Modro jabolko III OUT - Kapitalska družba, d.d. · Modro jabolko Informativni Ëasopis Kapitalske druæbe in njenih skladov Izdaja: Kapitalska druæba, d. d., Dunajska 119, Ljubljana

Informativni Ëasopis Kapitalske druæbe, d.d. in njenih skladov

September 2005 / πt. 3

MODROJABOLKO

Modro jabolko III_OUT.indd 1Modro jabolko III_OUT.indd 1 9/26/05 3:36:49 PM9/26/05 3:36:49 PM

Modro jabolko

Informativni Ëasopis Kapitalske druæbe in njenih skladov

Izdaja: Kapitalska druæba, d. d., Dunajska 119, Ljubljana

Uredniπtvo: Irena Pfundner, Vesna Razpotnik

Oblikovanje: Eva BarboriË

Produkcija: Formitas

Priprava za tisk: Boænar & Partner

Tisk: Boænar & Partner

Naklada: 3.600 izvodov

BrezplaËni izvod

September 2005

KAZALO

Leto 2004 je bilo za Kapitalsko družbo zelo uspešno. Minilo je v znamenju hitre rasti poslovanja, zlasti na podroËju dodatnih pokojninskih zavarovanj. Z uspešno izvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev je Kapitalska družba kot upravljavec utrdila svoj vodilni položaj na pokojninskem trgu in postala najveËja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. S tem ko je država kot delodajalka vse javne uslužbence vkljuËila v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, je poskrbela, da bodo tudi njeni uslužbenci po upokojitvi imeli primerne dohodke.

ZaËetek leta 2005 je prinesel priËakovane spremembe v orga-nih upravljanja Kapitalske družbe kot družbe v veËinski lasti države. Vlada Republike Slovenije je imenovala novih 15 Ëlanov skupšËine in 9 Ëlanov nadzornega sveta. SkupšËina Kapitalske družbe je nato marca 2005 razrešila predsednika uprave Boruta Jamnika in Ëlana uprave mag. Tomaža KuntariËa. Na Ëelu Ka-pitalske družbe sta zdaj tako zaËasni predsednik uprave Tomaž Toplak in zaËasna Ëlanica uprave mag. Mateja BožiË. Nova Ëla-na uprave skupaj z mag. Heleno Bešter sestavljajo triËlansko upravo. ZaËasnima Ëlanoma se mandat izteËe po enem letu.

Osnovni cilj in vizija Kapitalske družbe ostajata nespremenjena: biti ugledna, zanesljiva in zaupanja vredna finanËna ustano-va, ki bo tako za svoje zavarovance kot za lastnico še naprej varno upravljala sredstva. Vrhunsko usposobljeni strokovnjaki, dolgoletne izkušnje z upravljanjem premoženja in pokojninskih skladov, velikost portfelja, preglednost poslovanja in dosedanji poslovni rezultati so zagotovilo, da je upravljanje odgovorno, varno, pregledno in donosno. Upravljanje premoženja štirih po-kojninskih skladov prinaša pomembne in neprecenljive izkušnje, predvsem pa Kapitalski družbi omogoËa izkorišËanje sinergij-skih uËinkov upravljanja. Zaradi višine lastnega premoženja, s katerim Kapitalska družba jamËi za svoje obveznosti iz pokojnin-skih naËrtov, je tudi zaupanje vanjo kot upravljavko vzajemnih pokojninskih skladov veËje.

V tokratni številki smo na kavo povabili Ëlane nove uprave. Po-sebej si preberite intervju z novim predsednikom uprave Toma-žem Toplakom. Preglejte poslovne rezultate, podatke o rasti števila zavarovancev in rasti zbranih sredstev. Vse skupaj priËa o tem, da se zavest o pomembnosti ali celo nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja vse bolj utrjuje.

Uredniπtvo

2

Iz vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Aktualno: »lane uprave smopovabili na kavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Strokovni Ëlanek: Peter PogaËaro poklicnih pokojninskih naËrtih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Tomaž Toplak:≈Polletna žetev bo dobra« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 - 7

Skladi:

Z obvešËenostjo do zaupanjaËlanov KVPS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 - 9

SODPZ znižuje vstopne stroške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

IzplaËevanje rent PPS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 - 11

Zagotavljanje visokokakovostne ravni storitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 - 12

Sodobne elektronske storitvetudi na podroËju dodatnihpokojninskih zavarovanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Predstavitev oddelka za naložbe . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Vprašanja in odgovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Dobra misel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16


Intervju s predsednikom uprave, Tomažem Toplakom.

Ste se že privadili na novo delovno mesto?

Že na zaËetku se je pokazalo, da bomo Ëla-ni uprave dobro sodelovali. Uspešni so bili že prvi stiki in delo z vodilno strukturo KAD. Vendar vedno razmišljamo o tem, kje bi se dalo poslovanje še izboljšati. Sprejeli smo že nekaj ukrepov, s katerimi optimiziramo po-slovne procese.

VeË preberite na straneh 6 in 7

»lane uprave smo povabilina kavo

Nova zasedba deluje že dobra pol leta, tako da so Ëlani že odliËno uigrani. Med seboj se dobro razumejo. Povabili smo jih na kratek klepet ob kavi in jim zastavili nekaj kratkih vprašanj.

VeË preberite na strani 4

Peter PogaËar, svetovalec uprave KAD, o poklicnih pokojninskih naËrtih

Pomemben del dodatnih pokojninskih varËe-vanj v mnogih državah je sistem poklicnih po-kojninskih naËrtov. Poklicne pokojninske na-Ërte oblikujejo delodajalci (ali veË delodajalcev skupaj), ki financirajo pokojninski naËrt (pla-Ëujejo premije za svoje zaposlene), upravljajo pa jih bodisi delodajalci bodisi od delodajalca neodvisne osebe (finanËne institucije).


Uspešno poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov KAD

Kljub moËni konkurenËni tekmi je KVPS tudi leta 2005 ohranil vodilni tržni delež med vza-jemnimi skladi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na slovenskem trgu.

VeË preberite na straneh 8 - 12

Oddelek naložb se predstavi

Oddelek za naložbe upravlja delnice oziroma deleže gospodarskih družb in drugo finan-Ëno premoženje v lasti Kapitalske družbe ter premoženje pokojninskih skladov v lasti njenih zavarovancev. Petnajst zaposlenih v oddelku tako upravlja premoženje, ki prese-ga 350 milijard tolarjev.


Odgovori na vaša najpogostejša vprašanja

»lanu sklada dodatnega pokojninskega za-varovanja je ob vkljuËitvi v zavarovanje manj-kalo do upokojitve manj kot 10 let. Kakšne so njegove možnosti glede dodatne pokojnine in glede morebitnega dviga sredstev?Pogoji za pridobitev pravice do dodatne pokojnine so doloËeni v Zakonu o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju in povzeti v pokojninskem naËrtu. »lan pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko izpolni vse pogoje.

