Modro jabolko - Kapitalska družba, d.d. · Modro jabolko Informativni časopis Kapitalske družbe in njenih skladov Izdaja: Kapitalska družba, d. d., zagotovilo za še višjo rast

Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d., in njenih skladov, december 2006, št. 5

�

Modro jabolkoInformativni časopis Kapitalske družbe, d. d., in njenih skladov, december 2006, št. 5

�


Modro jabolko

Informativni časopis Kapitalske družbe in njenih skladov

Izdaja: Kapitalska družba, d. d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

Uredništvo: Nataša Marinšek, Vesna Razpotnik

Oblikovanje in produkcija: Petindvajset, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Petrič

Naklada: 3.600 izvodov

December 2006

Brezplačni izvod

�

Iz vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Aktualno: 10 let upravljamo varno za varno prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 – 5

Intervju:Branimir Štrukelj:“Dodatno varčujem v KVPS” . . . . . 6

Strokovni članek:Opazno izboljšana donosnost skladov Kapitalske družbe v drugi polovici leta 2006 . . . . . . . . . . . . . . . 7

Sklad KVPS:KVPS ohranja pozicijo vodilnega sklada med odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi . . . . .8 – 9

Sklad ZVPSJU:Največji vzajemni pokojninski sklad v državi . . . . . . 9

Sklad SODPZ:Uspešni pri doseganju ciljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Sklad PPS:Varčevalni sklad in Kritni sklad PPS . . . . . . . . . . . . 11

IT in pokojninska zavarovanja:Uvajamo KaD.Net za delodajalce v SODPZ . . . . . . 12

Uvedba eura:Informacije za plačnike premij dodatnega pokojnin-skega zavrovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Vprašanja in odgovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Dobra misel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Kazalo

Jabolko, tako preprosto in hkrati tako simbolično. Z nešteto imeni. Stari Grki so ga imenovali “karpos”, Kelti “aballo”, Madžari “almaa”. Mi ga imenujemo “Modro jabolko”.

Jabolko predstavlja vir zdravja. O tem je bil prepričan že Aleksander Veliki, saj je bila njegova vojska redno oskrbovana z jabolki, da so lažje premagovali napore vojskovanja.

Je simbol dolgega življenja. Makedonski duhovniki so doživeli visoko in kvalitetno starost, saj so užili le jabolka.

Je vir navdiha. Literat Friedrich Schiller je vsakič, ko mu je zmanjkalo navdiha, vsrkal čarobni vonj jabolka.

Je simbol plodnosti. Grška pesnica Sapfo je v svojih pesmih omenjala različne vrste jabolk, saj je jabolko simbol ženske, Venere.

Jabolko je tudi simbol Kapitalske družbe. Država Slovenija je pred desetimi leti zasadila jablano, da bo s svojimi plodovi zagotavljala dodatnih sredstva za pokojninsko zavarovanje vseh nas. Pripravila je ugodne pogoje za rast in sadiko zaupala v varstvo Kapitalski družbi. Zanjo smo skrbeli z ljubeznijo, skrbjo in največjo odgovornostjo.

Kot dobri gospodarji danes s ponosom zremo v drevo, ki je v desetih letih zraslo v zdrav, razvejan in trden organizem. Krošnja Kapitalske družbe vliva zaupanje in daje zavetje največjemu številu zavarovancev in zavarovank pri nas. Njene korenine so trdno vraščene in nudijo zanesljivo oporo ter zagotovilo za še višjo rast. Deset let ni malo. Toda veliko več je prihodnost, ki ji pripadamo. Vedno bomo tu. Za vas.


�

Ob 10. obletnici Kapitalske družbe

Kapitalska družba je od 18. decembra 1996 samo-stojna pravna oseba, organizirana kot delniška druž-ba, katere edini delničar in ustanovitelj je Republika Slovenija. Tako letos beležimo 10. obletnico svojega poslovanja. Sledimo viziji in uresničujemo svoje po-slanstvo z znanjem in izkušnjami vseh zaposlenih. Spremembe v poslovnem okolju spremljamo in se jim aktivno prilagajamo, saj le na ta način ohranja-mo konkurenčne prednosti in dosegamo načrtovane cilje.

Branje na strani 4 in 5

Intervju s predsednikom odbora zavarovancev ZVPSJU Branimirjem Štrukljem

Branimir Štrukelj, predsednik Odbora ZVPSJU, oce-njuje dosedanje poslovanje sklada ZVPSJU kot sta-bilno in brez pretresov. Pričakovanja odbora za leto 2006 so izpolnjena. Sodelovanje med predstavniki vlade in predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju je konstruktivno. O Kapitalski druž-bi meni, da je strokovno in kadrovsko visoko uspo-sobljena družba, ki odboru omogoča celovit vpogled nad poslovanjem sklada.

Zanimivo na strani 6

Opazno izboljšana donosnost skladov

Donosnosti v drugi polovici leta so se povišale nav-kljub slabši donosnosti v začetku leta. Dejanske donosnosti so se povzpele med najvišje izmed vseh slovenskih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri-merljivih obvezniških skladov. Kapitalska družba je ponovno dokazala uspešnost svoje naložbene politi-ke, ki bo tudi v prihodnje usmerjena v varnost, dono-snost, likvidnost, razpršenost naložb in dolgoročno rast vrednosti premoženja.

Preberite na strani 7

Sklad KVPS tudi v letu 2006 ohranja primat med odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.

V sklad je vključenih že 215 delodajalcev. Tem se je s 1. oktobrom 2006 pridružila skupina Intereuropa. Vse več delodajalcev se zaveda, da je potrebno za varno starost poskrbeti z dodatnim pokojninskim zavarovanjem v pokojninskih skladih.

Več na straneh 8 in 9

KaD.Net tudi za sklad SODPZ

Uporabnikom omogoča prepoznavanje podpisnika in sledljivost poslanih datotek ter nezmožnost za-nikanja podpisa. Vse podatke bo možno oddati na dva načina, in sicer s pomočjo datotek v predpisani strukturi in s pomočjo vnaprej oblikovanih elektron-skih obrazcev. Za delo preko KaD.Net uporabnik potrebuje minimalno strojno in programsko opremo ter digitalno potrdilo za podpisovanje datotek in ele-ktronskih obrazcev.

Preberite na strani 10

Kaj prinaša uvedba eura za delodajalce?

V Kapitalski družbi smo uspešno opravili dve inte-gralni testiranji prehoda na euro, ki sta zajeli vse ključne poslovne procese ter informacijsko podporo. Ocenjujemo, da smo dobro pripravljeni na prehod na novo denarno valuto. Z uvedbo eura se obstoječa pogodbena razmerja ne bodo spremenila.

Več na strani 13

�

Iz vsebine


1996 Ustanovitev Kapitalske družbe kot samostojne delniške družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je Republika Slovenija.

Znesek EUR je preračunan z uporabo tečaja zamenjave, ki velja od 12.07.2006 dalje in znaša 1 EUR = 239,640 SIT.

�


10 let upravljamo varno za varno prihodnostPoslanstvo Kapitalske družbe

Kapitalska družba si prizadeva zagotavljati do-datna sredstva za pokojninsko in invalidsko za-varovanje z upravljanjem lastnega premoženja ter pokojninskih skladov.

Zagotavljati želimo dolgoročno varna, likvidna in donosna sredstva za izplačevanje dodatnih pokojnin zaposlenih prebivalcev Republike Slovenije.

V desetih letih svojega poslovanja (1996–2006) je Kapitalska družba prehodila uspešno pot; od pomembnega nosilca slovenske privatizacije in tranzicijske ustanove se je postopoma razvijala do največjega in najpomembnejšega upravljavca pre-moženja in izvajalca dodatnih pokojninskih zavaro-vanj. Skozi vsa leta poslovanja Kapitalska družba s preudarnim preoblikovanjem premoženja in raz-pršenostjo novih vlaganj sledi kriterijem varnosti, donosnosti in likvidnosti sredstev v upravljanju. S premoženjem, ki ji je zaupano, upravlja varno za varno prihodnost.

