korisnik ne moè da nadmine iznos od 2.000.000 denari.

(4) Po isklu~ok od stav (3) od Del I, sredstvata od stav (1) na ovoj del se ispla}aat po princip na ko-fiansisrawe na realizirani investacii vo visina od:

60% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemojdelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denost na podnesuvawe na investacijata ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo;65% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je;70% od vrednosta na odobrenata investicija za �investicii podneseni od nositel na zemjodelsko stopanstvo od 18 godini starost do 40 godini starost na denot na podnesuvawe na investicijata ili èna nositel na zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a vo ridsko-planinsko ruralno podra~je.

Razni ppoizvodi od wed, za{titna obleka, alatkiza p~elapnici, wodeli na p~elni sandaci,stpu~ na litepatupa, ppepapati za tpetwan nap~e lnite sewejstva... bea del od asoptiwanot

{to gi kpase{e p~elapskite {tandovi na wanifes ta -ci jata „Denovi na wedot” vo Vinica. Na ovaa tpidnevnawa nifestacija, ppeku stpu~ni ppedavawa, wladite seza poznaa so osnovite na p~elapstvoto.

Po petti pat, p~elapskoto zdpuènie „Matica” jaop ganizipa ovaa wanifestacija tokwu na ppaznikot Bla -govec. Lolew bpoj gpa|ani uìvaat vo zbogatenata wani -fes tacija, kultupno-uwetni~kite nastapi i degu sta -ci jata na wed i ppopolka.

P~elapite bea zadovolni od opganizipanata posetana p~elapnik, kowbinipano so ppedavawe za ppavilnoppo izvodstvo na watici. Isto taka, opganizatopot do-de li ppiznanija za uspe{nite i dokaàni ppo iz vo di te -li na wed kako wotiv za u{te pouspe{no p~elapewe.

„Ovoj kpaj nudi dobpius lovi za p~elapewe. Od70 ~lenovi na zdpuènie -to, okolu 30 se od vi ni~ -ki ot pegion. Se nadevawde ka so ovaa wanife sta ci -ja }e se zgolewi bpojot nap~e lapi i wladite }e do bi-jat elan za zaniwa va we soovaa dejnost. P~e lap -stvoto e ppo fitabilno inie davawe ppidones za ne-gova afipwacija”, ob jasnu -va Mapjan~o Donev, ppetsedatel na zdpuènieto „Ma tica”.

Izlaga~ite se zadovolni od winatogodi{nite ppi-nosi, iako uslovite ne bea pogodni. Tie se nadevaatdeka godinava }e bide u{te pouspe{na i pobogata zap~elapite.

Nade` za u{tepouspe{no p~elapewe

33MART 2009 |

NASTANDenovi na medot za Blagovec

Pi{uva:Stojan~e Anastasov, FFRM Ko~ani

Redakcijata „Moja Zewja” na najdobpiot p~elap wu dodeli tpiwese~nappetplata na spisanieto so nade` deka sovetite {to gi objavuvaspisanieto }e powognat za u{te pouspe{no p~elapewe.

P~elite na Tpajko Jova nov -ski i Nikola Ne{kovski odbi tolskoto selo Lopaticabi le `ptva na we~ka. Taa se

najala i so p~eli od p~elapnikot naAtanas @ilevski od seloto Dpago{.Kon kpajot na wapt, vo ve~epnite~asovi, we~kata gi napadnala p~e -lap nicite i ppedizvikala watepi-jal na {teta. Ppitoa, uni{tila petp~el ni sewejstva na Jovanovski, oko -lu 20 sewejstva na @ilevski i 35 se-wej stva kaj Ne{kovski.

Spoped Jovanovski, tpi we~ki gina padnale negovite p~elapnici, ba -paj }i xpana. Toj objasnuva deka na-cio nalniot papk „Pelistep” eizvop za wnoèwe na we~kata. „Sega

woè da gi najdete i vo najniskitepla nin ski ppedeli. Bpojnosta nawe~ ki te ja nadwinuva gpanicata {totpe ba da ja iwa vo papkot i toa ppet-sta vuva golewa opasnost za celiotì votinski svet i za p~elite”, veliJo vanovski.

Ovie p~elapi ja tuàt we~katako ja iw go napadnala iwotot. Ppisud skite spopovi, javnite ppavobpa -ni teli vo za{tita na dpàvata, ve -li Tpajko, se izjasnuvaat deka zana ppavenata {teta se pla}a pol o -vi~ na ot{teta oti p~elapnicite nese dovolno za{titeni. „P~e lap ni -kot woè da se za{titi edinstvenoso izgpaden yid od dva wetpa i è -lez na vpata”, objasnuva Jovanovski.

Vo we|uvpewe, sto~apot Jova nov -ski ppedlaga za za{tita na ìvo ti-n skiot svet, kako i na p~elnitese wejstva, lovnite dpu{tva da vp -{at ppixpanuvawe na we~kite soovo {ni i ìtni plodovi. So sawotoppi xpanuvawe so ovo{je i ìtnaxpa na, veli toj, bi se za{tedile wno -gu spedstva {to dpàvata bi tpeba -lo da gi plati kako ot{teta zap~e lapite. Jovanovski ppepopa~uvap~e lapite da ppezewaat wepki sono} no ~uvawe i upotpeba na za{ tit -ni spedstva koi }e ja izbpkaat we~ -ka ta od tepenot.

Pi{uva:Marija Koteska, FFRM Bitola

Za da se za{titi ìvotinskiot svet, kako ip~elnite sewejstva, lovnite dpu{tva tpeba

da vp{at ppixpanuvawe na we~kite soovo{ni i ìtni plodovi, objasnuva

Jovanovski od seloto Lopatica

Me~ka-vizitarkaPROBLEM

Edukacija za podobpa ppoda`ba

Kako da se spasiwe od we~kata?

Sewejstvoto Mifta -pi e edinstvenotose wejstvo vo te tov -sko Novo Selo 2 koe

od gleduva p~eli u{te odpped Vtopata svetska vojna.Na 1.200 wetpi nadwopska vi -so ~ina, seduw de set go di{ ni -ot Mewi{, odgleduva p~eliu{te od svoeto pano detst -vo. Vo 1945 godina ostanuvasa wo so dve ko{nici, no po -doc na ja zgolewuva nivnatabpoj ka. Ovoj penzionep goppe dava svoeto xobi na sna -ata Ipwijete. Taa ve}e 17 go-di ni paboti so p~elite.Ia ko e wajka na tpi walolet -ni deca, dowa}inka, se gpiìza kpavite, taa pped se, egop da p~elapka. „Site pa bo -ti, osven p~elapstvoto, wise vo vtop plan. Letno vpe -

we, pabotiwe zaedno so deca -ta koi newaat nikakvi {kol-ski obvpski. Vo p~e lapst-vo to e vklu~en i soppugotTaip, kako ppodolùvawe nase wejnata tpadicija”, veliIw pijete. Ova sewejstvo pp o -iz veduva sawo livadski pla -nin ski wed. Lo ppodavaat po500 denapi. Velat deka po-pa di kvalitetot na wedot,lu |eto doa|aat kaj niv i goku puvaat od dowa. Isto takawe dot go plasipaat vo Kotopi vo Tupcija. „Ppoizveduvawewed spoped nopwite ppo pi -{a ni vo Kupanot (~ist wedbez dodatoci). Toa ni e na -sle deno od wnogu na{i po ko -le nija. Zna~i, ppoizveduvawena ppiwitiven na~in, bez ni -kak vi dodatoci. Vsu{nost,na {eto nasledstvo zna~eloiz vopno ppoizvodstvo, a nieswe bile vepni kon na{ite

PÊLARSTVO Tradicionalen med

Pi{uva:Majlinda Ibraimi

Sa}e-SkopjeTel: 02/3 211-907

Izvornoppoizvodstvo na wedPpoizveduvawe wed spoped nopwite ppopi{anivo Kupanot (~ist wed bez dodatoci). Toa ni enasledeno od wnogu na{i pokolenija. Zna~i,ppoizveduvawe na ppiwitiven na~in, bez nikakvidodatoci. Vsu{nost, na{eto nasledstvo zna~eloizvopno ppoizvodstvo, a nie swe bile vepni konna{ite zapovedi. Isto taka ostanuvawe vepni ikon na{ite potpo{uva~i”, objasnuva Miftapi

za povedi. Istota ka os tanuvawevepni i kon na -{i te pot po {u va -~i”, objasnuvaMif tapi. Niv ni -ot wed go upotpe-buvaat i za APIte papija. Osventoa, ovaa tepa pi -ja de lu va i kakoantistpes. Ppo -iz vedeniot ppo -po lis, bes plat-no, go da vat nalu |eto koi iwa atpo tpeba od toa,se kako pobude niod peligioznippi ~ini.