VeË vprašanj in odgovorov na strani 15

IZ VSEBINE

3


Kapitalska družba ima triËlansko upra-vo. Predsednika uprave, Tomaža To-plaka, lahko podrobneje spoznate v intervjuju na naslednjih straneh. Mag. Hele-na Bešter ima veËletne izkušnje na podroËju pokojninskih zavarovanj in zavarovalništva. Kot priznana strokovnjakinja je sodelo-vala pri Beli knjigi reforme pokojninskega sistema in kasneje pri pripravi sedanjega pokojninskega zakona. Je avtorica knjige Pokojninski sistemi v svetu in pri nas. Piše strokovne Ëlanke o pokojninskih skladih in zavarovalnicah. Nova Ëlanica uprave mag. Mateja BožiË je bila do izvolitve zaposlena v Petrolu. Tam je sprva sodelovala v pro-cesu prestrukturiranja in strateškem razvo-ju družbe, kasneje pri pripravi ekonomskih izraËunov ter izbiri izvajalca kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih. Od leta 2003 je de-lala kot svetovalka Ëlana uprave za podroËje financ in energetike.Nova zasedba deluje že dobra pol leta, tako da so Ëlani že odliËno uigrani. Med seboj se dobro razumejo. Povabili smo jih na kratek klepet ob kavi in jim zastavili nekaj kratkih vprašanj.

4

»lane uprave smo povabili na kavo

AKTUALNO

Ime in priimek: Mateja BožiËFunkcija: Ëlanica upraveOdgovorna za podroËja: naložbe (upravljanje pokojninskih skladov, upravljanje premoženja in skrbništvo nad delnicami ter deleži v gospodarskih

družbah), raËunovodstvo (KAD in skladi) ter analizeIzobrazba: univ. dipl. ing. gradbeništva, mag. poslovo-denja in organizacije Vizija o KAD: Postati najveËji in najboljši upravljavec pokojninskih in vzajemnih skladov v regiji.

Ime in priimek: Tomaž ToplakFunkcija: predsednik upraveIzobrazba: univ. dipl. pravnikOdgovoren za podroËja: oblikovanje strategije KAD, predstavljanje in vodenje KAD, vzpostavljanje povezav z zunanjimi

institucijami. Vizija o KAD: Biti ugledna, zanesljiva in za-upanja vredna finanËna ustanova, ki bo tako za svoje zavarovance oziroma Ëlane skladov kot za lastnico še naprej varno upravljala sredstva za varno prihodnost.

Ime in priimek: Helena BešterFunkcija: Ëlanica upraveOdgovorna za podroËja: poslovanje vzajemnih pokojninskih skladovIzobrazba: univ. dipl. org. dela; mag. poslovodenja in organizacije

Vizija o KAD: Ostati najveËji in najuspešnejši uprav-ljavec pokojninskih skladov v Sloveniji ter v prihod-nosti razširiti svoje delovanje tudi na tuje trge.

Koliko ur tedensko preživite v službi?

HB: Lahko bi rekla, da preveË.

TT: VeË, kot doloËa zakon, vendar me to ne moti, saj pri delu uživam.

MB: Na delovnem mestu preživim približno devet ur dnevno, kamor pa ne sodijo obvez-nosti v odborih in skupšËinah.

Ali vam v prostem Ëasu uspe izklopiti misel na službene obveznosti?

TT: Ne.

HB: Trudim se, vendar mi to ne uspe vedno.

MB: Popolnoma mi ne uspe izklopiti razmišljanj o službenih aktivnostih in sodelavcih. Vendar se skušam v prostem Ëasu kar najbolje po-svetiti družini - možu in triletni hËerki.

Imate kakšne hobije?

TT: Jadranje, tek.

MB: Rekreativno se ukvarjam s športom. Po-gosto pa žal ni Ëasa za vse moje želje.

HB: Imam veliko hobijev, pa premalo Ëasa za vse, kar me zanima.

Kateri je najprijetnejši dogodek, ki se vam je zgodil v službi?

MB: Dober obËutek sem imela ob prvem veËjem prodajnem primeru.

HB: Prijetnih dogodkov je bilo veliko. Med lepše sodijo uspešno konËani projekti vzpo-stavitve pokojninskih skladov, ko smo s so-delavci kljub utrujenosti lahko zadovoljni ugotovili, da se je splaËalo.

Težko si je predstavljati, vendar ste bili na zaËetku kariere verjetno tudi vi v podrejenem položaju. Ste imeli kdaj v svoji karieri nad sabo teËnega šefa?

TT: Da, vendar sem se od njega veliko nau-Ëil.

MB: TeËnost je lahko povezana s slabim raz-položenjem, ki ni vsakodnevno. Torej, vsak ga ima.

Se kliËete po imenih ali priimkih?

HB: Po imenih.

Greste kdaj na skupno kosilo?

HB: Seveda ...

MB: ... VeËkrat.

Imate kakšen poseben ritual, kot je denimo jutranja kava?

HB: Moj jutranji ritual je veËkrat Ëaj kot kava.

MB: Jutranja kava (ali Ëaj) sodi v obvezna jutranja opravila, poleg tega tudi ritual naspro-tne komunikacije.

Pripravila: Irena Pfundner


Reformiranje pokojninskih siste-mov je eden najveËjih izzivov raz-vitih držav tega stoletja.

VeËina držav je v zadnjih letih reformirala svoje javne pokojninske sisteme, obenem pa veËjo pozornost namenila razvoju poklicnih pokojninskih zavarovanj kot obliki dodatnih, kapitalsko kritih pokojninskih varËevanj. Po-memben del dodatnih pokojninskih varËevanj v mnogih državah je sistem poklicnih po-kojninskih naËrtov. Poklicne pokojninske naËrte oblikujejo delodajalci (ali veË delo-dajalcev skupaj), ki financirajo pokojninski naËrt (plaËujejo premije za svoje zaposlene), upravljajo pa jih bodisi delodajalci bodisi od delodajalca neodvisne osebe (finanËne in-stitucije).