Kljub v širši javnosti nemalokrat napačnemu uvr-ščanju družbe med različne državne institucije ter proračunske uporabnike, je Kapitalska družba od 18. decembra 1996 pravna oseba, organizirana kot

delniška družba, katere edini delničar in ustanovitelj je Republika Slovenija, pri čemer se je osnovni kapi-tal vplačeval v obliki premoženja po predpisih s po-dročja privatizacije. Njeno poslovanje s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pa vseskozi temelji na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju ter Zakonu o gospodarskih družbah. Namen ustanovitve pa je ustvarjanje dodatnih sredstev za pokojninsko zavarovanje z upravljanjem zaupanega premoženja.

Prva tri leta poslovanja so bila namenjena izključ-no preoblikovanju premoženjske bilance družbe ter koncentraciji naložb v nadpovprečno kvalitetnih družbah ter realno ohranjanje vrednosti premoženja. Postopek lastninskega preoblikovanja se je postopo-ma zaključeval in po letu 1998, ko je bila Kapitalska družba imetnik lastniškega deleža v 1.344 družbah

(do 31. decembra 1998 pa je bilo skupaj prodanih že 421 naložb), se število naložb v premoženjski bilanci nenehno zmanjšuje.

Že sredi leta 1999 postane Kapitalska družba na podlagi Zakona o Prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID) upravljavec Prvega pokojninskega sklada RS (PPS). S tem so vzpostavljeni prvi zametki nove vloge Kapitalske družbe na trgu dodatnih pokojnin-skih zavarovanj.

V letu 2000 družba doživi kar nekaj korenitih spre-memb, vključno s spremembo imena. Na podlagi Za-kona o javnih skladih se namreč maja 2000 spreme-ni ime podjetja Kapitalski sklad v Kapitalsko družbo. Od 1. januarja družbo po novem vodi 3-članska upra-va, vzpostavljajo se poslovne funkcije za delovanje dveh novih vzajemnih pokojninskih skladov.

Aktualno

Leto 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006* ocena

Število družb 321 1160 1344 735 458 385 353 312 265 210 150

Kumulativno število v celoti prodanih družb 292 421 553 862 945 997 1043 1093 1127 1187

Število gospodarskih družb v premoženjski bilanci Kapitalske družbe ob koncu obdobja (v letih od 1996–2006)

1997 Prvo leto poslovanja –obseg sredstev v upravljanju znaša 85 milijard tolarjev, 321 naložb v upravljanju


�

V letu 2001 se prične poslovanje sklada SODPZ in ustanovitev ter poslovanje sklada KVPS.

V letu 2002 zaključujemo trgovanje s pokojninskimi boni, oblikvana je dokončna struktura zavarovancev sklada PPS. Kapitalska družba postane eden izmed največjih izvajalcev pokojninskih zavarovanj.

V letu 2003 in 2004 beležimo uspešno zaključene projekte razvoja pokojninskih zavarovanj, ki jih je narekovala nova pokojninska zakonodaja, predvsem pa so izkušnje na tem področju, doprinesle tudi k uspešno zaključeni izbiri Kapitalske družbe za upra-vljavca Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU).

Kapitalska družba danes

Danes se Kapitalska družba lahko pohvali že s šte-vilnimi prednostmi. V svoje pokojninske sklade ima vključeno največje število zavarovancev, saj je, kot rečeno, najpomembnejša in največja izvajalka do-datnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Upravlja z več kot 430 milijardami SIT sredstev v upravljanju, od tega s 300 milijardami lastnih sredstev ter s 137 milijardami sredstev v lasti zavarovancev. Rezulta-ti poslovanja, ki jih dosega sledijo trem temeljnim usmeritvam pri upravljanju lastnih sredstev in sred-stev zavarovancev, tj. doseganju čim višjih donosov ob hkratni zadostni varnosti naloženih sredstev in stroškovno učinkovitem poslovanju. Samo poslova-nje je transparentno, saj so javnost in zavarovanci redno obveščani o vseh pomembnih podatkih.

Kapitalska družba bo z znanjem in izkušnjami vseh zaposlenih intenzivno spremljala spremembe v po-slovnem okolju in se jim aktivno prilagajala, saj je le to temelj za ohranjanje konkurenčne prednosti in za dosego načrtovanih ciljev. Zaposleni na Kapitalski družbi so visoko profesionalni in motivirani, dve tre-tjini zaposlenih imata vsaj visokošolsko izobrazbo, petina pa magistrsko.

Kapitalska družba je utrdila svoj položaj uveljavlje-ne upravljavke premoženja in položaj največje izva-jalke pokojninskih zavarovanj. Dosedanje uspešno delo zavezuje k dobrim rezultatom tudi za vnaprej, obenem pa zahteva določene statusno-organiza-cijske spremembe, ki bodo prilagojene zahtevam zunanjega okolja in bodo omogočale izkoriščanje poslovnih priložnosti, ki jih ponujata slovenski in širši finančni prostor.

Pripravila: Vesna Razpotnik

1998

�Z rastjo sredstev v upravljanju je naraščalo tudi šte-vilo zaposlenih.

Sprejeta naložbena politika Kapitalske družbe, ki predvideva učinkovito zmanjševanje števila naložb in maksimiziranje vrednosti premoženja v upravljanju.

Osnovni dejavnosti družbe:

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

1,4 milijard EUR

(341 milijard SIT)

UPRAVLJANJE ŠTIRIH POKOJNINSKIH SKLADOV

580 milijonov EUR

(139 milijard SIT)

10 let -10 prednosti

Največji izvajalec dodatnih pokojninskih zavarovanj

V svoje pokojninske sklade imamo vključeno največje število zavarovancev. Smo

najpomembnejša in največja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji.

Velika finančna močUpravljamo z več kot 480 milijardami SIT

(2 milijardi EUR) sredstev v upravljanju, od tega z 341 milijardami SIT (1,4 milijard EUR)

lastnih sredstev ter s 139 milijardami SIT (580 milijonov EUR) sredstev v lasti članov/

zavarovancev.

Strokovnost, visoka profesionalnost in motiviranost zaposlenih

Zaposleni v Kapitalski družbi so visoko profesionalni in motivirani, dve tretjini

zaposlenih imata vsaj visokošolsko izobrazbo, petina pa magistrsko.

Doseganje čim višjih donosov ob hkratni varnosti naloženih sredstev

Rezultati poslovanja, ki jih dosegamo, sledijo trem temeljnim usmeritvam pri upravljanju lastnih sredstev in sredstev zavarovancev, tj. doseganju čim višjih donosov ob hkratni

zadostni varnosti naloženih sredstev in stroškovno učinkovitem poslovanju.

Stroškovno učinkovito poslovanjeUpravljanje štirih pokojninskih skladov omogoča Kapitalski družbi izkoriščanje

sinergijskih učinkov upravljanja, to pa pomeni nižje stroške in večjo donosnost skladov.

Urejena organizacijska strukturaOrganizacijska struktura Kapitalske družbe

omogoča učinkovito, transparentno in nemoteno delovanje družbe.

Transparentnost poslovanja in obveščenost zavarovancev

Samo poslovanje Kapitalske družbe je transparentno, saj so javnost in zavarovanci

redno obveščani o vseh pomembnih podatkih.

Jasno opredeljen proces oblikovanja naložbene politike

Izvajanje naložbene politike Kapitalske družbe je vedno skladno z zakonskimi opredelitvami v

pokojninskih načrtih skladov.

Učinkovit, varen in tehnološko sodoben informacijski sistem

Med največje primerjalne prednosti zagotovo sodi učinkovit, varen in tehnološko sodoben

informacijski sistem za upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov, ki je preverjen s strani

pooblaščenega revizorja informacijskega sistema.

Izkušnje pri naložbah v tujiniKapitalska družba pomembne izkušnje

pridobiva tudi pri naložbah v tujini, saj nam upravljanje premoženja na tujih finančnih trgih

že dolgo ni več neznanka.