Izvopno

ppoizvodstvo -

pouspe{en ìvot

Snaata Iwpijete powaga vo sewejnoto p~elapewe

Tpgovcite i natawu se bogatat nagpb ot na zewjodelcite, velatstpu wi~kite ppoizvoditeli napi pepka. Zewjodelcite obvinuva -

at deka tie iw gi zele i subvenciite zappe dadenata koli~ina vo ppe pa bo tu va~ -ki te kapaciteti. Okolu 1500 ppo iz vo di -te li na kuptovska kapija od Stpuwi~kiotpe gion ostanaa bez poddp{kata. Od stpa -na na Agencijata za finan siska poddp{kai be{e ob paz lo ̀ e no deka toa se ppe da de -ni koli~ini na tpgovci za izvoz. Zewjodel-cite ppa{uvaat dali ppepabotuva~itene waat svoi otkupni punktovi, odnosnoka ko go vp{ea otkupot i nabavkata so pi -pep ka i zo{to ne davaa kantapni bele{kiso pe~at za kogo gi otkupuvaat? Isto taka,zew j odelcite ppa{uvaat ~ii se tpgovcitei za kogo otkupuvaat i dali ne se posped-ni ci powe|u ppepabotuva~ite i zewjodel-cite. Odnosno, dali tie tpgovci neppe dale na ppepabotuva~ite i ne gi zewa -le papite za subvencii nawesto zewjodel-cite, potoa kako e postapeno so ot kup-nata sipovina - se bapa dokaz za toa kadee odneseno otkupenoto ppoizvodstvo itoj, potoa, tpeba da se dostavi do Zew jo -del skiot inspektopat.

Fapwepite povikuvaat da se ppezewenaj ostpa akcija od stpana na Inspektopa-

tot i da se vidi visinata na {tetata, dase sppe~i wanipulacijata so nivnata ppo -iz vedena pipepka (za koja se tvpdi dekavo op{ to ne e ppedadena i ppepabotena odtol ku golew pegion). Zewjodelcite ba pa -at, ovaa godina, Dpàvniot inspektopatza zewjodelstvo, so pisweno izvestuvawe,da napedi sekoj ppepabotuva~ki kapa ci -tet na zewjodelski ppoizvodi (javno itpans papentno ppeku pis weno i wediuw-sko infopwipawe) da gi objavi svoite ot -kup ni punktovi i koe ppavno ili fizi~koli ce otkupuva za niv. Vsu{nost, seto ovatpe ba da se dokaè sawo so pevidipawe nado kuwentacijata na ppepabotuva~ite odstpa na na inspektopatot kolku kupile, odko go, kolkavi koli~ini ppeboteni pi pep -ki izvezle. Pokpaj toa, na westoto da iwatabla so natpis za koja fipwa se vp {i ot -ku pot, bidej}i sawo taka infopwa ci jata}e doppe do zewjodelecot i newa da po s-toi obvinuvawa za institu ciite.

Papite za Kapijataotidoa kaj tpgovcite!?

35MART 2009 |

LRADINARSTVO

Pi{uva:Kole Paskov,Menaxer za uslugi FFRM

Del proizvoditeli ne gi ispolnija usloviteSite ppepabotuva~i na industpiska pipepka, kako i na dowati, fefeponi,kopni{oni i gawba, dokolku gi ispolnuvaat uslovite spoped Ppogpawata za fi-nansiska poddp{ka na zewjodelstvoto vo 2008 godina, }e dobjat subvencii, velatod Agencijata za finansiska poddp{ka i pazvoj na zewjodelstvoto i pupalniotpazvoj. Ovaa wepka, spoped dipektopot na Agencijata, Toni Diwovski e nawenetaisklu~ivo za ppoizvoditelite, so {to se isklu~uva wo`nosta tpgovcite da sejavat kako potencijalni kopisnici na spedstvata. „Tpgovcite ne se celna gpupana Ppogpawata, tuku toa se ppoizvoditelite. Se pazbipa, onie ppoizvoditeli koine gi ispolnija bapanite uslovi, ne dobija papi”, objasnuva Diwovski. Negovatakole{ka, Valentina \o{evska, pakovoditel na sektop za dipektni pla}awe voAgencijata, objasnuva deka sekoja ppogpawa iwa nawena, kpitepiuwi, uslovi ivisina na poddp{ka. Ovaa godina, za sektopot gpadinapstvo, konkpetno za wepkataFinansiska poddp{ka za ppoizvodstvo na industpiska pipepka, dowati, fefep-oni, kopni{oni i gawbi ppedadeni vo ppepabotuva~kata industpija, se ispla}aat12.000 denapi po xektap. „Za àl, pogolew del od ppoizvoditelite ne donesoadokaz deka svoeto ppoizvodstvo go ppedale vo industpiskite kapaciteti i ne goostvapija ppavoto na subvencija po ovoj osnov”, veli \o{evska.

Otkup na pipepka na punkt

Za da se dojde do kvalitetenpa sad, a potoa i do kva li te -ten ppoizvod, potpebno ewno gu vpewe i tpud, kako i

po s ebna podgotovka. Ppitoa, ednaod najzna~ajnite fazi e kalewewetona bostanot. Taa po~nuva so zasadu-va we na takanape~eni „lejki”. Tie,po docna, na ppoizvoditelite iwslu ̀ at kako osnova za ppoizvodstvona pasadot za bostan.

Celiot ppoces po~nuva so sa de -we na lejkite vo saksii. Otkako }edoj dat vo faza na dva lista, na suvapo vp{ina i vo posebni paleti, seza saduvaat sewkite od bostanot.Do kolku se e kako {to tpeba, vo pe-pi odot koga bostanot }e popasne dotpi lista, toj se kalewi na podloga -ta od lejkite. Aktivnostite za po~ -nu vaat so se~ewe na stebloto odlej kata, koja se ostava sawo na dvali sta. Potoa, taa se zasekuva, a vowe |uvpewe, vo vid na klin, se zase -ku va i kopenot od bostanot. Po ova,toj se ppicvpstuva so konec ili vopo sledno vpewe, so posebni {tipki.Ko ga }e zavp{i ppocesot na kalewe -we, kalewite se pokpivaat i se os-ta vat zatvopeni dva do tpi dena,bi dej}i, kako {to velat ppo iz vo di -te lite, dipektnata svetlina woèda na{teti vpz sawiot pazvoj na pas-te nieto. Posle ovie dva do tpi de -na, postepeno, sekoe utpo, se otvopapo vp{inata se do wowentot koga ka -le wite }e zakpepnat. Spoped dolgo -go di{noto iskustvo napp oizvoditelite, otkako }e bidatsi gupni deka se powinalo kako {totpe ba, se ppewinuva kon sekojdne v -no to ppovetpuvawe so cel da se iz -beg ne pojavata na plawenica.Ra saduvaweto na postojanoto westopo ~ nuva vo pepiodot koga kaleweni -ot bostan }e dojde na golewina od

~e tipi do pet lista. Iskustvoto po -ka ̀ alo deka kaleweweto e wnoguva` no za kvalitetno ppoizvodstvooti taka bostanot dobiva podloga,od nosno osnova so wnogu posilen ko-pe nov sistew. Podlogata od lejkatae daleku pootpopna na povp{initeka de {to se sadi, so {to se nawa lu -va i wo`nosta za pojava na odpedenibo lesti. Otpopna e na su{a i na bo -les ti, a se dobiva i wnogu podobpoppo izvodstvo (daleku podobap kva -li tet i pogolewi ppinosi vo odnosko ga bostanot se sadi dipektno bezppi wena na kalewi).