Obstajata dve obliki poklicnih pokojninskih naËrtov: sistem z doloËenimi prejemki (de-fined-benefit scheme) - tradicionalna oblika, pri kateri je viπina pokojnine in drugih pre-jemkov, ki se izplaËajo Ëlanu oziroma upra-viËencu, jasno doloËena v pravilih naËrta, in sistem doloËenih prispevkov (defined con-tribution scheme), pri katerem so prejemki Ëlana doloËeni zgolj na podlagi vplaËanih pri-spevkov in donosov, doseženih z upravljanjem teh prispevkov. Države, ki so sistem poklicnih pokojninskih zavarovanj uvedle v zadnjih letih, se vse po vrsti odloËajo za drugo obliko.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 3. junija 2003, o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarova-nje, katere glavni namen je varstvo pravic

prihodnjih upokojencev, πe poveËuje privla-Ënost poklicnih pokojninskih naËrtov, tako s staliπËa veËje preglednosti poslovanja kakor tudi s staliπËa veËje varnosti Ëlanov oziroma zavarovancev. Direktiva ureja naložbena pra-vila institucij, zahtevo po ustreznem nadzoru institucij, poslovanje prek meja in obveπËanje zavarovancev.Države Ëlanice so zavezane direktivo vklju-Ëiti v svojo zakonodajo do 23. septembra 2005.

Vloga in razvoj poklicnih pokoj-ninskih naËrtov v državah EU

Vloga oziroma delež poklicnih pokojninskih naËrtov znotraj celotnih pokojninskih sistemov je med državami razliËna - od zanemarljive pa vse do dominantne, v veËini držav pa se sistem poklicnih pokojninskih naËrtov pospe-πeno razvija:

Nizozemska, ©vedska, Danska in Velika Bri-tanija: naËrti so globoko ukoreninjeni, vklju-Ëenih je prek 90 odstotkov vseh zaposlenih.

NemËija: razvoj poklicnih pokojninskih siste-mov je v vzponu od leta 2002, ko so zapo-sleni dobili priložnost, da del svojega zasluž-ka namenijo za prispevke v poklicne pokoj-ninske naËrte.

Avstrija: od reforme iz leta 1990 je pokojninsko zavarovanje, pri katerem so delodajalci zave-zani plaËevati prispevke v dobro zaposlenih, glavna oblika poklicnega zavarovanja.

Belgija: leta 2004 sprejet pokojninski zakon, ki spodbuja poklicne pokojninske naËrte, po katerih prispevke plaËujeta tako delodajalec kot zaposleni, ter vkljuËuje vse zaposlene v nekem podjetju oziroma sektorju.

©panija, GrËija in Italija: πele pred kratkim sprejeti zakonski okviri za poklicne pokojnin-ske naËrte.

Za razvoj kljuËna vkljuËenost Sistemi poklicnih pokojninskih zavarovanj v državah EU se loËijo zlasti po deležu zapo-slenih, vkljuËenih v poklicne pokojninske na-Ërte. VkljuËenost je odvisna od vrste dejavni-kov (npr. spola, stopnje izobrazbe, vrste za-

poslitve, statusa zaposlenega in dolžine ob-dobja zaposlitve pri enem delodajalcu).

Delež vkljuËenih v poklicne pokojninske naËrte (% zaposlenih)

ZnaËilen primer je Velika Britanija, kjer so Ëlani poklicnih pokojninskih naËrtov najpo-gosteje visoko izobraženi moπki, zaposleni za polni delovni Ëas. Delež visoko izobraženih moπkih, ki so vkljuËeni v pokojninske naËrte (76 odstotkov), je dvakrat viπji kot delež vklju-Ëenih moπkih brez izobrazbe ali z nizko izo-brazbo (34 odstotkov). ©e veËje razlike se pojavijo pri ženskah, pri katerih je razlika v vkljuËenosti v pokojninske naËrte med žen-skami z visoko izobrazbo in ženskami z nižjo ali brez izobrazbe πe veËja.

V Belgiji je v poklicne pokojninske naËrte vkljuËenih zgolj 19 odstotkov ≈blue-collar« delavcev, kar je zelo malo v primerjavi z 90 odstotki ≈white-collar« delavcev, ki so vklju-Ëeni v poklicne pokojninske naËrte.

Kako je v Sloveniji?

Verjetno najpomembnejπi korak v razvoju po-klicnih pokojninskih naËrtov v skladu z usme-ritvami držav EU je bil v Sloveniji storjen z vzpostavitvijo kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence, ki je neke vrste poklicni pokojninski naËrt, oblikovan na podlagi kolek-tivne pogodbe na ravni panoge - javnega sektorja. V Sloveniji sicer pogreπamo veËji delež vkljuËenih v delovno intenzivnih pano-gah, saj je v teh (tako kot drugod v državah EU) najnižji delež vkljuËenih.

Pripravil: Peter PogaËar, svetovalec uprave

5

STROKOVNI »LANEK

Poklicni pokoj-ninski naËrti v državah EU


Ste se že privadili na novo delovno mesto?

Æe na zaËetku se je pokazalo, da bomo Ëlani uprave dobro sodelovali. Uspešni so bili že prvi stiki in delo z vodilno strukturo KAD. Vendar vedno razmišljamo o tem, kje bi se dalo poslovanje še izboljšati. Sprejeli smo že nekaj ukrepov, s katerimi optimiziramo poslovne procese.

Ste zaznali katere bistvene spremembe na KAD od vašega prejšnjega mandata?

Najbolj opazna je selitev v novo poslovno stavbo, kjer je KAD glede na rast števila za-poslenih dobila dodatne prostore. Po moji oceni je prišlo tudi do preskoka v kakovo-sti delovanja institucije. V vseh teh letih upravljanja premoženja se je namreË na-kopiËilo veliko znanja, predvsem o uprav-ljanju naložb v tujini. Naš cilj je poveËevati vlogo portfeljskega investitorja, kar pome-ni predvsem poveËevanje deleža naložb v tujini.

V Ëasu vašega prejšnjega mandata so rav-no nastajali zametki pokojninskih skladov. Koliko je bilo v naslednjih štirih letih nare-jenega na podroËju pokojninskih zavaro-vanj?

Veliko. KVPS je danes med tremi najveËjimi pokojninskimi skladi v Sloveniji, izvaja dva pokojninska naËrta in ima veË kot 27.500 Ëla-nov. SODPZ naj bi imel po zaËetnih ocenah21.000 zavarovancev, zdaj jih ima že veË kot 31.800. Od leta 2004 KAD upravlja tudi Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU), v katerega je vkljuËeno veË kot 160.000 Ëlanov. Poleg tega je bil v letu 2004 uspešno izpeljan tudi pro-jekt oblikovanja Kritnega sklada PPS, s katerim je KAD postala najveËja iz-plaËevalka pokojninskih rent. PPS je namreË prvi sklad dodatnega pokojninskega za-varovanja, ki svojim Ëlanom, starim najmanj 60 let, od avgusta lani že izplaËuje pokojninske rente.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem pokoj-ninskih skladov?

Rezultati upravljanja kažejo, da s sredstvi Ëlanov gospodarimo preudarno in skrbno ter zagotavljamo dolgoroËno rast premo-ženja. Vsi skladi dosegajo donosnost, ki je višja od zajamËene in v celoti pripada našim Ëlanom.

Katere so vaše prednosti in katere pomanj-kljivosti v primerjavi s konkurenti?