120

100

80

60

40

20

0

96

štev

ilo za

pose

lnih

97 98 99 00 01 02 03 04 05 06*

*ocenaleto

�


določeni za vplačila delodajalca.

Prednost, ki jo imajo samo javni uslužbenci, pa je pri uveljavljanju posebne davčne olajšave: premija, ki jo vplačuje delodajalec, ne zmanjšuje zneska, ki ga lahko javni uslužbenci uveljavljajo kot posebno davčno olajšavo - javni uslužbenci lahko izkoristijo ta znesek v celoti sami z vplačevanjem individualne premije iz neto plače.

Kakšna je vloga članov odbora kot tudi sindikatov pri predstavljanju navedenih prednosti javnim uslužbencem?

Naša dolžnost je, da možnosti dodatnega pokojnin-skega zavarovanja korektno predstavimo članstvu. Ker so prednosti varčevanja v ZVPSJU očitne, to ni prav težko.

Ste tudi vi varčevalec?

Žal kot sindikalni funkcionar ne morem varčevati v ZVPSJU, dodatno pa varčujem v KVPS, ki je eden od treh skladov Kapitalske družbe.

Kakšna je vaša vizija za v prihodnje (z vidika de-lovanja odbora ZVPSJU kot tudi sindikata)?

Pred nami so pomembne odločitve, saj se bliža čas, ko bo mogoče v skladu z Zakonom o kolektiv-nem dodatnem pokojninskem zavarovanju javnih uslužbencev in Kolektivno pogodbo o pokojninskem načrtu za javne uslužbence oblikovati nove sklade. Sindikati moramo skrbno in poglobljeno pretehtati možnosti in izbrati tisto, ki bo najkoristnejša in najbolj varna za zaposlene v javnem sektorju. Pri tej odločitvi ne bo nepomembno, v katero smer se bo razvijalo napovedano preoblikovanje Kapitalske družbe.

Pripravila: Vesna Razpotnik

Kdaj ste prevzeli funkcijo predsednika odbora ZVPSJU?

Funkcijo sem prevzel 27. junija letos od gospoda Mirana Kalčiča, ki je v imenu predstavnikov Vlade RS pred menoj suvereno in premišljeno vodil odbor. Na odgovorno mesto so me predlagali predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, predstavniki Vlade RS pa so se s predlo-gom strinjali.

Kako poteka vaše delo oziroma delo odbora in kako vplivate na poslovno politiko sklada?

Odbor zaseda najmanj štirikrat na leto, preverja uspešnost poslovanja upravljavca sklada in se seznanja s pripisi donosov na osebne račune zava-rovancev. Skrbno spremljamo naložbeno politiko

in se do nje opredeljujemo, ne ukvarjamo pa se s konkretnimi poslovnimi odločitvami, za katere je odgovoren upravljavec.

Kako vi gledate na pretekla leta poslovanja sklada ZVPSJU?

Dosedanje poslovanje je izpolnilo naša pričakova-nja, saj smo si predvsem želeli, da bi bilo le-to sta-bilno in brez pretresov. Ker smo se odločili za varno naložbeno politiko, hkrati ni mogoče pričakovati zelo visokih donosov, ki s seboj nosijo tudi ustrezno večja tveganja. Sodelovanje med predstavniki vlade in predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju je konstruktivno, saj se vsi zavedamo od-govornosti, ki jo imamo do 160.000 zavarovancev, zaposlenih v javnem sektorju. Kapitalska družba se

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik SVIZ

Branimir Štrukelj je diplomiral na Filozofski fa-kulteti v Ljubljani. Po izobrazbi je profesor zgo-dovine in umetnostne zgodovine, ki je 10 let poučeval na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani.

je do zdaj izkazala kot strokovno visoko usposoblje-na družba s kakovostnimi kadri, ki nam omogočajo celovit vpogled nad poslovanjem sklada.

Ali zagovarjate prenos obstoječih aktivnosti upravljanja na več upravljavcev? V zadnjem času so se na to temo razpisali tudi mediji.

Vsekakor nisem za preprosto razdelitev sredstev ZVPSJU na več upravljavcev, ker od tega zavaro-vanci ne bi imeli nič. Ne bi pa nasprotoval dogovoru med vlado in sindikati o oblikovanje še enega skla-da z drugačno naložbeno politiko, ki bi bila bližja mlajšim zavarovancem in tistim, ki so pripravljeni na večja tveganja.

V Sloveniji imamo že skoraj pol milijona upokojencev, število pa se bo večalo, večji bodo tudi pritiski na zaposlene in njihove prispevke. Kaj lahko že danes storimo, da bo upokojenski življenjski standard primerljiv s standardom življenja v času zaposlitve?

Dodatnemu individualnemu pokojninskemu zavaro-vanju se zaposleni ne bomo mogli izogniti, če želimo kot upokojenci približno ohraniti standard, ki smo ga imeli, ko smo še delali. Dodatno individualno pokojninsko zavarovanje v ZVPSJU je vsekakor ena od ugodnejših možnosti, saj so provizije upravljavca konkurenčne v odnosu do vseh drugih upravljavcev vzajemnih pokojninskih skladov.

Kakšne so prednosti članstva v ZVPSJU?

S stroškovnega vidika je varčevanje pri ZVPSJU za dodatno pokojnino najugodnejše med vsemi pokoj-ninskimi skladi:

nizki vstopni stroški, ki v letu 2006 znašajo 0,7 odstotka in se vsako leto znižujejo po 0,025 odstotka do leta 2014, ko bodo znašali 0,5 od-stotka;provizija za upravljanje znaša le 0,75 odstotka povprečne čiste vrednosti sredstev;ni drugih, sicer običajnih stroškov pri drugih iz-vajalcih: izstopni stroški, stroški prenosa, stroški skrbniške banke.

Dodatna možnost, ki jo ima vsak član ZVPSJU, je tudi vplačevanje individualne premije. Za ta vpla-čila veljajo stroškovno enako ugodni pogoji, kot so

•

•

•

Intervju

�

“Dodatno varčujem v KVPS”

1999 Kapitalska družba na podlagi Zakona o Prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb postane upravljavec sklada PPS.


�

V zadnjem tromesečju smo

po donosnosti skla-dov med najvišjimi v primerjavi s konku-

renco.

�

Opazno izboljšana donosnost skladov Kapitalske družbe v drugi polovici leta 2006

Donosnosti pokojninskih skladov, ki jih upravlja Kapitalska družba, v prvi polovici leta niso bile visoke, v nekaterih mesecih celo negativ-ne. Navkljub slabemu začetku leta, pa so se v drugi polovici leta donosnosti povišale. Pravzaprav so se povzpele med najvišje izmed vseh slovenskih vzaje-mnih pokojninskih skladov ter primerljivih obvezni-ških skladov. S tem je Kapitalska družba ponovno dokazala uspešnost svoje naložbene politike, ki bo tudi v prihodnje usmerjena v varnost, donosnost, likvidnost, razpršenost naložb in dolgoročno rast vrednosti premoženja.

Za leto 2006 lahko rečemo, da je bilo za vzajemne pokojnin-ske sklade polno sprememb in novih izzivov, ki smo jih v Kapitalski družbi uspešno reševali. Omeniti velja vsaj dva najpomembnejša. Prvi se nana-ša na spremembo tržnih razmer na področju obvezniških trgov, povezanih s pričetkom cikla dvigo-vanja obrestnih mer s strani Evropske centralne banke (ECB). Drugi pa se nanaša na spremembo veljavne zakonodaje oziroma na spremembo pravilnika o zajamčeni donosnosti. Obe omenjeni dejstvi sta bistveno zaznamovali taktiko upravljanja pokojninskih skladov Kapitalske družbe v letu 2006.