Od listdo bostanRasaduvaweto na postojanoto mestopo~nuva vo periodot koga kalemeniotbostan }e dojde na golemina od ~etirido pet lista

36 | MOJA ZEMJA

POLEDELSTVO Kalemewe bostan

Stpuwi~kiot pegion e eden od naj -golewite ppoizvoditeli na bostanvo dpàvata. Ovaa kultupa posebnoe zastapena vo selata vo po d no` -jeto na planinata Belasica, kako{to se Labpovo, Kole{ino, Bo pi so -vo, Mokpievo i Mokpino. Ovde, edenppose~en ppoizvoditel na bo staniwa we|u eden i dva xekta pi.

Tehniki na kalemewe bostan

1. Vpletena tehnika

2. Strani~no kalemewe

3. Japonska (vozdu{na) tehnika

4. Kalemewe so naboduvawe

Pi{uva: Zoran Georgiev

Kaleweweto bapa tppeniei posebni uslovi

Kaleweweto e uspe{no

Toploten reìmProizvodno oddelenieTewpepatupata na po~vata ili supstpatot od pasaduva -we do plodonosewe, vo tekot na denot, tpeba da izne-su va 18-20oS, a nave~ep taa e 17-18oS. Tewpepatupata navoz duxot (ppi son~evo vpewe), ppeku den, e od 22 do 26ste peni, a nave~ep od 16-18oS. Dokolku e obla~no, dnev-na ta tewpepatupa e 18-20oS, a no}nata 15-17oS.

Za vpewe na plodonoseweto, tewpepatupata na po~ va -ta ili supstpatot vo tekot na denot tpeba da bide 18-20oS, a vo tekot na no}ta 17-19oS. Tewpepatupata navoz duxot ppi son~evi denovi tpeba da iznesuva 24-28cel ziusovi stepeni, a vo tekot na no}ta 18-20oS. Ppi ob -la~ ni denovi, dnevnata tewpepatupa tpeba da iznesuvaokolu 20-22oS, a no}nata 16-18oS.

Miniwalna aktivna tewpepatupa za dowatot e 12oS ina ovaa tewpepatupa ppestanuvaat fiziolo{kite ppo-ce si. Spoped toa, vo za{titenite ppostopi, taa ne tpe -ba da se siwne pod 14 celziusovi stepeni. Maksiwalnataak tivna tewpepatupa za dowat e 32oS. So po na ta wo{ no -to poka~uvawe na tewpepatupata se nawaluva fotosin-te zata i opa|aat cvetovite. Za da ne dojde do tew pe pa-tupen stpes, vodata za navodnuvawe tpeba da iwa 22-24oS.

Voden reìmProizvodno oddelenieZa vpewe na odgleduvaweto, vla`nosta na po~vata ilisup stpatot do plodonosewe tpeba da bide 70-75% PVK(pol ski - voden kapacitet), a za vpewe na plodo no se we -

to 75-80% PVK. Relativnata vla`nost na vozduxot doplo donoseweto tpeba da iznesuva 60-70%, a za vpewe naplo donoseweto i sozpevaweto 60-65 ppocenti. Dnevna -ta potpeba za voda iznesuva ppibli`no 4-5 l/w2. Vo za-vis nost od dolìnata na vegetacijata i niza dpugifak topi, vkupnata potpeba za voda iznesuva okolu 1000-1500 l/w2.

Svetlosen reìmProizvodno oddelenie Bidej}i dowatot e isklu~ivo xeliofilno (svetloqu bi -vo) pastenie, po pasaduvaweto se neopxodni winiwuw10.000 luksi (wepka za odpedeno koli~estvo svetlina),a optiwalno e okolu 35.000 luksi. Dowatot e pasteniena kus den, so winiwalno tpaewe na denot od 10 ~asa.

Vozdu{en (gasov) reìmZa fotosintetskata aktivnost, edna od glavnite kowpo -nen ti e ppisustvoto na jaglepod dioksid vo vozduxot.Ne govata koncentpacija vo vozduxot iznesuva okolu0,03% i naj~esto ne e dovolno za dobivawe visoki i kva -li tetni ppinosi, posebno koga ppoizvodstvoto se od-vi va vo za{titeni ppostopi. Zatoa, se ppepopa~uvazbo gatuvawe na vozduxot so jaglepod dioksid vo pepiodko ga uslovite za fotosintetska aktivnost se najpovol -ni. Ppi son~evo vpewe, koncentpacijata na SO2 tpebada iznesuva okolu 0,2-0,3%, a ppi obla~no vpewe, taa e0,1-0,2%. Dopolnitelnoto koli~estvo SO2 se vnesuva voppoizvodnoto oddelenie od 10 do 11 ~asot, ppi pela-tivna vla`nost na vozduxot od 65% i tewpepatupa od22-25oS.

Mikroklima voza{titeni ppostopi

LRADINARSTVODomat (Lycopersocon esculentum Mill.)

Pi{uva: Tome Timov, dipl. zem. in`.

HACCP

1

2

3

4

Posebni peìwi

za uspe{no

ppoizvodstvo

Mowe Savovski, vo atapot na seloto Nov Kapa-opwan, op{tina Kapbinci, winatiot wesecnasadi 15 xektapi nov nasad so lozje. Ovoj ak-cionep vo fipwata „Poledelstvo” objasnuva

deka {tipskoto podnebje gi iwa site kliwatski ipo~veni ppeduslovi za odgleduvawe vinova loza. So ova,toj ja ppodolùva tpiesetgodi{nata tpadicija nasadewe lozje vo pegionot na Kapbinci. Savovskinasadil „vpanec”, „weplot”, „{apdone”, „kabapne” i„sipax”.

1. Pped da po~ne so sadewena lozovite nasadi, Sa vov -ski nappavil analiza na pe -do lo{kiot sostav na zew ja-ta. Ppofesopite od FZNXod Skopje utvpdile deka nazew jata i nedostiga wnoguazot i wal ppocent na fos-fop i kaliuw, iako gi zado-vo luva site ostanati pped -uslovi (pesok, glina, xu -wus...).

2. Po ispituvaweto, toj nabavil sadnici od dvajcapazli~ni dobavuva~i. Vpz osnova na izvp{enata anal-iza i spoped ponudenite ceni, toj kupil 50.000 sad-nici, sadej}i po 3.200 sadnici na xektap. Savovski gisadel na pastojanie od wetap i dvaeset we|u loznicitei 2,5 wetpi we|u pedovite. Po dlabokoto opawe za pod-gotvuvawe na povp{inite za sadewe, ovoj zewjodelec janivelipal zewjata so tawipa~a.

3. Pped da gi nasadi lozite, Savovski postavil podze-wen sistew za navodnuvawe „kapka po kapka”. Veli deka seodlu~il za vakviot sistew popadi wnogute ppednosti voodnos na dpugite na~ini na navodnuvawe, odnosno pped-nostite i vo spopedba so sistewot „kapka po kapka” kojse postavuva nad zewja. So ova, genepalno, spopedSavovski, se ppevenipaat su{nite pepiodi koi sledu-vaat po kliwatskite ppoweni. Vodata }e ja nabavuva odppipoden bunap. So powo{ na puwpi }e ja iska~uva doodpedeno nivo i ottawu, po ppipoden pad, }e se sleva vonasadite.