KljuËna prednost KAD je njena varnost, saj je s svojim finanËnim in kadrovskim po-tencialom garancija varnosti, zanesljivosti in donosnosti za vložena sredstva Ëlanov skladov. Zavedamo se tudi, da je kljuËnega pomena obvešËenost, zato se trudimo, da je naše poslovanje Ëim bolj pregledno, naši za-varovanci pa redno obvešËeni o vseh spre-membah in poslovanju.

Ali pripravljate kakšne novosti na podroËju štirih vzajemnih pokojninskih skladov?

Pri izvajanju dodatnega pokojninskega zava-rovanja naËrtujemo še bolj pregledno, varno ter zaupno izmenjavo in obdelavo podatkov z uvedbo digitalnih potrdil. Obenem priprav-ljamo tudi nadgradnjo informacijskega siste-ma, ki bo omogoËil vpogled zavarovanca v lastni kapitalski raËun.

Kakšno je stanje na podroËju pokojninske direktive v EU?

Države Ëlanice EU morajo do 23. sep-tembra 2005 svoje predpise uskla-

diti s pokojninsko direktivo. Direktiva ureja poslovanje

institucij oziroma izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja in nadzor nad njimi. Kot nam je znano, naj bi direktivo v slovenski pra-vni red uvedli s sprejemom

podzakonskega akta. Na po-vabilo ministrstva za delo bo

KAD podala svoje poglede na implementacijo direktive.

Ali še sledite dolgoroËni strategiji preo-blikovanja KAD?

Menimo, da je preoblikovanje KAD v finanËno skupino smiselno, saj lahko tako po eni stra-

6

TOMAŽ TOPLAK:

Vrnil se je nekdanji prvi mož Kapitalske družbe. V zaËetku leta je po štirih letih za-sedel enoletni mandat predsednika uprave. Isto delo, drugi ljudje, drugi poslovni prostori. A Tomaž Toplak se je odliËno znašel in prva polletna žetev bo uspešna.

INTERVJU

©e bolj varna izmenjava

podatkov z digitalnimi

potrdili

≈Polletna žetev bo dobra«


ni pridemo do zelo jasne razmejitve vseh funkcij KAD, po drugi pa bi lahko KAD to iz-korišËala za nove možnosti razvoja in razvoj novih produktov. KonËali smo posvetovanja z ministrstvi v vladi in nadzorniki ter bili nad odzivom pozitivno preseneËeni. Zdaj bomo pripravili konkretnejša izhodi-šËa za nadzorni svet in priËaku-jemo, da bomo oktobra predlog posredovali javnosti. Nato le še poËakamo na zeleno luË za izvedbo reforme. V upravi smo prišli še do spoznanja, da bi bil najlažji naËin preoblikovanja sprejet-je zakona o KAD.

Se je strategija KAD z novo upravo kakorkoli spremenila?

Strategija za poslovno leto 2005 ostaja taka, kot je bila sprejeta v poslovnem naËrtu. Pre-oblikovanje KAD leta 2006 verjetno še ne bo mogoËe, do njega bi lahko prišlo leta 2007. DolgoroËna strategija se bo verjetno spre-menila v smeri dezinvestiranja naložb. Naš cilj bo ohraniti oziroma poveËati dinamiko vlaganj in postati portfeljski lastnik.

Pogosto vam oËitajo, da je zdaj glavna de-javnost KAD menjavanje nadzornih svetov in uprav. Kaj poreËete na to?

Gre za neutemeljene oËitke. Leto 2005 je bilo leto volilnih skupšËin, saj je bilo imeno-

vanj veË kot v normalnih letih. V veËini primerov je šlo za iztek

mandatov nadzornim svetom, le v dveh primerih je prišlo do odpoklica. Vendar ni šlo za enostransko potezo KAD, saj je bilo pri oblikovanju volilnih predlogov doseže-

no soglasje delniËarjev.

Kakšni so vaši naËrti za KAD v prihodnje? »emu boste namenili

najveË pozornosti?

NajveË pozornosti bomo namenili zasledova-nju ciljev iz poslovnega naËrta za leto 2005. V prvem polletju smo naËrtovano dosegli. »e bi rezultate ocenjevali po posameznih bilanËnih postavkah, so ti višji, kot so bili v prvi polovici leta 2004. Zdaj se bomo v veliki meri usmerili v uresniËevanje dolgoroËne strategije pre-oblikovanja KAD v finanËno skupino.

Kakšen je povpreËen dan predsednika upra-ve KAD? Kdaj se zaËne, kdaj konËa, kakšne so vaše redne dnevne delovne obveznosti?

ZaËnemo malo pred osmo uro zjutraj. Dnev-no opravimo veË tematskih sestankov, ki se nanašajo na notranje delovanje institucije, veliko sestankov imamo s poslovnimi part-nerji znotraj KAD in nekaj sestankov zunaj hiše. Delovni dan se pogosto zavleËe tudi v pozno popoldne. Pri tem je pomembno predvsem, da v svojem delu uživaš. Vsi Ëlani uprave svoje delo opravljamo z velikim ve-seljem.

Kaj najraje poËnete, ko se vaše službene obveznosti konËajo?

Na prvem mestu so družinske obveznosti, kar je zame najprijetnejši del. Ostalega Ëasa je bolj malo, Ëe ga najdem, ga rad izrabim za tek.

Ste oËe dveh otrok. Kako vaša družina gle-da na vaše delo? Imate v družini podporo?

Glede tega sem zelo sreËen. Vsi Ëlani druži-ne mi namreË stojijo ob strani in me povsem podpirajo.

Kje ste letos preživeli letni dopust?

Krajše poËitnice sem si privošËil že med pr-vomajskimi prazniki, malce daljše pa še ko-nec avgusta. Imam majhne otroke, tako da se obiËajno ne odpravimo daleË. Vedno pa vkljuËimo malce morskih poËitnic, saj otroci na morju zelo uživajo.

Imate za naše bralce kakšno lepo misel?

Zdaj smo spoËiti in napolnjeni z energijo, zato vsem skupaj želim, da bi z veseljem in novo delovno vnemo zagrabili za delo. Tudi mi bomo storili enako. V Kapitalski družbi smo se zadnje pol leta veliko trudili in pri-Ëakujemo, da se nam bo vloženi trud poËasi povrnil. Za vsako dobro setvijo pride dobra žetev.