Zviševanje obrestnih mer s strani ECB je bil glav-ni razlog za nizke donosnosti pokojninskih skladov v prvem polletju leta 2006. Zaradi restriktivnejše monetarne politike ECB so se namreč povišale do-nosnosti obveznic tako na Evro območju kot tudi pri

Strokovni članek nas. Čeprav veljajo naložbe v obvezniške sklade, po-leg naložb v sklade denarnega trga, za najvarnejše naložbe, so kljub temu podvržene obrestnemu tve-ganju (več o obrestnem tveganju si lahko preberete v zadnjem odstavku). Tržne cene obveznic se namreč gibljejo v obratni smeri kot donosnosti, posledično je bilo prvo polletje 2006 za obvezniške trge precej neugodno. Odraz tega je bila donosnost obvezniških in pokojninskih skladov kot tudi izračun zajamčene dono-snosti, ki je bila v januarju nega-tivna.

V teh neugodnih razmerah so se člani pokojninskih skladov v februarju lahko razveselili novega pravilni-ka o zajamčeni donosnosti. Zajamčena donosnost po novem pravilniku namreč tudi ob neugodnih razmerah ne more biti več negativna. To je za Kapitalsko družbo predstavljalo dodaten izziv, ki je botroval spremembi stra-tegije in taktike upravljanja pokojninskih skladov. Naložbena politika sklada se je preusmerila pretežno v nakupe obveznic s spremenljivo obrestno mero ter v povečevanje deleža depozitov in kratkoročnih vre-

dnostnih papirjev. Ti imajo znano horizontalno donosnost in praktično niso podvrženi

obrestnemu tveganju. Vpliv nove taktike skupaj z umiritvijo razmer na obvezniških trgih je že viden na rezultatih skladov Kapitalske družbe predvsem v zadnjih treh mesecih, prav tako so se bistveno izboljšale donosnosti skladov na letni ravni. Donosnost vzajemnih

pokojninskih skladov Kapitalske družbe je v zadnjem tromesečju med

najvišjimi v primerjavi s konkurenco, hkrati pa bo nova taktika omogočala dose-

ganje stabilnejših donosov v prihodnje.

Obrestno tveganje

Pri obrestnemu tveganju gre za tveganje spremem-be tržnih obrestnih mer (oz. zahtevanih donosnosti do dospetja) in posledično sprememb cen obveznic. To je povezano z obratnim razmerjem med dono-snostjo in ceno obveznic ter načinom vrednotenja naložb vzajemnih pokojninskih skladov, po katerem

se morajo vse tržne naložbe vrednotiti po trenutnih tržnih cenah. Posledično je

mesečni donos navadne kuponske obveznice sestavljen iz soraz-mernega deleža pripisanega letnega kupona, ki je fiksen, ter spremembe v tržni ceni ob-veznice oziroma kapitalskega donosa ali izgube. Čeprav je ob

nakupu obveznice, podobno kot pri depozitu, njena donosnost do

dospetja (oz. povprečna donosnost obveznice, če obveznico vlagatelj ob-

drži do dospetja) znana, se ti dve naložbi razlikujeta v načinu vrednotenja. Medtem ko kljub

dvigovanju obrestnih mer depozit ostaja knjižen po 100-odstotni nakupni vrednosti, se vrednotenje obveznic kratkoročno spreminja glede na tržne razmere. To ne pomeni, da ob zapadlosti glavnica obveznice ne bo izplačana v 100 odstotkih svoje nominalne vrednosti, ampak samo odraža trenutno stanje obrestnih mer. Za primer si v tabeli poglejmo vpliv spremembe obrestnih mer na 10-letno obve-znico s 3-odstotnim kuponom oz. 3-odstotno dono-snostjo do dospetja, ki je bila kupljena pri tečaju 100 odstotkov. Iz tabele je razvidno, da lahko v primeru dviga obrestnih mer za eno odstotno točko, obve-znica kratkoročno izgubi več kot 8 odstotkov svoje tržne vrednosti.

Pripravila: Uroš Svete, Zoran Dolar

Raven obrestnih mer v % 3,00 3,25 3,50 3,75 4,00

Tečaj obveznice v % 100,0 97,9 95,9 93,9 91,9

Kapitalska izguba % 0,0 -2,1 -4,2 -6,2 -8,1

Zajamčena donosnost po novem vedno

pozitivna.

Občutljivost tečajev 10-letnih obveznic s 3-odstotno kuponsko mero na naraščanje obrestnih mer.


2000 Kapitalska družba na podlagi Zakona o javnih skladih spremeni ime podjetja Kapitalski sklad v Kapitalsko družbo. Vzpostavljajo se poslovne funkcije za delovanje dveh novih vzajemnih pokojninskih skladov.

�


2001

hodninska zakonodaja bo odpravila vse olajšave, ohranila bo le splošno olajšavo, olajšavo za otroke in posebno davčno olajšavo za varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju. Enako so preko zniževanja osnove za obračun davka stimulirani tudi de-lodajalci – pravne osebe, da svoje zaposlene vključijo v kolektivne po-kojninske načrte.

Zato je dejstvo, da je dodatno pokoj-ninsko zavarovanje racionalna oblika varčevanja za starost tako z današnjega vidika posameznika, ki optimira lastno doho-dninsko osnovo, kot tudi za podjetja, ki z vplačeva-njem premij svojim zaposlenim dodatno optimirajo osnovo za plačilo davkov.

V novembru smo uspešno izvedli akcijo Brez vstopnih stroškov

Z namenom čim širšega vključevanja v KVPS in spodbujanja individualnih vplačil v ZVPSJU na Ka-pitalski družbi že drugo leto zapovrstjo organizira-mo akcijo Brez vstopnih stroškov. Tako v novembru za vsa dodatna vplačila, vezana na akcijo, posame-znikom nismo obračunali vstopnih stroškov z name-nom, da tudi na ta način širimo zavest o pomenu dodatnega pokojninskega zavarovanja in hkrati spodbujamo čim večje vključevanje posameznikov tako v KVPS kot tudi v ZVPSJU.

Najvišja možna skupna letna davčna olajšava za vsa vplačila premij dodatnega pokojninskega zava-rovanja je 24 odstotkov obveznih prispevkov za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotka

bruto letne plače zaposlenega). Če ta znesek v letu presega najvišjo določeno letno davčno olajšavo,

ki se vsako leto usklajuje, je pri zaposlenem celotna davčna olajšava lahko največ do

tega maksimalnega zneska, ki v letu 2006 znaša 560.937 SIT (2.340,74 EUR). Pri izračunu je potrebno upo-števati, da razpoložljivo davčno olajšavo zmanjšujejo vse morebitne

premije, ki jih plačuje delodajalec po kolektivnem pokojninskem načrtu.

Izjema so premije, ki jih za zaposlene, to so javni uslužbenci, njihov delodajalec plačuje

v pokojninski sklad ZVPSJU. Člani ZVPSJU lahko ne glede na višino sredstev, ki jim jih plačuje delo-dajalec, v celoti tudi individualno vplačajo maksi-malno davčno priznano premijo.

KVPS ohranja pozicijo vodilnega sklada med odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi

Zavest o pomenu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji nara-šča. Vse več ljudi se zaveda, da moramo za varno starost poskrbeti sami z dodatnim zavarova-njem v pokojninskih skladih oziroma pokojninskih družbah. Čeprav govorimo, da je tovrstno zavaro-vanje prostovoljno, pa je glede na starostno demo-grafsko strukturo prebivalstva v Sloveniji nujno. Le tako si bodo generacije, ki se bodo upokojile čez 15, 20 ali več let, zagotovile varno starost. Tovr-stno varčevanje je lahko tako kolektivno kot tudi individualno.

Spremembe na področju dohodninske zakonodaje

Da se tudi država zaveda pomena prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, se odraža v spremembah dohodninske zakonodaje, ki bo pri-čela veljati s 1. januarjem 2007. Spremenjena do-

�

Sklad KVPS

Varno starost si

moramo zago-toviti sami.