4. Investicijata za postavuvawe nasistewot „kapka po kapka” pod zewja,spoped Savovski, }e ja vpati za tpipodni godini (od po~etokot na ek-sploatacija na lozjeto). Isto taka,kako {to se pedat planovite na ovojkpupen zewjodelec, toj }e investipavo sistew za wonitoping, analiza ifeptigacija. So toj sistew, koj iwasonda i wonitoping sistew (paboti

na solapna enepgija), sawostojno }e ja ispituva zewjatai nejzinite kapaktepistiki koga saka i od kade {tosaka. Dobienite pezultati gi ppa}a na feptigatop (sta-cionipan na edno westo) i pezultatite, avtowatski, gidobiva vedna{. Po ova, veli Savovski, sistewot saw }epu{ti s# {to $ e potpebno za ppixpanuvawe na zewjata.

5. Sistewot za feptigacija se stava na 40 santiwetpidlabo~ina. „Ppocesot po~nuva so wapkipawe napovp{inata - kade {to odat pedovite. Otstpana, bapew30 santiwetpi papalelno, se postavuva sajla za da sedpì ppavec i so injektop se stavaat cpevata na sped-inata. Cpevoto e postaveno na tpaktop i se pu{ta av-towatski. Zna~i, sawo tpojca lu|e go postavuvaatcpevoto za wnogu bpzo vpewe”, veli Savovski.

6. Ekipata na „Moja Zewja” ppistigna kaj ovoj zewjodeleckoga se sadea novite lozovi nasadi. Po tpaktopot kojvle~e{e cistepna so voda, odea {est lu|e koi gi ppaveadupkite, gi pu{taa loznicite i gi zatpupuva so obi~nodpvo. Za bpzo vpewe tie nasadija ogpowni povp{ini.

39MART 2009 |

LOZARSTVOSadewe nov lozov nasad so sistem „kapka po kapka"

Pi{uva: T. Stoj~evski

Navodnuvawetoe bitno zauspe{nolozapstvo

Pped da gi nasadi lozite,

Savovski postavil podzewen sistew

za navodnuvawe „kapka po kapka"

Tpaka za

podzewno

navodnuvawe

Ppi sega{niot stepen napaz voj na texnikata, xib-pid nite tpaktopi pealnowo ̀ at da kopistat kowbi-

nacija na pogon od wotop so vna-tpe{ no sogopuvawe i elektpowotop,koj se napojuva so elektpi~na enep -gi ja od batepija. Vakov tip tpaktopivo sepisko ppoizvodstvo s# u{te nepostojat, iako postojat ppi~ini zaistpaùvawe na pepspektivite nanivniot pazvoj. Za pazlika od tpak-topite, avtowobilskata texnika e~e kop ponapped so xibpidniot po -gon, taka {to nekolku godini se ppo -izveduvaat sepiski elektpo xibpid-ni patni~ki avtowobili. Dostignu-vaweto vo avtowobilskata texnikawoè da bide patokaz kon pazvoj naxib pidnite tpaktopi. Za nivniotpaz voj iwa walku publikuvani poda-to ci, no postojat najavuvawa za od -pe deni istpaùvawa.

Na zewjodelskiot saew „Agpi tex -ni ka” 2005 godina vo Xanovep, Lep-wa nija, kowpanijata CASE IH ja ppet -

stavi studijata na elektpowexa ni~ -ka tpanswisija na tpaktop so wo} nawotopot od 120 kW. êkop ponappeddo xibpidniot tpaktop nappavi kow-pa nijata John Deere. Kaj tpaktopiteod sepijata John Deere 7030 Premi -um, kaj wodelite John Deere 7430 i7530 so oznaka (E), se vgpaduva gene -pa top na elektpi~na enepgija kojovoz woùva ppoizvodstvo i kopiste -we na elektpi~nata enepgija za po -tpe bite na potpo{uva~ite na tpak -topot i nadvop od nego. Lenepato pote swesten powe|u wotopot so vnat -pe{no sogopuvawe i tpanswisija tana tpaktopot, a dobiva pogon od za -wavnikot na wotopot. Ppoizveduvaelek tpi~na enepgija so wo} do 20 kW.Naponot iznesuva 230 V ili 400 V nanaizweni~nata i 14,3 V na edno na -so~ nata stpuja.

Ppoizvedenata stpuja od genepa-topot kaj tpaktopot se kopisti zapo gon na ventilatopot na ladilni -kot, puwpata za te~nost, kowppeso -pot za vozdux (ako tpaktopot pas po-laga so takov uped), pnevwatskatain stalacija i kowppesopot na kli -wa-upedot. Elektpi~niot pogonovoz woùva zna~itelno olesnuvawei uppavuvawe so ovie upedi i se ost-vapuva pogolew stepen na iskopis-tenost. Pokpaj ova, silniot ge nepa- top ovozwoùva snabduvawe na nad-vope{nite potpo{uva~i so elek-tpi~ na stpuja, kako {to se apapat zaelek tpi~no zavapuvawe, puwpa za po -le vawe na posevi, wotopna pila idpu go. So toa se ovozwoùva nivnappi wena nadvop od dowenot na elek-tpi~ nata wpeà za izvp{uvawe napa boti na sawite papceli. So toa,tpak topot ppetstavuva podvièn

elek tpi~en agpe-gat.

Elektpi~niotza dviùva~ na dve -te we{alki, kako iavtowatskoto dozi-pa we, se usogla se -ni so bpzinata nadvi ̀ ewe na tpak-to pot ppeku tepwi-na lot na up pavuva-we i pastupawe vosetot na tpakto -pot.

Xibpidni tpaktopi

Silniot generator ovozmoùva snabduvawe i na nadvore{nite potro{uva~i soelektri~na struja (aparat za elektri~no zavaruvawe, pumpa za polevawe na po-sevi, motorna pila i drugo)

MEXANIZACIJA Razvoj na traktorite

Pi{uva: Prof.d-r Dragi Tanevski, FZNH

Vo bliska idnina, koga }e se zgolewi ppiwenatana ovie tpaktopi, se o~ekuva ppiwena na pogolewbpoj elektpowotopi kaj ppiklu~nite wa{ini. Ppvppiwep za vakvo pe{enie e vgpaduvaweto na elek-tpowotopen pogon na diskoviot pastupa~ na wi ne -palno |ubpe na fipwata Rauch. Rastupa~ot nawi nepalno |ubpe Rauch Axis EDR e ppv vo svetot naelektpi~en pogon so napon od 400 V. Blagodape-nie na tpaktopot koj ppoizveduva stpuja, site wex-anizwi na pastupa~ot - diskovite, we{a~ot na|ubpeto, apapatot za dozipawe, pabotat ppekuelektpi~ni vodovi. Sekoj od dvata diska iwa sop-stven elektpowotop od 400 V i iwa pegulatop zabpojot na vpteì.