Pripravila: Irena Pfundner

7

DolgoroËnastrategija v

dezinvestiranje naloæb


Vodilo Kapitalske družbe je, da je do-bra obveπËenost Ëlanov skladov ena kljuËnih sestavin, s katerimi se utrjuje zadovoljstvo, zaupanje in zvestoba. »lani KVPS najmanj dvakrat letno na domaËe naslove prejmejo osebno poπto. Konec januarja so vsi Ëlani obveπËeni o viπini sredstev na svojih osebnih raËunih s podrobnim potrdilom o πte-vilu enot premoženja. Sredstva, ki se zbirajo na osebnem raËunu Ëlana, se redno meseËno plemenitijo z doseženo donosnostjo sklada, ki v kumulativnih vrednostih bistveno presega zajamËeno. Od zaËetka poslovanja aprila 2001 do konca junija 2005 je bila dosežena neto donosnost v viπini 52,24 odstotka na sredstva sklada.

Kumulativna dejanska in zajamËena donosnost od ustanovitve sklada aprila 2001 do junija 2005

IzraËun vrednosti sredstev

Oblika vzajemnega pokojninskega sklada Ëlanom omogoËa, da si lahko kadarkoli med letom sami izraËunajo, koliko sredstev je na njihovem osebnem raËunu. Treba je le pomno-žiti πtevilo enot premoženja z javno objavljano vrednostjo enote premoženja KVPS (VEP). Ta

se spreminja meseËno, objavljena pa je na spletnih straneh Kapitalske družbe, v internet-ni izdaji Financ ter v tiskani obliki v dnevnikih Finance in VeËer.

Primer izraËuna: »lan sklada KVPS je imetnik 6.543,7767 enot premoženja. Vrednost enote premoženja (VEP) KVPS juli-ja: 152,9316 SIT. Stanje sredstev na njegovem osebnem ra-Ëunu: = 6.543,7767 enot x 152,9316 SIT = 1.000.750,24 SIT

»lani, ki si premijo ali del premije plaËujejo sami iz svoje neto plaËe, ob januarskem po-trdilu prejmejo tudi izpolnjeno tabelo, ki jo prepiπejo v svojo dohodninsko napoved. Za premije, ki so jih plaËevali sami, uveljavlja-jo davËno olajπavo, s katero si neposredno znižujejo osnovo za dohodnino za leto, v katerem so plaËali premijo. Delodajalci, ki v celoti ali delno plaËujejo premijo za svoje zaposlene, vsako leto do konca maja prej-mejo celotno letno poslovno poroËilo skla-da. »lani pa do 15. junija prejmejo povzetek letnega poroËila. Letoπnja poπiljka Ëlanom KVPS je bila zajet-nejπa, saj je poleg povzetka letnega poroËila zaradi sprememb predvsem glede uskla-ditev z zakonom ZISDU zajemala tudi spre-menjeni pokojninski naËrt in pravila. Prilo-žen je bil tudi letak z obrazcem, s katerim se Ëlani lahko odloËijo za poveËanje sredstev za dodatno pokojnino z odloËitvijo za plaËi-lo oziroma poveËanje individualnega dela premije. Zaradi poveËanega zanimanja je letak z naslovom: VarËevanje za prihodnost, davËna olajπava že danes na voljo tudi na spletni strani http://www.kapitalska-druzba.si/kvps/novice.asp. Letno poroËilo KVPS in njegov povzetek sta dosegljiva na spletnem naslovu: http://www.kapitalska-druzba.si/kvps/letna_porocila.asp.

Kapitalska družba poπilja obve-stila na zadnje znane naslove, zato morajo Ëlani ob vsaki spremembi naslova Kapital-ski družbi sporoËiti novi na-slov oziroma jo o tovrstnih spremembah obveπËa delo-dajalec, ki za Ëlana plaËuje premije.

Najuspeπnejπi sklad prostovolj-nega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Kljub moËni konkurenËni tekmi je KVPS tudi v letu 2005 ohranil vodilni tržni delež med vzajemnimi skladi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na slovenskem trgu. Po stanju konec prvega polletja 2005 je po premoženju sklada oziroma po Ëisti vrednosti sredstev njegov delež veË kot tri-Ëetrtinski (76,37 odstotka).

Tržni deleži VPS 30. 6. 2005 (vir: Finance-on.net/skladi)

Premoženje sklada oziroma sredstva v upravljanju se obËutno poveËujejo, saj je bila 30. 6. 2005 Ëista vrednost sredstev že 16,64 milijarde tolarjev.

NaraπËanje Ëiste vrednosti sredstev sklada od ustanovitve do junija 2005 v mili-

jardah tolarjev

K rasti sredstev pomembno prispeva uËinkovita naložbe-na politika Kapitalske družbe, ki je usmerjena v varnost, do-nosnost, likvidnost, razprπe-

nost naložb in dolgoroËno rast vrednosti premoženja sklada

KVPS.

SKLADI

Z obveπËenostjo do zaupanja Ëlanov KVPS

8

KVPS ima 77 odstotnitræni deleæ


Struktura naložb KVPS na dan 30. 6. 2005

Odbor KVPS

Za πe boljπi pregled nad poslovanjem KVPS kot tudi možnost sodelovanja pri po-membnejπih odloËitvah Ëla-nov je bil ustanovljen odbor Ëlanov sklada KVPS. V skladu s pravili KVPS odbor sestavljajo predstavniki Ëlanov sklada in pred-stavniki delodajalcev, ki delno ali v celoti v dobro Ëlana sklada plaËujejo premijo. »lane odbora s πtiriletnim mandatom imenuje nad-zorni svet Kapitalske družbe. Pri imenovanju Ëlanov odbora zasleduje dolgoroËne inter-ese KVPS, merilo za imenovanje pa je πtevilo Ëlanov KVPS, ki jih predlagani Ëlan zastopa, oziroma vsota letno vplaËanih premij, ki jih plaËujejo osebe, ki jih predlagani Ëlan za-stopa.

»lani odbora KVPS Predstavniki delodajalcev: • Ernest ERMENC, Banka Slovenije• Miran BOŽI», Fructal, d. d.• Silvan KRIŽMAN, HIT, d. d.• Goran BIZJAK, Casino Portorož, d. d.

Predstavniki Ëlanov sklada: • Brane KASTELEC, Krka, d. d.• Alenka PREGELJ, Cinkarna, d. d.• David VALENTIN»I», Elektro Primorska, d. d.• Vesna »ADEŽ, Savatech, d. o. o.

Na ustanovitveni seji odbora 22. februarja 2005 je bil za predsednika izvoljen David Va-lentinËiË, za namestnika pa Brane Kastelec.

Na svoji drugi redni seji aprila 2005 je odbor sprejel mnenje k revidiranemu poslovnemu poroËilu KVPS za leto 2004. Kopijo tega mnenja so skupaj z letnim poroËilom oziroma njegovim povzetkom prejeli vsi Ëlani in delodajalci, ki financi-rajo pokojninski naËrt. Naloga odbora Ëlanov sklada KVPS je za-gotavljati stalen nadzor nad poslovanjem

sklada oziroma ustreznostjo izvajanja pokojninskega naËrta in pravil

sklada. To Ëlani uresniËujejo tako, da dajejo mnenje k let-

nemu poslovnemu poroËilu sklada KVPS ter k predlo-gu sprememb pravil, en-krat letno pa o svojem delu poroËajo Ëlanom in delo-dajalcem, ki financirajo po-

kojninski naËrt KVPS.