Dejanska in zajamčena mesečna donosnost KVPS od januarja 2005 do septembra 2006

kratkoročni vrednostni papirji (3 %)

potrdila o vlogi (1 %)

gotovina (0,8 %)

ostale terjatve (0,2 %)

obveznice (69 %)

posojila in depoziti (17 %)

delnice (5 %)

investicijski kuponi (4 %)

Strukturo naložb KVPS na dan 30. september 2006

dejanska donosnost zajamčena donosnost

0,60

0,50

0,40

0,30

0,20

0,10

0,00

- 0,10

- 0,20

jan.

05

v %

feb.

05

mar

. 05

apr.

05

maj

. 05

jun.

05

jul.

05

avg.

05

sep.

05

okt.

05

nov.

05

dec.

05

jan.

06

feb.

06

mar

. 06

apr.

06

maj

. 06

jun.

06

jul.

06

avg.

06

sep.

06


Januarja se prične izvajanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem skladu SODPZ, marca pa ustanovitev in začetek poslovanja Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS).


�

2002

�

Največji vzajemni pokojninski sklad v državi

Poslovanje

V Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) so vključeni vsi javni uslužbenci v Republiki Slo-veniji. Na dan 30. septembra 2006 je imel sklad 172.409 članov. Čista vrednost sredstev znaša 41,3 mrd SIT, povprečna mesečna vplačana premija je 1,17 mrd SIT ali 6.860 SIT na člana.

Osnovni cilj upravljanja ZVPSJU je dolgoročno ve-čanje razlike med dejansko in zajamčeno vredno-stjo sredstev sklada, kar je seveda možno le ob doseganju višjih dejanskih donosnosti od zajam-

čenih. Ker se je v začetku 2006 spremenil pravilnik o načinu izračuna zajamče-

ne donosnosti, smo morali temu prilagoditi tudi naložbeno politiko sklada. Z novo strategijo in tak-tiko upravljanja smo tako v letu 2006 v strukturi sredstev zlasti povečali delež bančnih depozitov

in zmanjšali delež obveznic, med-tem ko je delež delnic ostal na pri-

bližno enakem nivoju, kot je bil v za-četku leta. Strukturo naložb ZVPSJU na

dan 30. septembra 2006 nam prikazuje graf.

Dosežena donosnost v letu 2006 (do septembra) znaša 2,21 odstotka in je za 1,17 odstotne točke višja od zajamčene donosnosti. Zlasti pozitivni so bili zadnji trije meseci (julij, avgust, september), ko je povprečna donosnost, preračunana na letni nivo, znašala 7,17 odstotkov. Glede na že dosežene dono-snosti v letu 2006 ter na pričakovane donosnosti v zadnjih treh letošnjih mesecih lahko zaključimo, da bo letna donosnost ZVPSJU v letu 2006 znašala okrog 3 odstotke.

Pripravila:mag. Mateja Režun, Uroš Svete

Sklad ZVPSJUPoslovanje skladaSicer pa Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS) tudi v letu 2006 ohranja primat med odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.

Konec septembra je bila čista vrednost sredstev skla-da 24,6 mrd SIT, ki je v lasti 28.855 zavarovancev. Povprečna vplačana premija v letu 2006 je 17.388 SIT. Do 30. septembra je bilo vplačane za 3,9 mrd SIT premije. KVPS ima trenutno v kolektivnem pokojnin-skem načrtu 215 delodajalcev, med katerimi so mno-ga ugledna slovenska podjetja, s 1. oktobrom 2006 se jim je pridružila tudi skupina Intereuropa. Na dan 30. septembra 2006 je vrednost sredstev Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada znašala že 24,6 mrd SIT. Naložbe v tujini predstavljajo 18,57 odstot-kov vseh naložb.

K rasti sredstev pomembno prispeva učinkovita na-ložbena politika Kapitalske družbe, ki je usmerjena v varnost, donosnost, likvidnost, razpršenost naložb ter dolgoročno rast vrednosti premoženja sklada KVPS. S spremembo pravilnika o načinu izračuna zajamčene donosnosti v letu 2006 smo morali temu prilagoditi naložbeno politiko sklada. Z novo strate-gijo in taktiko upravljanja smo v letu 2006 v strukturi sredstev zlasti povečali delež bančnih depozitov in zmanjšali delež obveznic, medtem ko je delež delnic ostal na približno enakem nivoju, kot je bil v začetku leta. Dosežena donosnost v letu 2006 (do septem-bra) znaša 2,12 odstotkov in je za 1,08 odstotne toč-ke višja od zajamčene donosnosti.

Pripravila:mag. Mateja Režun, Zoran Dolar


Zaključek trgovanja s pokojninskimi boni in izdane zavarovalne police 50 tisoč zavarovancem. Kapitalska družba postane ena izmed največjih izvajalcev pokojninskih zavarovanj v Sloveniji.

Uspešna naložbena politi-

ka pozitivno vpliva na donosnost.

Dejanska in zajamčena kumulativna donosnost ZVPSJU od junija 2004 do septembra 2006

dejanska donosnost kumulativno zajamčena donosnost kumulativno

14

12

10

8

6

4

2

0

v %

feb. 05jun. 04 avg. 04 okt. 04 dec. 04 okt. 05jun. 05 avg. 05 dec. 05apr. 05 feb. 06 jun. 06 avg. 06apr. 06

Struktura naložb ZVPSJU na dan 30. september 2006

obveznice (72 %)


delnice (4 %)




�0


2003

Sklad SODPZ

Uspešni pri doseganju ciljev Poslovanje sklada

V letošnjem letu se lahko na Kapitalski družbi pohvalimo z uspešnim doseganjem za-stavljenih ciljev. Na področju upravljanja sredstev so doseženi primerni donosi, uvajajo pa se tudi novosti za delodajalce, ki bodo olajšale njihovo poslovanje. Dejanska kumulativna donos-nost je do konca septembra 2006 znašala 55,02 odstotka, zajamčena kumulativna donosnost pa 35,61 odstotka. Prav tako se je čista vrednost sredstev povečala na 34,72 milijarde tolarjev na dan 30. septembra 2006 in je naraščala hitreje od zajamčene vrednosti sredstev, ki je na ta dan obse-gala 32,98 milijarde tolarjev. Število zavarovancev je do konca septembra 2006 naraslo na 34.536.

Naložbe

Uspešnost upravljanja s sredstvi zavarovancev sklada se kaže v doseženi dejanski donosnosti, ki je od začetka delovanja sklada (od leta 2001) višja od zajamčene donosnosti. Dolgoročno večanje raz-like med dejansko in zajamčeno vrednostjo sred-stev ob še sprejemljivem tveganju je tudi osnovni cilj upravljanja s sredstvi sklada SODPZ. Glede na dosežene donosnosti sklada od januarja 2006 in pričakovanja oziroma dogajanja na finančnih trgih ocenjujemo, da bo dejanska donosnost višja od zajamčene tudi v letu 2006.

V letu 2006 se je v premoženju sklada neko-liko zmanjšal delež obveznic ter povečal delež kratkoročnih finančnih naložb (bančni depoziti, potrdila o vlogi, zakladne menice). Na spremembe pri izvajanju strategije in taktike upravljanja s sred-stvi sklada pa je najbolj vplivalo dejstvo, da se je spremenil način izračuna zajamčene donosnosti.

Projekti

Na področju SODPZ potekata v Kapitalski družbi trenutno dva pomembna projekta:

KaD.Net SODPZ in

Kritni sklad SODPZ.

Po obsežnem in uspešnem testiranju spletnega portala KaD.Net bodo imeli izbrani delodajalci v prvih mesecih prihodnjega leta možnost uporablja-ti novo elektronsko storitev, ki jim bo omogočila preprosteje, hitreje in varneje izmenjevati podatke o zavarovancih in plačilih prispevkov. Hkrati se izvaja tudi projekt za ustanovitev kritnega skla-da, ki bo poskrbel za vse potrebne aktivnosti za izplačevanje poklicnih pokojnin in bo potekal do konca leta 2007.