Elektpowotop za pogon

John Deere 7430E

John Deere 7430

Ppoizvoditel: Vogel i Nut (najgolewppoizvoditel na plugovi vo EY)Zewja na poteklo: Avstpija

Tehni~ki karakteristiki:Raboten zafat: 3 wetpiTeìna: ppazna 1.900 kilogpawiRastojanie pome|u redovi: 12, 5 san-tiwetpiBroj na redovi: 24Kapacitet na rezervoar za seme: 840 litpi + opcijadodatok 400 litpiMonitor so kompjuter za sledewe na naseanite xek-tapi, dnevno, sezonski ili vo edinica vpeweKardanStandardna oprema na kpatka tawipa~a so 24 diskoviod 460ww, guweni potpopi za za{tita od kawewa, wo`nostod {teluvawe na dlabina na tawipawe i nakosuvawe nadiskovi vo linija. Dupli lagepi na sekoj disk, fabpi~kizatvopeni i za{titeni od nadvope{ni vlijanija i tpojnoza{titeni od penowipaniot ppoizvoditel SK F.Vaqak za zatrupuvawe od 500 wwSkali za uvid vo rezervoarot na sealkataMo`nost od ostavawe na nenaseani tragovi t.n. „Trim-line system” - tpagovi vodilki za podocne`no ppskaweso xewiski spedstva

Sealka e naweneta za seewe ìtapici i iwa wnogu go -lew kapacitet 20xa na den. Sealkata paboti i ppi bp zi -ni od 10-12kw/~as na opani i ppippeweni povp{ini, kakoi na neopani i neppippeweni povp{ini - dipektnoseewe. Vakov tip sealka vo Makedonija se nao|a vo fip-wa ta „Leopapd” [tip. Lolewa ppednost na ovaa sealkaso diskovi od ppedna stpana vo odnos na sestpinskiottip na vakvi kowbinipani sealki so veptikalna pota-

ciona fpeza od ppedna stpana, este penot na sigupnost. Iweno, seal -ki te so veptikalna potaciona fpe -za se kapdanski wa{ini, ppenosot nasna gata e ppeku kapdanot i sistewna zap~anici, koj po odpedena upot -pe ba se podlo`ni na golew pizik odkp {ewe. Ppoblew, koga nekoj od zap -~a nicite }e se skp{i (popadi istpo -

{e nost ili ako wa{inata nadide nakawen), e vo iz gube - no to vpewe za negova nabavka i ne-govata zawena. Za toa vpe we, wa{inata „stoi”, ne e vofunkcija i se gubi dpa go ceno vpewe „vo sezona”, vo vpe-wenski uslovi koi doz vo luvaat seewe. I vtopata pped-nost pped sealkite so po to-dpqa~a e toa {to taapaboti i ppi kaweniti tla i ppi vla`ni uslovi, zatoa{to otpopot {to se sozdava ppi pabota so diskovi ewnogu powal otkolku kaj vepti kal na potaciona fpeza iiziskuva tpaktop so powala snaga 160 ks.

Sealkata iwa wo`nost, so dodatok od ppekpivka zava kuwskiot dozatop i izlezni pedni dozatopi, da sadii p~enka na 75 santiwetpi i soodvetni kultupi za vakovtip seewe. No, se pazbipa, kvalitetot na posadenoto ne -wa da bide kako so nawenska sealka za p~enka od zapadentip, zatoa {to ne woè to~no da se postigne odpede-nata dlabina i paspoped.

Kako edinstvena nega-tiv na stpana na ovaaseal ka ja naveduvawe po -tpe bata opanata po vp {i -na za seewe da bidepo pawnata so tawipa~a socel da se popolnat pazo -pi te od opawe.

Nikol~e Trampevski

45MART 2009 |

MEXANIZACIJATeradril A300, vakumska sealka so tawira~a (nosena)

Ogromen stepen na sigurnost

Lolewa ppednost na ovaa sealka sodiskovi od ppedna stpana vo odnos nasestpinskiot tip na vakvi kowbinipanisealki so veptikalna potaciona fpezaod ppedna stpana e stepenot nasigupnost

Cenata na ovaa vakuwska sealka,oppewena so diskovi od ppednastpana i vaqak za zatpupuvawe, iz-nesuva 20.000,00 evpa. Posovpewe-niot tip, dopolnitelno oppewenso dupli diskovi za sekoj ped za za-tpupuvawe na seweto, od zadnastpana iznesuva 24.000,00 evpa

Dipektno seewe

Vaqak

zatpupuva~

Diskovi

Studentite od Fakultetot za zewjodelski naukii xpana, vo oktowvpi, }e bidat ovogodi{ni do -wa }ini na IAAS Apt festivalot, koj ppetsta -vu va platfopwa za kultupna pazwena we|u

zew jite-u~esni~ki i wo`nost za ppowocija na na{atazew ja, kultupa, uwetnost, xpana i obi~ai. Ovoj festivalza ppvpat se odpàl pped dve godini vo Ankapa, Tupcija,a lani dowa}ini bile studentite od Ilinois, SAD. Ovaawa nifestacija ppewinuva vo tpadicija. Nacionalniotko witet na IAAS Makedonija podgotvuva odli~na ppo-gpa wa za godina{niov Apt Festival, kade {to u~esni -ci te od wnogu zewji }e woè da gi istpaàt i iskusat

uba vinite na Makedo -ni ja. Nasekade niz sve-tot, kultupata izew jodelstvoto se votes na vpska, a del odse koja kultupa e iuwet nosta. Mnogu odstu dentite svoiteuwe t ni~ki talenti }egi pokaàt vo ne kol -ku te uwetni~ki ko lo -nii. Llaven wotiv iins pipacija za foto -gpa fiite, slikite ipo ezijata }e bidat ne-do ppenite ubavini naMa kedonija, kako {tose wegalitskata op -sep vatopija Kokino,ka wenite figupi odKuk lica - kpatovsko, wanastipot Sv. Tpojca, selo Ska~ -kov ci, kuwanovsko, Kole{inskite i Swolapskite vo do -pa di, Dojpan i Dojpanskoto Ezepo (kade {to gostite odce liot svet }e se zapoznaat so tpadicionalniot na~inna pibolov), Tikve{kiot i Povapdapskiot vinski pegion(ka de {to }e se izvp{at nau~ni poseti na nekolku vi -nap ski vizbi) i ostanati ppoizvodni i zewjodelski lo -ka liteti. Nastanot }e se odpì vo ppvata polovina naok towvpi, bidej}i panata esen e pepiod koga ubavinatana Makedonija e vo kulwinacija.

Nastanot }e se odrì vo prvata polovina naoktomvri, bidej}i ranata esen e period kogaubavinata na Makedonija e vo kulminacija

ZEMJODELSKI ART FESTIVAL Makedonija, doma}in na mnogu studenti od svetot

AGENCIJA ZA KONTROLAI SERTIFIKACIJA NA ORGANSKI PROIZVODI,PRERABOTKI I PROMET

EDINSTVENA AKREDITIRANAVO MAKEDONIJA I OVLASTENA ODMINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO,

[UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

ul. Dame Gruev br. 5-8/9 Skopjetel./ faks 02/3239 239

e-mail: [email protected]

Pi{uva: Darko Karakolevski

Pretsedatel na IAAS Makedonija

Nacionalniot kowitet na Me|unapodnoto zdpuèniena studenti po zewjodelski i spodni nauki (IAAS) e os-novan vo 1998 godina na Fakultetot za zewjodelskinauki i xpana vo Skopje od stpana na nekolku studenti.Vo 2003 godina stanuva polnoppaven ~len na IAASWopld, a dotoga{ funkcionipa kako ~len-kopespodentso {to u~estvuva na pazweni, pabotni kawpovi, sewi-napi i ppoekti na FAO i YNESKO. IAAS Makedonijappetstavuva nevladina i neppofitabilna opgani-zacija koja na studentite po zewjodelski i spodninauki iw nudi wo`nost za ppofesionalna nadgpadba inefopwalno doobpazuvawe ppeku tiwska pabota, li~niiskustva, istpaùvawa i podgotovka na ppoekti vooblasta na zewjodelstvoto i spodnite nauki.

Kultupata izewjodelstvotose vo tesna vpska

Studentite vo

stpuwi~ko

Vo Republika Makedonija okolu 950 iljadi xektapise pod {uwa. Od niv, 90% se vo dpàvna, a 10% voppivatna sopst ve nost. Ovie podatoci tpeba da sezewat so pezepva, zatoa {to vo tek e zavp{nata faza

za izloùvawe na iwotite vo Agen cijata za katastap nanedvi`nosti {ipuw dpàvata. Od dpuga stpa na, wnogu nivi,livadi i pasi{ta se obpasnati so {uwa vo koja wo ̀ e da sevp{i dupi i se~a, no ne se ppenaweneti vo {uwa. Isto ta ka,spoped nekoi neoficijalni podatoci, iwa ve{ta~ki ezepa,lo kal ni i wagistpalni pati{ta, koi s# u{te se vodat kako{uwa. Za toa, dpàvata tpeba da ovozwoì uslovi i zakonskapawka, so od pe dena stiwulacija za ppenawena na kultupiteobpasnati so {uwa, bi dej}i sopstvenicite ne se wotivipanisawi da go stopat toa.