Sklad obveznega do-datnega pokojninske-ga zavarovanja RS (SODPZ) je πe naprej uspe-πen. Dejanska donosnost skla-da je bila v obdobju od ustanovit-ve sklada do konca junija 2005 ku-mulativno 49,12-odstotna, zajamËena pa 32,96-odstotna.

Kumulativna de jan ska in za jam Ëe na do no sno st

Ob ustanovitvi sklada je vrednost enote premoženja (VEP) znaπala 100 SIT. Takrat je zavarovanec za denimo 1000 SIT prido-bil 10 enot (toËk). Zdaj je zaradi dosežene donosnosti vrednost enote že bistveno narasla. Vrednost enote premoženja je na dan 30. 6. 2005 znaπala 149,1188 SIT. Ta-krat kupljenih 10 enot je tako zdaj vredno 1491,19 SIT.

NaraπËata tudi πtevilo zavarovancev, ki je konec junija 2005 doseglo 31.521, in premoženje sklada SODPZ. Naložbena politika sklada SODPZ je usmerjena pred-vsem v nakupe dolžniπkih vrednostnih papirjev tako na primarnem kot sekun-darnem finanËnem trgu pretežno v Slo-veniji. Manjπi del denarnih sredstev je bil namenjen za nakup dolžniπkih in last-niπkih vrednostnih papirjev v tujino, del pa tudi v delnice podjetij in pooblaπËenih investicijskih družb na slovenskem kapi-talskem trgu.

Vrednost premoženja SODPZ na dan 30. 6. 2005 sestavljajo sredstva v znesku 25,64 milijarde tolarjev. NajveËji delež premoženja (73,74 odstotka) je investi-

ran v dolžniπke vrednostne papirje (obveznice Republike Slovenije

sestavljajo 39,22 odstotka), sledijo naložbe v banËne depozite, ki pomenijo 16,83 odstotka sredstev. Zaradi konzervativne naložbene politike je delež naložb v delnice in investicijske ku-

pone na ravni 5,75 odstotka vseh sredstev sklada.

Vrste naložb SODPZ na dan 30. 6. 2005

9

SODPZ znižuje vstopne stroπke

Leta 2005zaËel delovati

odbor KVPS

Uspeπno poslovanje - niæji

stroπki

Pripravila: Eva Gungel


Do leta 2019 znižanje vstopnih stroπkov

Kapitalska družba je prviË znižala vstopne stroπke leta 2002. Uspeπni rezultati poslo-vanja SODPZ v dosedanjem obdobju omo-goËajo, da lahko to stori vnoviË. Po prvem januarskem predlogu bo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kmalu zno-va vložila predlog za spremembo Pokojnin-skega naËrta za obvezno dodatno pokojnin-sko zavarovanje, katerega bistvena novost je postopno zniževanje vstopnih stroπkov do ravni treh odstotkov v letu 2019. Druge spre-membe se nanaπajo predvsem na naložbeno politiko in stroπke. Stroπke skrbniπke banke krije Kapitalska družba kot upravljavec, rav-no tako pa naj bi se skladno s predlogom v breme upravljavca zaraËunavali tudi stroπki borznih provizij, poravnav in plaËilnega pro-meta. PriËakujejo, da bo sprememba pokoj-ninskega naËrta kmalu odobrena, o Ëemer bodo natanËneje seznanjeni tako zavaro-vanci kot njihovi delodajalci.

Tudi SODPZ na KaD.Net

Kapitalska družba podpira uporabo sodo-bnih komunikacijskih sredstev. Trenutno se tudi za sklad SODPZ pripravlja spletno mesto KaD.Net. Po uspeπnem testiranju bo storitev na voljo vsem delodajalcem, vkljuËenim v SODPZ, ki si bodo pridobili kvalificirano digitalno potrdilo. Za zavarovance naj bi bila storitev na voljo naslednje leto.

Pripravili: mag. Andreja Kobal inmag. Simona »arman Poberaj

KljuËni element pridobitve pravice do pokojninske rente je starost zavaro-vanca. Ta vpliva tako na izraËun viπine obveznosti PPS za prenos sredstev na kritni sklad kakor tudi na doloËitev datuma nastanka te ob-veznosti. Obveznosti do zavarovancev iz izplaËil meseËnih pokojninskih rent na podla-gi zakona namreË nastopijo z dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca. Za zavarovance, ki so bili na dan 13. 7. 1999 starejπi od 55 let, pa so obveznosti nastopile s 13. 7. 2004.

Starostna struktura zavarovancev PPS na dan 31. 12. 2004

Sredstva PPS v varËevalnem delu se tako zmanjπujejo, sredstva Kritnega sklada PPS pa se iz meseca v mesec poveËujejo. Kritni sklad PPS se sreËuje s pritoki sredstev iz PPS na eni strani in odtoki izplaËil rent na drugi strani. V naslednjih desetih letih je priËakovani priliv sredstev v sklad ves Ëas veËji od priËakovanih odlivov, tako da se lahko prosta sredstva vla-gajo dolgoroËno.

Pridobitev pravice do rente

Kako so se odloËili zavarovanci

Vsak zavarovanec lahko ob pridobitvi pravice do pokojninske rente izbere enega od

mogoËih rentnih produktov in s tem uveljavi pravico ter dokonËno

doloËi naËin uživanja te pravice v obliki meseËne ali letne rente oziroma enkratnega izplaËila v primeru, da je imetnik do 2.000 toËk. ZaËetek veljavnosti rent-

nega zavarovanja je prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem

je zavarovanec izpolnil starost 60 let.Zavarovanec lahko izbira med doživljenjsko

pokojninsko rento - meseËna ali letna renta, ki se izplaËuje v obdobju od zaËetka veljavnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca - in doživljenjsko pokojninsko rento z zajamËeno dobo izplaËevanja - meseËna ali letna renta, ki se izplaËuje v obdobju od zaËetka veljavnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca, vendar najmanj do konca obdobja zajamËene dobe. »e zavarovanec umre v obdobju za-jamËene dobe izplaËevanja, se pokojnin-ska renta do izteka zajamËene dobe izplaËuje njegovim upraviËencem oziroma dediËem. Dobra polovica rent se izplaËa v enkratnem znesku, saj je povpreËno πtevilo toËk na imet-nika nekaj nad 2.000. V skupini, kjer imajo imetniki veË kot 5.000 toËk, se je 58 odstotkov zavarovancev odloËilo za doživljenjsko rento z zajamËeno dobo izplaËevanja. Slabih pet od-stotkov pa prejema doživljenjsko letno pokoj-ninsko rento, od teh dobra polovica z zajamËe-no dobo izplaËevanja.