•

•

�0


obveznice (73 %)



delnice (3 %)



40

35

30

25

20

15

10

5

0feb. 01

v m

rd S

IT

sep. 01 sep.02 sep. 03 sep. 04 sep. 05 sep. 06

Čista vrednost sredstev in zajamčena vrednost sredstev SODPZ

čista vrednost sredstev zajamčena vrednost sredstev

Struktura naložb SODPZ na dan 30. september 2006

Pripravili: mag. Andreja Kobal, mag. Simona Čarman Poberaj

Kapitalska družba se na trgu uveljavi kot prepoznaven, učinkovit, predvsem pa velik izvajalec dodatnih pokojninskih zavarovanj.


��

2004

renta, ki se izplačuje v obdobju od začetka velja-vnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca) in doživljenjsko pokojninsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja (mesečna ali letna renta, ki se izplačuje v obdobju od začetka veljavnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca, vendar najmanj do konca obdobja zajamčene dobe). Zavarovanci, ki izberejo pokojninsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja (5, 10 ali 15 let), določijo upravičenca, ki v primeru smrti zavarovanca prejema rento do iz-teka zajamčene dobe. Rentno zavarovanje je sklen-jeno z dnem prenosa sredstev, začetek veljavnosti rentnega zavarovanja pa je prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zavarovanec pridobil pravico.

Vrsta rente Št. prejemni-kov rentEnkratno izplačilo rente 6.679Doživljenjska mesečna renta 2.347

Mesečna renta z zajamčeno dobo

5 let 14710 let 46015 let 2.656

Skupaj mesečna izplačila 5.610Doživljenjska letna renta 300

Letna renta z zajamčeno dobo

5 let 1410 let 5215 let 261

Skupaj letna izplačila 627Skupaj 12.916

Izbrane vrste rent do 30. septembra 2006

Do 30. septembra 2006 je pravico do pokojninske rente pridobilo 12.916 zavarovancev. Od tega se je 52 odstotkov zavarovancev odločilo za enkratno izplačilo, 43 odstotkov za mesečno ter 5 odstotkov za letno izplačilo.

Pripravila: Mateja Štrukelj

Sklad PPS

Varčevalni sklad in Kritni sklad PPSPokojninske rente prejema že 12.916 zavarovancev

Kritni sklad PPS se je oblikoval z izločitvijo premoženja iz PPS s 13. julijem 2004. Tako je nastala razdelitev sredstev in zavarovancev PPS, in sicer na del, ki pripada policam dodatnega pokojnin-skega zavarovanja PPS v obdobju, preden zavarovanci pridobijo pravico do pokojninske rente (varčevalni sklad) ter Kritni sklad PPS, namenjen izključno kritju obveznosti iz naslova izplačil mesečnih pokojninskih rent. Ključni element pridobitve pravice do pokojnin-ske rente in s tem povezanega prenosa sredstev iz varčevalnega v Kritni sklad je starost zavarovanca, to je 60 let. Starost torej vpliva tako na izračun višine obveznosti PPS za prenos sredstev v Kritni sklad, ka-kor tudi določitev datuma nastanka obveznosti. Ob-veznost PPS za prenos premoženja na Kritni sklad PPS je enaka odkupni vrednosti enot premoženja v lasti zavarovancev. Sredstva PPS v varčevalnem delu se tako zmanjšujejo, sredstva Kritnega sklada PPS pa se iz meseca v mesec povečujejo. V Kritni sklad PPS pre-hajajo sredstva iz PPS na eni strani, tu se izplačujejo rente na drugi strani. Zavarovalna polica PPS je izdana na ime, ni prenosljiva in je ni mogoče zastaviti.

Izplačevanje rent PPS

Najpomembnejša lastnost zavarovalne police PPS je pravica do prejemanja mesečne pokojninske rente od dopolnjenega 60. leta starosti naprej. Višina pokojninske rente se izračuna ob pridobitvi prav-ice do mesečne pokojninske rente. Odvisna je od števila enot premoženja na polici, vrednosti enote premoženja, ki velja v času uveljavitve pravice do rente in takrat veljavnih enotnih tablic smrtnosti. Podlaga za izračun višine mesečne rente ne more biti nižja od zajamčene vrednosti police, ki je enaka številu enot premoženja, pomnoženo z zajamčeno vrednostjo enote premoženja. Pokojninska renta je za moške in ženske enaka. Začne se izplačevati v prvem naslednjem mesecu, ko je zavarovanec izpol-nil pogoje do mesečne rente in se izplačuje 15. de-lovni dan v mesecu za tekoči mesec. Vrednost enote premoženja (VEP) se izračunava enkrat mesečno na zadnji dan v mesecu in objavi v dnevnem časopisju (Večer in Dnevnik, in sicer vsako drugo soboto v mesecu). Vrednost enote premoženja (VEP) je od-visna od donosnosti premoženja v Prvem pokojnin-skem skladu.

Zajamčeni VEP Dejanski VEP

268,4921 346,0856

Podatki o poslovanju na dan 30. september 2006

Izplačevanje v številkah

Ko zavarovanec pridobi pravico do izplačila rente, lahko glede na število točk izbira med različnimi rentnimi produkti in tako dokončno določi način uživanja te pravice v obliki mesečne ali letne rente oziroma enkratnega izplačila v primeru, da je imet-nik do 2.000 točk. Zavarovanec lahko izbira med doživljenjsko pokojninsko rento (mesečna ali letna

Leto vplačila Število zavarovancevŠtevilo točk (v lasti

zavarovancev KS PPS)Vrednost vplačil v 000 SIT

(odkupna vrednost)

Skupaj v letu 2004 11.002 50.303.048 14.209.590

Skupaj v letu 2005 927 4.095.673 1.177.152

Skupaj v letu 2006 (do 30. 9. 2006) 987 4.215.712 1.417.160

Skupaj 12.916 58.614.433 16.803.902

Število zavarovancev, ki so do konca septembra 2006 pridobili pravico do pokojninske rente ter pripadajoče število točk in višina vplačanih premij.

PPS Prenos sredstev

Št. enot premo-ženja *vrednost enote premoženja (VEP) = odkupna vrednost

KS PPS

Polica*zagotavljanje sredstev za izpolnitev obve-znosti izplačila pokojninskih rent ter odkupnih vre-dnosti v primeru smrti pred 60. letom

Pokojninska renta*obveznosti iz naslova izplačil pokojninskih rent

Odločitev o izbiri rentP

ridob

itev

prav

ice

- 60

let


Kapitalska družba je izbrana za upravljavca sklada javnih uslužbencev ZVPSJU. Prevzame vodilno vlogo na trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj, obenem pa postane največji izplačevalec dodatnih pokojninskih rent.

��

��


2005

Uvajamo KaD.Net za delodajalce v SODPZ

Zagotovljamo varno izmenjavo podatkov

Kapitalska družba za delodajalce, ki imajo svoje zaposlene vključene v Sklad obveznega dodat-nega pokojninskega zavarovanja, pripravlja novo spletno storitev KaD.Net.

Najpomembnejša prednost, ki jo KaD.Net prinaša uporabnikom, je varna izmenjava podatkov med up-orabnikom in Kapitalsko družbo. Varna izmenjava zagotavlja integriteto poslanih podatkov, prepozna-vanje podpisnika, nezmožnost zanikanja podpisa in sledljivost poslanih datotek.

KaD.Net uporabnikom omogoča stalen dostop do sto-ritev spletnega mesta s katerega koli računalnika z dostopom do interneta.

KaD.Net je pregledna in enostavna spletna storitev, ki omogoča oddajo podatkov za nove vključitve za-poslenih v sklad, spremembo osebnih podatkov zavarovancev – članov, sporočanje statusnih spre-memb Polic dodatnega pokojninskega zavarovanja in oddajo Poročil o obračunanih in plačanih prispevkih. Vse podatke bo lahko uporabnik oddal na dva načina, in sicer s pomočjo datotek v predpisani strukturi in s pomočjo vnaprej oblikovanih elektronskih obrazcev.