So {uwite kako dobpo od javen intepes se stopanisuva sopo se ben Zakon za {uwi od 1997 godina. So nego, sop-stvenicite ne se za do volni popadi nedefinipanata sop-stvenost, wonopolot vo we naxipaweto so ppivatni {uwi odsubjektot {to stopanisuva so dp ̀ avnite {uwi, newawetou~estvo i uvid vo planipaweto so {u wi te, newaweto uvid,u~estvo i povpatna infopwacija za tpo{ewe na spedstvataod ppostata peppodukcija {to gi pla}aat sopstve ni cite (naiwe pposta peppodukcija, sopstvenicite, spoped zako not,pla}aat 80 denapi na kuben wetap za sekoj ise~en kubenwetap dpv na wasa). Potoa, finansipaweto na za{titata na{uwite, va lo pizacijata na op{tokopisnite funkcii na{uwite, visokata cena na uslugata {to ja pla}aat, apsupd-nosta vo odobpenieto za ppo da` ba na ve}e odobpena dpàvnawasa za se~a, ppidpu`na dokuwen ta cija i nejzino defini-pawe i wnogu dpugi pe{enija koi go ppavat ne ppiwenliv pos-tojniot zakon.

Vo tek e donesuvawe na nov Zakon za {uwi, koj se nao|a vosobpa ni ska ppocedupa. Od nego o~ekuvavwe wnogu, no odna{ite klu~ni pped lozi wnogu walku e vneseno vo ppedlog-zakonot vo sobpaniska ppo cedupa. Na poslednoto ~itawe nappedlot-zakonot za {uwi, koe se odpà winatiot wesec, zaàl, Asocijacijata ne be{e pokaneta, naj vepojatno popaditoa {to opganizatopot na sednicata ne znae deka postoistpana za koja e nawenet zakonot. Reakciite i nezadovol-stvoto bea iskaàni na pove}e na~ini do site pelevantniinsti tucii, ppi {to dojde do spedba so pesopnoto Minis-tepstvo. Ys peavwe da dogovopiwe deka site na{i zabele{ki,vo vid na awandwa ni, }e bidat vgpadeni vo noviot Zakon za{uwi.

Za kopistewe na {uwite, sopstvenikot tpeba da dobieodobpenie od dpàvata ppeku subjektot koj stopanisuva sodpàvnite {u wi. Tokwu tuka sopstvenicite na {uwi ja iwaatnajgolewata za bele{ka, bidej}i subjekt koj stopanisuva sodpàvnite {uwi tpe ba da dade odobpenie za se~a na dpvnawasa na dpug subjekt - sopstvenik na {uwa. Spoped Nacio -nal nata asocijacija "Ppivatni {u wi", dpàvata se odnesu vakako sopstvenik na ppivatnite {uwi ppe ku Javnoto ppet-ppijatie "Makedonski {uwi" i wu dava wonopol vo sto pa -nisuvaweto so site {uwi, bez pazlika ~ija sopstvenost se.

iljadi xektapi{uwa vo zewjava

47MART 2009 |

[YMARSTVOProblemi so {umskata legislativa i predlog-re{enija

Pi{uva: Branko Skenderski

pretsedatel na Asocijacijatana sopstvenici na privatni {umi

Predlozi na Nacionalnata asocijacija za noviotZakon za {umi� odobpenie za se~a, isppatnica i oznaka na steblataili povp{inata da se vp{i od licencipan subjekt;� da se izvp{i valopizacija na {uwite, od no s no da sevovede naplata na op{tokopisnite funkcii na {uwiteod nivnite kopisnici;� spedstvata od naplatata, povtopno, da se vpa tat vo{uwapstvoto ppeku podignuvawe na no vi {uwi, odgle-duvawe na postojnite {uwi, niv na za{tita, planipawevo {uwapstvoto i wno gu dpugi aktivnosti vpz osnovana ppo ek ti;� stpogi ppavila na zawena na dpàvna so ppivatna sop-stvenost;� opfa}awe na ppipodno po{uwenite po vp {i ni pod{uwa so ppogpawata za ppo{ipena peppo dukcija;� planipawe vo ppivatni {uwi i u~estvo na sop -stvenicite na {uwi vo izgotvuvawe na pla novi i ppo-gpawi;� u~estvo i uvid na sopstvenicite na {uwi ppi pasppe-delba i tpo{ewe na spedstva {to se pla}aat za ppostai ppo{ipena peppodukci ja.

950 Vo Makedonija iwa okolu 55 iljadi sopst ve ni ci na {uwikoi iwaat vo sopstvenost od de kap do stotina xektapi.Najgo le wi te sop -stvenici iwa at400 xektapi (do b-ieni so ppo cesotna denacional-izacija), no tie s#u{te ne se ~lenovina Nacionalnataaso cija cija na sop-st venici na ppi-vat ni {uwi popadine pas~isteni we |u- sopstveni~ki od -nosi. Sopst venikso najgolewa po vp -{i na, ~len na Aso-ci jacijata, po sedu-va 100 xektapi iak tivno u~estvuvavo na{ata pabota.

Lolewi ppoblewi

i dolga bitka!?

Pi{uva: Sa{ko Popov

Vo posledno vpewe, Stpuwi~kiotpegion stanuva s# poatpaktiv-na tupisti~ka destinacija. Newa

wope, newa ezepo, no iwa ppipodni pet-kosti koi gi voodu{evuvaat poseti-telite. Ako do pped desetina godinitie bea sawo ppivilegija na ppipo-data i ìtelite koi ìveat vo niv-na blizina, sega tie se dostapni zasite i ppetstavuvaat cvpsta osnovaza pazvoj na eko-pupalniot tupizaw.

Swolapskiot, Kole{inskiot,Labpovskiot vodopad, Mokpinskiteizvopi, Monospitovskoto blato,wnogute cpkvi, wanastipi se sawo delod ppipodnite ubavini i kultupno-istopiski spowenici {to gi iwastpuwi~ko kako ppovokacija da seposetat i da se uìva vo niv.

Blagodapej}i na lokalnite sa wo up -pavi i na we{tanite od okolnite se la,ppipodnite petkosti se ob la go podeniidostapnizapelaksacijaiuìvawe. Tok-wu ovie ubavini, zaedno so ìvopisna-ta Belasica, ve}e „na golewo„ gi pot-tiknuvaatìteliteodpodbelasi~kitesela da se zaniwavat so selski tupizaw.Minatoto leto {ipoko gi otvopivpatite za do wa{ ni te i za stpanskitetupisti, koi bea iznenadeni od ubavi-nite na ova podnebje. SewejstvotoKostadinovi od selo Labpovo se we|uppvite koi sepioznopo~naa da se

zaniwavat so pupalen tupizaw. Za tpiweseci kaj niv ppestojuvale dupi 100gosti od Xolandija i Belgija, koi vo op-ganizipani gpupi uìvaa vo ubavinitena Labpovo, Labpovskiot vodopad i voselskite specijaliteti. „Re{ivwe nagostite koi se swestuvaat vo xotelitevo Stpuwica da iw opganizipawe selskitpadicionalen pu~ek i ppo{etka poubavinitenaBelasica. Iwawnogune{ta{to tpeba da se vidat. Tie, ednostavno,se iznenadeni od vodopadite, kliwata,a pped s#, od na{ata tpadicionalna ku-jna. Iw podgotvuvawe specijalitet „go-nen petel”, odnosno opiz so dowa{nopile{ko, tav~e-gpav~e, sveà salata idowa{na pakija i vino”, velat od sewej-stvoto Kostadinovi.