10

IzplaËevanje rent PPS

Izbrane vrste rent do 30. 6. 2005

Polovica rent

izplaËana v enkratnem

znesku


Ob spremembi davËne zakonodaje

Med prejemniki rent je januarja letos neko-liko nejevolje povzroËila sprememba davËne zakonodaje. Skladno z novim Zakonom o dohodnini (ZDoh-1), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2005, so namreË obdavËeni vsi dohodki, ki imajo vir v Republiki Sloveniji. Iz doloËbe 28. Ëlena tega zakona je razvidno, da med takπne dohodke sodi tudi pokojnina, prejeta iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri PPS. V davËno osnovo se πteje celotno izplaËilo, kot je odmerjeno v skladu z ZPSPID, zato je na podlagi prvega odstavka 118. Ëlena ZDoh-1 med letom treba odvajati akontacijo dohodnine ob vsakokrat-nem izplaËilu meseËne rente. Kapitalska družba kot upravljavka sklada ni aktivno legitimirana za vložitev pobude za presojo ustavnosti spornih zakonskih doloËb ZDoh-1, saj v svojih pravicah s spornimi zakon-skimi doloËbami ni prizadeta. ZavedajoË se poslabπanja položaja zavarovancev in pre-jemnikov rent PPS, pa je kot dober gospodar zagotavljala strokovno pomoË pri pripravi pobude za oceno ustavnosti ZDoh-1, in sicer njegovega 28. Ëlena, v delu, ki se nanaπa na obdavËenje pokojninske rente iz zavarovanja v PPS. Pobudo so pri Ustavnem sodiπËu RS vložili nekateri zavarovanci PPS marca letos.

Pripravila: Vesna Razpotnik

11

Zagotavljanje visokokakovostne ravni storitev

Upravljanje in poslovanje ZVPSJU v minulem, ustanovitvenem letu je bi-lo uËinkovito in uspeπno. Doseženi so bili vsi v letu 2004 zastavljeni cilji. KljuËna v preteklem letu sta bila ustanovitev in teh-niËni zaËetek poslovanja sklada, upoπteva-je predvsem rok, ki je bil doloËen z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence ter z Anek-som h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Poslovanje sklada v prvem polletju leta 2005 poteka v skladu z razvojnimi usmerit-vami upravljanja sklada, ki sta jih oblikovala upravljavec sklada Kapitalska družba in Odbor sklada. S svojim aktivnim delovanjem in angažira-nostjo njegovih Ëlanov Odbor sklada ZVPSJU veliko prispeva ne le k boljπemu poslovanju sklada, temveË tudi h kakovosti upravljanja sklada in k dobrim odnosom upravljavca sklada v razmerjih s Ëlani skla-da. Temeljne usmeritve upravljanja ZVPSJU so: doseganje Ëim viπjega donosa ob πe sprejemljivi stopnji tveganja, zagotavljanje

visoke kakovostne ravni storitev tako za Ëlane kot za delodajalce, izboljπanje obve-πËenosti javnih uslužbencev o dodatnem pokojninskem zavarovanju in možnostih vplaËevanja dodatnih individualnih vplaËil premij, spodbujanje delodajalcev k uporabi

sodobne programske opreme KaD.Net in digitalnega potrdila, obenem pa

zagotavljanje visoke stopnje za-upanja v produkt dodatnega

pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

Dodatno pokojninsko zava-rovanje, ki temelji na oseb-nem kapitalskem varËevanju

in upravljanju privarËevanih sredstev, je v Sloveniji nova ob-

lika pokojninskega zavarovanja. IzplaËila pokojninskih rent se pojavi-

jo z dolgim Ëasovnim zamikom glede na vplaËila premij. V vmesnem Ëasu izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja upravlja sredstva in v skladu z naložbeno politiko poveËuje njihovo vrednost. Donosi, ustvarjeni z upravljanjem sredstev, se pri-piπejo Ëlanom sklada na naËin, da se po-veËa vsakokratna vrednost enote premo-ženja sklada (VEP).

Rast donosnosti ZVPSJU v zadnjih 12 mesecih

Uspeπno ustanovitveno

leto


Spremembe pri posredovanju podatkov

Brez sodobnih elektronskih storitev, ki temeljijo na varnem elektronskem poslovanju, je lahko vsakdanje delo precej zapleteno in dolgotraj-no. S 1. avgustom 2005 je zaËelo veljati novo Navodilo o rokih, obliki in naËinu posredova-nja podatkov ter o naËinu doloËitve premij. Bistvene spremembe in dopolnitve v novih navodilih zaËnejo veljati 1. januarja 2006. Nanaπajo se na naËin dostave podatkov (ukinitev dostopa do spletne aplika-cije z uporabo uporabniπke-ga imena in gesla namesto programa elektronska izme-njava podatkov KADVnos) ter na spremembe roka za popravek napake pri vplaËilu premij Ëlanom ZVPSJU. Pomembna novost so tudi doloËila o plaËilih individualne premije Ëlanov ZVPSJU kot odtegljaj od plaËe.

Izmenjava podatkov prek spletnega mesta KaD.Net omogoËa hitro in enostavno pripravo ter pregledovanje podatkov o Ëlanih in pla-Ëanih premijah. VeË kot polovica zavezancev za plaËilo že uporablja sodobno elektronsko storitev KaD.Net. Zato smo se odloËili, da od 1. januarja 2006 omogoËimo dostop do spletnega mesta KaD.Net izkljuËno z uporabo digitalnih potrdil in s tem nadgradimo varno elektronsko izmenjavo podatkov. Digitalno po-trdilo je enakovredno osebni legitimaciji in se skupaj z zasebnim kljuËem uporablja za identifikacijo v elektronskem poslovanju. Po-oblaπËeni uporabniki KaD.Neta lahko izbirajo, ali bodo zaprosili za novo digitalno potrdilo pri enem od kvalificiranih overiteljev digitalnih potrdil (SIGEN-CA, SIGOV-CA in POπTA®CA) ali bodo uporabili digitalno potrdilo, ki so ga od naπtetih izdajateljev že pridobili za druge potrebe (npr. eDavki).

Individualna dodatna premija kot odtegljaj od plaËe

Poleg delodajalcev lahko premije dodatnega pokojninskega zavarovanja po kolektivnem pokojninskem naËrtu vplaËujejo tudi zapo-sleni in si s tem zagotovijo viπjo dodatno po-kojnino.

»e javni uslužbenec vplaËuje individualno do-datno premijo z odtegljajem od neto plaËe, je delodajalec/zavezanec za plaËilo zavezan me-seËno obraËunati ter odtegniti od neto plaËe individualno dodatno premijo v viπini, ki jo je doloËil javni uslužbenec.