Vsi oddani podatki bodo verificirani preko večstopenjskih formalnih in logičnih kontrol. Po končanem preverjanju podatkov bo uporabnik o morebitnih neskladjih med podatki ali morebitnih napačnih podatkih obveščen. Uporabnika bo na spletni straneh KaD.Net čakalo obvestilo, ki bo vsebovalo seznam neskladij z navodilom za njihovo odpravo in s seznamom o neskladjih. Predhodno

bo prejel elektronsko pošto s sporočilom, da ga na KaD.Net čaka obvestilo.

Uporabnik bo lahko preko KaD.Net pošiljal tudi druga sporočila ali dopise, tako v obliki vprašanj in reklamacij kot tudi v obliki proste vsebine.

KaD.Net bo uporabniku omogočal tudi izpis podat-kov o zavarovancih – članih, izpis Prijav v zavarovan-je za nove zaposlene.

Za delo preko KaD.Net uporabnik potrebuje mini-malno strojno in programsko opremo, za podpiso-vanje datotek in elektronskih obrazcev pa digitalno potrdilo.

Priporočamo, da osnovna strojna oprema zadovoljuje naslednje minimalne pogoje:

Računalnik Pentium 100 ali več, s pomnilnikom 64 MB RAM,grafična kartica z ločljivostjo najmanj 800 x 600,nastavljeni mali fonti (small fonts), 64K barv (16-bitna globina barv), dostop do interneta - povezava s hitrostjo 19.200 bps ali več, delujoč protokol SSL z uporabo 128-bitnega šifriranja.

Osnovna minimalna programska oprema, ki jo uporabnik potrebuje za uspešno uporabo KaD.Net zajema:

Windows 98 ali Windows 2000 ali Windows NT 4.0 (Service pack 3) ali Windows XP SP1, spletni brkljalnik Internet Explorer 5.5 SP2 ali

•

••••

•

•

•

novejša različica, priporočamo Internet Explorer 6.0., Adobe Reader različice 5.0 ali 6.0 (kar ne vključuje tipa CE). Najhitreje delujejo rešitve z različico Adobe Reader 5.0.5.

Zaradi visoke stopnje varnosti Kapitalska družba sprejema digitalna potrdila, ki jih izdajo naslednji kvalificirani overitelji digitalnih potrdil v Republiki Sloveniji: SIGOV-CA, SIGEN-CA IN POSTA®CA. Ob-razce in navodila za njihovo izpolnjevanje bo Kapital-ska družba poslala delodajalcem na njihovo zahtevo po pošti ter jih objavila na svojem spletnem mestu.

Delodajalci bodo z vabilom za uporabo sodobnih komunikacijskih poti KaD.Net prejeli Navodilo za uporabo KaD.Net in pripravo podatkov.

Pred vključitvijo delodajalca v izmenjavo podatkov preko varnega spletnega KaD.Net delodajalec in Kapitalska družba podpišeta Izjavo o varovanju in posredovanju podatkov.

Ob morebitnih vsebinskih ali tehničnih težavah se lahko uporabniki KaD.Net obrnejo po pomoč na:

elektronski naslov za pomoč: [email protected],preko spletnega mesta: http://www.kapitalska-druzba.si/kadnet/pomoc/splosno.asp,telefonsko številko: 080 23 45,številko telefaksa: 01 4746 747.

Pripravila: mag. Marjanca Jambrovič

•

•

•

••

KaD.Net SODPZ

��


Kapitalska družba upravlja več kot 100 milijard sredstev v lasti več kot 240 tisoč zavarovancev.


��

Informacije za plačnike premij dodatnega pokojninskega zavarovanja

Z uvedbo eura se obstoječa pogodbena razmerja ne bodo spremenila:

načelo avtomatične substitucije (z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave) in načelo kontinuitete pogodb (obveznosti po-godbenih strank se ne smejo povečati brez izrec-nega dogovora strank, prav tako pa ni opravičljivo neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in eno-stranske spremembe ter odpovedi pogodbe zgolj na podlagi dejstva zamenjave valute).

Pravne podlage, ki urejajo prevzem eura v Sloveniji:

Zakon o dvojnem označevanju cen,Zakon o uvedbi EURA,Uredba EU št. 1103/97.

•

•

•••

Plačilni promet ob koncu leta

Vsi, ki bi radi, da bi bilo njihovo nakazilo, ne glede na uporabljeno tržno pot (bančna okenca, bančni avto-mat, elektronska banka, mobilna banka ...), knjiženo na prejemnikovem računu še v tolarjih in v letu 2006, morajo nalog posredovati banki najpozneje do 29. decembra 2006 do ure, ki jo bo objavila posamezna banka.

POMEMBNO! Ne čakajte do zadnjega dne. Da delodajalci, ki plačujete premije v sklad KVPS, ne boste zamudili davčnega leta in da se bo premija plačniku vštela v davčno olajša-vo za leto 2006, moramo vaše plačilo skladno s pokojninskim načrtom prejeti na račun sklada do zadnjega delovnega dne v letu, to je do 29. decembra 2006. Enako velja za vsa individualna plačila vaših zaposlenih – članov skladov KVPS in ZVPSJU, ne glede na obliko plačila (odtegljaj od plače, direktna obremenitev, plačilni nalog). Le v tem primeru bo član lahko uveljavljal posebno davč-no olajšavo – znižanje osnove za dohodnino za leto 2006.

Vzajemni pokojninski skladi

Sklad KVPS

Delodajalci bodo pošiljali Podatek o znesku vplačane premije v datoteki do 31. decembra 2006 v SIT. Za obračunsko obdobje januar 2007 bo omogočeno od-dajanje datoteke od 3. januarja 2007 dalje.

Struktura datotek se zaradi uvedbe EUR s 1. januarjem 2007 ne spreminja, saj v datoteki ni podatka o valuti (SIT ali EUR). Ne pozabite pa zneske premije v obsto-ječi datoteki po 1. januarju 2007 obvezno preračunati in vpisati vrednosti v EUR.

Datum zadnje konverzije vplačane čiste premije v

število enot premoženja sklada v SIT je 29. december 2006. Čista vplačana premija bo konvertirana, če bo plačilo prispelo na denarni račun sklada najkasneje do 12. ure dneva konverzije in bomo razpolagali z zado-stnimi podatki, da bomo lahko nedvoumno ugotovili, v dobro katerega člana sklada je vplačana premija.

Sklad SODPZ

Delodajalci bodo pošiljali Podatek o znesku vplačane premije v datoteki do 31. decembra 2006 v SIT. Za obračunsko obdobje januar 2007 bo omogočeno od-dajanje datoteke od 3. januarja 2007 dalje.

Struktura datotek se zaradi uvedbe EUR s 1. januar-jem 2007 ne spreminja, saj v datoteki ni podatka o valuti (SIT ali EUR). Ne pozabite pa zneske premije v obstoječi datoteki po 1. januarju 2007 obvezno pre-računati in vpisati vrednosti v EUR.

Datum zadnje konverzije vplačane čiste premije v število enot premoženja sklada v SIT je 31. december 2006 (upoštevajte urnik plačilnega prometa).

Čista vplačana premija bo konvertirana, če bo plačilo prispelo na denarni račun sklada najkasneje do 12. ure dneva konverzije in bomo razpolagali z zadostni-mi podatki, da bomo lahko nedvoumno ugotovili, v dobro katerega člana sklada je vplačana premija.

Sklad ZVPSJU

Datum konverzije vplačane čiste premije v število enot premoženja sklada v SIT je 16. december 2006.

Posebno obvestilo glede urnika in delovanja spletne-ga mesta KaD.Net bo objavljeno na spletnem mestu KaD.Net. http://www.kapitalska-druzba.si/kadnet/kadnet.htm

Kako do dodatnih informacij?

Na naši spletni strani www.kapitalska-druzba.si vam bodo na voljo vsa pomembna obvestila o rokih in aktivnostih za nemoten prehod na euro.