Od selski turizamse ìvee „carski“Smolarskiot, Kole{inskiot, Gabrovskiot vodopad, Mokrinskiteizvori, Monospitovskoto blato, mnogute crkvi, manastiri se samo delod prirodnite ubavini i kulturno-istoriski spomenici {to gi imastrumi~ko kako provokacija da se posetat i da se uìva vo niv

RYRALEN TYRIZAM Oblagorodeni prirodni retkosti vo strumi~ko

Ytvpduvaweto na cenite za ppestojs# u{te ppetstavuva ppoblew zaì te li te na stpuwi~ko. Vo Swo-lape, bapew zase ga, tupistite edin-stveno woè da no }evaat vo selskidowa}instva po cena od 200 do300 denapi od no}. SewejstvotoKostadinovi od Labpovo, zasega, neizdavaat sobi za no}evawe. Na planse da go ppo{ipat i pekonstpuipa -at iwotot vo seloto za da bide poa-tpaktiven za tupistite. Tie opga-ni zi paat ppe~ek na tupisti, vovklu~en pu ~ek i ppo{etka po okol-nite ppipodni ubavini. Za vakvatausluga na pla }aat 5 do 10 evpa od~ovek, vo zavis nost od speci-jalitetite {to gi ba pa at tupis-tite. Velat deka od selski tupizawdobpo ìvee edno ~e ti pi ~leno se-wejstvo vo tekot na celata godina.

5 do 10 evra za uìvawe

48 | MOJA ZEMJA

Yìvawe vo

ubavinite na

Makedonija

Sli~na e sostojbata i vo selotoSwolape. Tawu ve}e se izdavaat isobi za ppestoj. Lpa|anite intenzivnoinvestipaat vo ppilagoduvawe nasvoite ku}i za idnite gosti.Postapite ìteli nudat paznovidnoovo{je, wed, zelen~uk i dpugi eko-lo{ki ppoizvodi. Me|u dpugoto, gos-tite uìvaat i vo opganizipanitepaznovidni spoptski wanifestaciina Swolapskiot vodopad.

Ovie pet papagpafa od otowan-skiot gpa|anski zakon (Medzelle Iahkjami serije) se odnesuvaat nap~elapstvoto. Spoped nego, po {ep-ijatot, p~elapite bile za{titeni,no isto taka i dol`ni na dpàvatada i davaat po desetina od nivno-to ppoizvodstvo na wed.

^len 903, str.3: Ako nekoj ~oveksi ppisvoi tu|a ko{nica so p~eli,sopstvenikot na taa ko{nica si gozewa i wedot.

^len 904: Med p~elite, koi seswestile vo edna gpadina, ppi-pa|aat na sopstvenikot na taagpadina. Dokolku nekoj go zewe ipotpo{i nivniot wed, toj e dolènda go nadopolni.

^len 1305: Medot koj }e bidenappaven vo gpadinata na nekoj~ovek, tuka spa|a i bpojot nappoizvodi, plodovi na taa gpadina,se sopstvenost na toj ~ovek koj edolèn na dpàvata da i dade de-setina od ppoizvodstvoto.

^len 1306: P~elite i wedot koise swesteni vo tu|a ko{nica, ppi-pa|aat na sopstvenikot na taako{nica.

[erijat ip~elarstvo(Izvod od otomanskiot

gra|anski zakon)

Edukacijata na wesnoto naselenie eeden od glavnite ppoblewi za vistin-sko valopizipawe na ovie ppipodnivpednosti. Tie i ponatawu gledaat soskepsa na ovaa gpanka, koja vo svetotnosi golewa zapabotuva~ka. Dowa{ ni -te i stpanskite gosti uìvaat na edenili dva dena, {to ne nosi wnogu do-bivka za wesnoto naselenie. Zatoa, toa}e wopa posepiozno da sfati deka odselskiot tupizaw dobpo se ìvee.

Od selski turizamdobro se ìvee

Na vodopadite vo Kole{ino se opga-nizipaat gpupni ven~avki, kako ifes tival na xpanata i vinoto. „Ovago ppaviwe za da gi afipwipawe ovievo dopadi, a so toa da go paz vie we iselskiot tupizaw. Op{tina No vo Se -lo gleda ekonowski pazvoj tokwu vo ovagpanka, bidej}i poseduvawe ppipo-den potencijal. Vodopadite naskopoi }e se osvetlat, a postojano se pa botina edukacija na wesnoto naselenie zatoa kako da se opganizipaat i da ppi-fa}aat gosti”, veli gpadona~alnikotna Novo Selo, Nikola Andonov.

Grupni ven~avki pokrajKole{inskite vodopadi

Tpadicionalna kujna

Ven~avka kaj

vodopadite,

atpakcija za

wladite bpa~ni

papovi

Po~ituvani pretplatnici, Ve woliwe, vo kuponot odgovopete na ppa{aweto „{to

najwnogu, a {to najwalku Vi se dopa|a vo spisanieto” iodgovopot, zaedno so potpolnetiot kupon i uplatnica(obpazec PP 10), ppatete gi na:FFRM Medija"Gigo Mihajlovski” br. 31000 Skopje

So ovoj kupon, neotpoviklivo, se pretplatuvam na:

- 3 broja - 6 broja - 12 broja

Ppetplatata ja uplativ na ìpo swetka na FFRM Medija,bpoj 250005000048538, deponent Invest banka, so naz-naka „Ppeplata za spisanie Moja Zewja” (Obpazec PP 10) od:

Iwe i ppeziwe_____________________________________________________

Adpesa:_____________________________________________________

Telefon______________________________________________________

Tpiwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” - 150 denapi, so DDV[estwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” - 250 denapi, so DDV Dvanaesetwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” (~lenovi naFFRM) - 550 denapi, so DDVDvanaesetwese~na ppetplata za spisanieto „Moja Zewja” (ostanati~itateli) - 850 denapi, so DDV

(Za dopolnitelni infopwacii, kontaktipajte n#na telefonskiot bpoj 02/ 30 99 042)

PRETPLATA

„Moja Zewja” i „Toka Ime” Vi ovozwoùvaatBESPLATNO oglasuvawe. Dokolku sakate da kupite,ppodadete ili da najdete ne{to, Ve woliwe, ise~etego ovoj kupon i ppatete go na slednava po{tenskaadpesa:Redakcija na spisanie „Moja zemja” ili „TokaIme“Ulica „Gigo Mihajlovski”, broj 31000 Skopje

KYPYVAM - PRODAVAM - BARAM_________________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

Za oglasot da bide objaven vo napedniot bpoj naspisanijata „Moja Zewja” i „Toka Ime”,BESPLATNIOT kupon tpeba da ppistigne dopedakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot wesec.

Oglasot tpeba da sodpì waksiwuw 15 zbopovi, adokolku iwate pogolew oglas, toga{ kontaktipajteja pedakcijata na 02/3099042.

Osven ppeku po{ta, kuponot woè da go ppatite ina slednava wail adpesa:[email protected]

Se o~ekuva golem prinos na ovo{jeSpbija

Ppofesop Zopan Kesepovi}, dipektop na Oddelot za ovo{je i lozapstvona Zewjodelskiot fakultet vo Novi Sad, otkako e nappavena ppocenka napodnosta vo Spbija, izjavi deka {ansite za izvoz na jabolkoto, kako i nadpugo ovo{je, se golewi i deka vakviot potencijal od 200.000 xektapitpeba da se za~uva do bepbata. Od izvozot na ovo{je, godinava, se o~ekuvappixod od pove}e od 500 wilioni awepikanski dolapi. Spoped Kesepovi},ovo{jeto ja powina ziwata bez {teti, dobpo izdpùva vo ppodolènataladna kliwa i sawo wpaz ili gpad bi woèl da go swali ppinosot.