V juliju in novembru letos smo v Kapitalski družbi uspešno opravili dve integralni testiranji prehoda na euro, ki sta zajeli vse ključne poslovne procese ter in-formacijsko podporo, ki podpira delovanje le-teh. Oce-njujemo, da smo dobro pripravljeni na prehod na novo denarno valuto in se bomo trudili, da bo za vse naše stranke poslovanje v zadnjih dneh letošnjega leta kot tudi v naslednjem letu potekalo brez težav.

Pripravili člani projektne skupine euro: Darko Torkar (vodja), Zinka Kerin,

mag. Anja Strojin Štampar

Uvedba eura

2006

€ - dan

2006 2007Ključni roki pri uvedbi eura v Kapitalski družbi

Obdobje dvojnega označevanje cen (1. 3. 2006 do 30. 6. 2007):iz SIT v EUR (1. 3. – 31. 12. 2006) iz EUR v SIT (1. 1. – 30. 06. 2007)

1. 3. 2006Uvedba dvojnega označevanja cen.

3. 1. 2007Rok za izstavitev računov za dobavo blaga ali storitev za leto 2006.

16. 1. 2007 Prvi izračun VEP v EUR za ZVPSJU.

31. 1. 2007 Prvi izračun VEP v EUR za KVPS, PPS in SODPZ.

30. 6. 2007 Izklop dvojnega označevanja cen.

11. 7. 2006 Določitev dokončnega razmerja EUR/SIT (tečaj men-jave). Vrednost je določena pri 239,640 SIT za 1 EUR.

Kapitalska družba utrjuje položaj portfeljskega vlagatelja in povečuje pomen ter vlogo na slovenskem trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj.

��


1. V dodatno pokojninsko zavarovanje sem vključen preko svojega delodajalca. Kaj se zgodi z vplačanimi sredstvi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi?

V primeru, da vam preneha pogodba o zaposlitvi, nastopi izredno prenehanje zavarovanja. V skladu z zakonom ZPIZ-1 v primeru izrednega prenehanja zavarovanja pridobi zavarovanec ob prenehanju zavarovanja pravico do denarnega izplačila v vi-šini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, če je bil v pokojninski načrt vključen najmanj 120 mesecev. Če zavarovanje preneha pred iztekom 120 mesecev, zavarovanec zadrži pravice, pravico do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, pa pridobi, ko preteče 120 mesecev, šteto od vključitve v pokojninski načrt.

Če poleg delodajalca v okviru kolektivnega doda-tnega pokojninskega zavarovanja z individualno premijo varčujete tudi sami, lahko za enote premo-ženja, ki jih pridobite na podlagi individualne pre-mije, zahtevate izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja kadar koli.

Če boste spet zaposleni pri delodajalcu, ki ima or-ganizirano kolektivno dodatno pokojninsko zavaro-vanje, bo tudi vaš nov delodajalec za vas plačeval premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V primeru, da bo vaš novi delodajalec financiral kolektivno dodatno pokojninsko zavarova-nje v drugem pokojninskem načrtu, se boste lahko odločili za prenos vaših zbranih sredstev v nov po-kojninski načrt. Seveda pa boste lahko vaša sred-stva zadržali v obstoječem pokojninskem načrtu, kjer se bodo še naprej plemenitila.

2. Kako se lahko dodatno pokojninsko zava-rujem, če sem zaposlen pri delodajalcu, ki nima organiziranega kolektivnega dodatne-ga pokojninskega zavarovanja?

V primeru, da vaš delodajalec nima organiziranega kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojnin-skega zavarovanja, je smiselna odločitev, da se vključite v dodatno pokojninsko zavarovanje po Pokojninskem načrtu za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PN1 P). V ta namen izpolnite izjavo o pristopu, ki se nahaja na spletni strani:

ht tp://w w w.kapitalska-druzba.si/ k vps/pdf/ izjava_o_pristopu.pdf,

lahko pa izpolnite le obrazec Osebni podatki člana, ki se nahaja na spletni strani:

ht tp://w w w.kapitalska-druzba.si/ k vps/pdf/ osebni_podatki_clana.pdf.

Na podlagi podatkov z obrazca vam bomo v dveh izvodih pripravili Izjavo o pristopu in vam jo z redno pošto poslali v podpis. Z vrnjenim podpisanim izvo-dom izjave boste postali član sklada.

Za vplačane premije boste deležni posebne davč-ne olajšave, ki vam bo neposredno zniževala vašo osnovo za dohodnino.

3. Koliko lahko znaša premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je ena izmed najbolj privlačnih oblik dolgoročnega zavarovanja, ki je tudi davčno stimulirana. Zava-rovanje dolgoročno zagotavlja finančno varnejšo starost, hkrati pa je to tudi edina oblika varčevanja, ki je v obdobju vplačevanja premije davčno stimu-lirana s posebno davčno olajšavo, ki je je deležen plačnik premije.

Minimalna premija za prostovoljno dodatno pokoj-ninsko zavarovanje znaša 4.355 SIT (18,17 eurov) mesečno (Uradni list RS, št. 133/03). Premija nav-zgor ni omejena, maksimalna letna premija, ki je še predmet davčnih olajšav v letu 2006, pa znaša 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotkov bruto plače), vendar ne več kot 560.937,00 SIT (2.340,75 eurov).

V primeru, da želi zavarovanec izkoristiti maksi-malno davčno olajšavo, lahko poleg rednih vplačil kadar koli vplača tudi dodaten znesek.

4. Sem lastnik podjetja, v katerem sem zapo-slen. Zanima me, na kakšen način lahko pod-jetje uredi dodatno pokojninsko zavarovanje zame in za preostale zaposlene?

293. člen zakona ZPIZ-1 v 3. odstavku določa, da se v kolektivno zavarovanje ne more vključiti po-sameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika podjetja, zavoda ali zadruge se šteje oseba, če je imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na pod-

lagi katerih ima 25 odstotkov glasovalnih pravic ali 25-odstotni delež v kapitalu določene pravne osebe.

Vaše podjetje lahko v kolektivno dodatno pokoj-ninsko zavarovanje vključi vse ostale zaposlene v podjetju, sami pa se pod stroškovno enakimi pogo-ji lahko vključite v pokojninski načrt za individual-no pokojninsko zavarovanje in premije plačujete v celoti sami iz svoje neto plače.

Dodatno pokojninsko zavarovanje izvaja Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS), ki ga upravlja Kapitalska družba.

5. Kaj mora za izplačilo zbranih sredstev sto-riti dedič po umrlem, ki je varčeval za doda-tno pokojninsko zavarovanje?

V primeru smrti člana sklada dodatnega pokoj-ninskega zavarovanja lahko kot dedič po umrlem vložite zahtevek za izplačilo odkupne vrednosti. Obvezni prilogi zahtevka sta kopija osebnega do-kumenta dediča in original oziroma overjena kopija pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki v izreku vsebuje tudi premoženje na osebnem kapitalskem računu pokojnika v skladu dodatnega pokojninske-ga zavarovanja.

V primeru, da je umrli določil upravičenca za primer smrti, ima pravico do izplačila odkupne vrednosti upravičenec.

Pripravil: Aleksander Avguštin

Vprašanja in odgovori

��

PRIHODNOST S premoženjem, ki nam je zaupano, bomo tudi v prihodnje upravljali varno za varno prihodnost.


��

Začutite utrip metuljevih kril

Pridružite se nam pri zbiranju dobrodelnih sredstev za nakup ultrazvoka za spremljanje funkcij srca za Onkološki inštitut Ljubljana.

Sredstva v akciji Dobra misel se zbirajo na računu Onkološkega inštituta do 30. decembra 2006:

TRR 01100-6030277797, sklic 00 930008

Dodatne informacije: Nataša Hočevar, Kapitalska družba, d. d., telefon: 01/47 46 803 ali e-naslov: [email protected]

Medijski pokrovitelj

Documents

Modro jabolko - Kapitalska družba, d.d. · Modro jabolko Informativni časopis Kapitalske družbe in njenih skladov Izdaja: Kapitalska družba, d. d., zagotovilo za še višjo rast