Izvop: www.poljopartner.rs

Se zgolemuva proizvodstvoto na jagodiLpcija

Vo pok od edna godina, kultivipaweto jagodi zna~itelno e zgoleweno vo pe-gionot na Manolada i Peloponez. Poto~no, infopwacijata dadena od Min-istepstvoto za zewjodelstvo na Lpcija veli deka iako vo 2004 godina jago-data e kultivipana na powalku od 200 xektapi, za sawo ~etipi sezoni ovaabpojka e zgolewena na 600 xektapi. Vo ppetxodnite tpi godini, gp~kitejagodi zapo~naa novo patuvawe na wnogu evpopski pazapi, ostavaj}i gi zado-volni potpo{uva~ite {to gi ppobale. Potpo{uva~ite vo Rusija pokaàaposeben intepes kon gp~kite jagodi i kako pezultat na toa, pogolewiot delod izvozot lani e nappaven na toj pazap. Nova Manolada e glavniot centapza ppoizvodstvo na jagodi pod plastenici. Re~isi celoto ppoizvodstvo,poto~no okolu 95% od jagodite, se ppoizveduva tokwu vo ovoj pegion.

Izvop: www.fruktidor.com

Poradi lo{oto vreme, pomalku vino vo EUFpancija i [panija

Ppoizvodstvoto na vino vo zewjite na EY }e se nawali vo slednata,2008/09 godina za 1%, kako posledica na nepovolnite vpewenski uslovivo Fpancija i [panija, ppognozipa Ministepstvoto za zewjodelstvo naSAD. Evpopskata Ynija, vo tekovnata godina (koja zavp{uva na 31 juli) }eppoizvede 160,2 wilioni xektolitpi vino, {to e za ppocent powalku vospopedba so lani koga iznesuva{e 161,7 xektolitpi. Istiot izvop ppog-nozipa deka slednata godina ppoizvodstvoto }e se zgolewi na 162 wilionixektolitpi vo zewjite na Ynijata. EY e najgolew ppoizvoditel,potpo{uva~, uvoznik i izvoznik na vino. Spoped istiot izvop, ovoj pegionppoizveduva okolu dve tpetini od vkupnoto ppoizvodstvo i vo nego senao|aat polovina od vinogpadinapskite nasadi. Italija godinava stanasvetski lidep za ppoizvodstvo na vino po swaluvaweto na ppoizvod-stvoto vo Fpancija i [panija. Ovaa dpàva, vo tekovnata sezona, }e gozgolewi ppoizvodstvoto na 45,5 xektolitpi, dodeka vo Fpancija ovojpokazatel }e se nawali za 6%, a vo [panija za dva ppocenta.

Izvop: www.poljopartner.rs

Nov informativenprilog vo „Moja zemja”

„Moja zemja” iprogramata AgBiz(finansirana odUSAID) zapo~naasorabotka so koja }e seovozmoì zgolemuvawena sodrìnata naspisanieto soinformacii odregionalnite pazari zazemjodelski proizvodi.Ovaa sorabotka }e jazbogati sodrìnata naspisanieto sorelevantni interesniinformacii zazemjodelcite(primarni ~itateli na„Moja zemja”), no i zanovite ~itateli kako{to se prerabotuva~itei trgovcite sozemjodelski proizvodi(primarni klienti naAgBiz). AgBiz prekurazni vidoviaktivnosti gipoddrùvaagrobiznisite za da gozgolemi nivniotkapacitet zaprerabotuvawe,marketing i izvoz voslednite sinxiri navrednost: sve`zelen~uk i ovo{je,preraboten zelen~uk,divoraste~ki {umskiproizvodi i vino vo{i{iwa. AgBiz i „Mojazemja” ja zapo~naa ovaainicijativa zaobezbeduvawe naregionalni pazarniinformacii soveruvawe deka ovaausluga }e staneodr`liva i{irokoprifatena,zatoa {to pazarniteinformacii otsekoga{bile i }e bidat vaèndel od rabotata naagrobiznisite kako i nazemjodelcite.

RELIONALEN PAZAREN INFORMATOR

Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informatorne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD zaMe|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite

Amerikanski dràvi.

Visokiot ekonomski standard ne epokazatel za nivoto na potro{uva~kana zdrava hrana

Tabelata ppikaùva ppeswetka na vkupnata pot po -{uva~ka na buxetot za xpana i delot na pot po {u -va~kiot buxet za ovo{je, zelen~uk, pijalaci i tu -tun za nekoi zewji. Ova istpaùvawe e na ppa ve nood Ministepstvoto za zewjodelstvo na SAD. Naj -golewi potpo{uva~i na ovo{je i zelen~uk, od ovaagpupa na zewji, se Bugapija, Tupcija, Alb a ni ja i Ro-wanija, dodeka najgolewi potpo{uva~i na pi jalacii tutun se Lepwanija, Lpcija i Slovenija. Spo pedstatisti~kite podatoci na OON, vkupni ot uvoz naovo{je i zelen~uk vo 2007 godina vo Bu gapija eokolu 181 wilioni YSD, vo koj wakedon sko tou~estvo e 7,4% ili ppibli`no 13,5 wilio ni YSD.Vo Albanija, vkupniot uvoz e okolu 80 wi lio niYSD, a wakedonskiot iz voz u~estvuva so 4,7% ilioko lu 3,7 wilioni YSD. Zewaj }i go ppedvid pasto -janieto we |u Makedo nija i ovie dve zew ji, posto-jat peal ni wo` nos ti izvozot od na{ata dp ̀ a va dase zgolewi, se paz bi pa, dokolku wa ke donskite ppo -iz vo di teli i izvoznici go za dpàt tewpoto na is-polnuva we na ba panite standapdi od EY.

Izvop: AgBiz

Malo poka~uvawe na cenata najabolkataPolska

Cenite na polskite jabolka, naweneti za izvoz,ppi kpajot na winatiot wesec zabeleàa walopoka~uvawe. Cenite na cpvenite sopti, pakuvanivo kaptonski kutii od 70 kg+ iznesuva{e 0,19 - 0,21evpa po kilogpaw, dodeka na zlatniot deli{es0,39 evpa po kilogpaw. Poka~uvaweto na cenitene e golewo i be{e o~ekuvano. Tpo{ocite zaskladipawe na jabolkata se poka~uvaat zaedno soppodolùvaweto na pepiodot na skladipawe,{to pezultipa so povisoki ceni na jabolkoto.


RELIONALEN PAZAREN INFORMATOR

Vo wowentov se pazviva zdpav i vozbudliv sojuz we|uisto~nite i zapadnite wo}nici na waloppoda`bata.Evpopskiot, vtop po golewina lanec na supepwap-keti, „Carrefour”, go otvopa svojot ppv supepwapketvo Bugapija. „Carrefour” gpupacijata potpi{a do-govop za vpewetpaewe od 33 godini za zakup na 9,300w2 od „Grand Mall” od Vapna. „Carrefour” }e bide naj -

golewiot supepwapket vo Vapna, dodeka „Grand Mall”,najgolewiot tpgovski centap vo Bugapija, so 150,000w2. Kowpleksot }e bide izgpaden na pet nivoa i }eiwa 150 ppodavnici, kinosala, pestopani, kafe-bapovi, igpoteki za deca i fast-fud pestopani.


Lanecot „Carrefour” ja otvora svojata prva prodavnica vo Bugarija

Fju~epsi se napekuvaat standapdizipani dogovopi za kupuvawe ili ppoda`ba na odpedena koli~ina stoka

po utvpdena cena i odpeden pok vo idnina

| MOJA ZEMJA54

Documents

Moja zemja 43 MAJ za pecat:Layout 1 - nff.org.mk · Fedepacijata na fapwepite vo Re publika Makedo ni ja, xponolo{ki gle dano, ppoblewot so wlekoto po~ na da go adpesipa u{te od juni