Za plaËilo individualne premije Ëlanov ZVPSJU veljajo enaki pogoji, kot jih ima delodajalec

in so doloËeni v Pokojninskem naËrtu PNJU K (najnižji vstopni stroπki, pro-

vizija za upravljanje znaπa le 0,75 odstotkov letne Ëiste vrednosti sredstev, drugih, sicer obiËaj-nih stroπkov pa ni). Premija, ki jo Ëlan ZVPSJU plaËuje sam iz neto plaËe, neposredno znižuje

njegovo dohodninsko osnovo, in to ne glede na viπino vplaËane

premije delodajalca. VplaËana pre-mija delodajalca ne vpliva na davËno

olajπavo Ëlana ZVPSJU.

»lan ZVPSJU zgolj izpolni Izjavo o vplaËilu in-dividualne dodatne premije z osebnimi podatki in s podatki o svojem delodajalcu, si izbere naËin vplaËila (odtegljaj od neto plaËe) ter na-Ëin vplaËevanja (meseËno, polletno ali letno plaËilo). En izvod (original) Izjave o vplaËilih individualne premije posreduje zavezancu za plaËilo, drugi izvod pa poπlje upravljavcu, torej Kapitalski družbi. Zavezanec za plaËilo obra-Ëuna individualno dodatno premijo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca, potem ko prejme izjavo od javnega uslužbenca.

»e zaposleni premije dodatnega pokojninske-ga zavarovanja plaËujejo iz svoje bruto plaËe, se tovrstna vplaËila obravnavajo enako, kot bi premijo v imenu zaposlenih vplaËeval deloda-jalec. Zaposleni, Ëeprav se je odpovedal delu bruto plaËe z namenom vplaËil premij dodat-nega pokojninskega zavarovanja, ni upraviËen do davËne olajπave pri napovedi dohodnine v posameznem obraËunskem letu. Poleg tega za del bruto plaËe, ki se ji zaposleni odpove v dobro premiji dodatnega pokojninskega za-varovanja, delodajalec ne plaËa prispevkov za socialno varnost. Posledice zmanjπanja prispevkov, ki jih za socialno varnost vplaËu-jejo delodajalci in zaposleni, pa se kažejo v zmanjπani pokojnini po upokojitvi v obvez-nem zavarovanju pri ZPIZ (odmerna osnova je manjπa za delež znižane bruto plaËe).

Pripravila: Vesna Razpotnik

Sodobno poslovanje si je težko zamis-liti brez uspešne informatizacije po-slovnih procesov in uËinkovitega nad-zora nad izvajanjem posameznih postopkov. Kapitalska družba je to dosegla z uvajanjem storitve KaD.Net, ki omogoËa popolno avto-matizacijo posameznih delovnih postopkov, hkrati pa zagotavlja nadzor nad njihovim izvajanjem. Rešitev je zanimiva tudi zaradi samonadzora, ki omogoËa redno preverjanje delovanja posameznih elementov storitve. Njena kljuËna funkcija je omogoËanje so-dobnih in varnih tržnih poti za izmenjavo podatkov in sporoËil med Kapitalsko družbo ter zunanjimi udeleženci - delodajalci. V letu 2004 je bila uspešno uvedena storitev KaD.Net za zavezance v Zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev (ZVPSJU). Leta 2005 bo ista storitev na voljo delodajalcem na Skladu obveznega dodat-nega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) in na Kapitalskem vzajemnem pokojninskem skladu (KVPS). KljuËni cilj uvajanja storitve KaD.Net je doseËi enovito elektronsko po-slovanje z vsemi zunanjimi subjekti.

Z vrhunskimi tehnologijami do sodobnih elektronskih storitev Elektronske storitve KaD.Net na podlagi rešitev CreaDocs in CreaForms zaËenjajo novo dobo varnega elektronskega poslovanja Kapitalske družbe. Z vkljuËitvijo sodobnih elektronskih ko-munikacijskih poti in zmožnosti za obvladovanje elektronskih dokumentov je KAD izboljšala ka-kovost svojih storitev in postavila temelj za uva-janje novih. Osnovne zahteve projekta so bile varnost, zanesljivost, prilagodljivost in povezlji-vost z zalednim sistemom. Zaradi zagotavljanja varnosti in preverljivosti pošiljatelja se je KAD odloËila za uporabo elektronskega podpisa. Ta je v celoti v skladu s priporoËilom Delovne sku-pine za elektronski podpis, ki je del projekta e-SLOG na Gospodarski zbornici Slovenije. Ena od temeljnih zahtev pri oblikovanju rešitve je bila tudi usklajenost z vsemi evropskimi smernicami in slovensko zakonodajo (Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu).

12

Nova navodila o

posredovanju podatkov

INFORMACIJSKATEHNOLOGIJA


13

Varnost zagotovljena

KaD.Net temelji na rešitvah CreaDocs in CreaForms, ki sta v celoti zgrajeni na naj-sodobnejših tehnologijah Microsoft.NET in vkljuËujeta spletne aplikacije ASP.NET ter tehnologijo SOAP, ki omogoËa pre-prosto izmenjavo podatkov. Zunanji upo-rabniki kot delovno osnovo uporabljajo Microsoft Internet Explorer, zato ne po-trebujejo dodatnih namestitev ali poso-dobitev. ≈Visoko stopnjo zanesljivosti in kakovosti zagotavljamo tudi z veË kot 70 vsebinskimi nadzori nad prejetimi doku-menti, ki omogoËajo samodejno obdelavo podatkov v zalednem sistemu, uporabni-kom pa takojšnjo informacijo o morebitnih neskladjih ali napakah pri njihovih lastnih evidencah,« pravi vodja projekta v pod-jetju CREA Andrej Guštin. Pri razvoju rešitve so posebno pozornost namenili varnosti. ≈Vsi objavljeni do-kumenti so zavarovani z elektronskim podpisom Kapitalske družbe, iz-vedenim s komponento Cre-aSign, vse komunikacijske povezave pa so šifrirane s 128-bitnim kljuËem,« po-jasnjuje Guštin. Dostop skrbnikov do skrbniških funkcij spletnega mesta KaD.Net imajo le poobla-šËene osebe z osebnimi digitalnimi potrdili SIGEN-CA za zaposlene, za katere je izdajo zahtevala Kapitalska družba. Dodatno stopnjo varno-sti omogoËa Dnevnik dela, v katerem se vodijo vsa opravila. S tem je zagotovljen popoln pregled nad trenutnim stanjem in delom na spletnem mestu KaD.Net. Splet-no mesto je tudi loËeno na javni in zaprti del, do katerega lahko vstopajo samo re-gistrirani uporabniki oziroma uporabniki, ki imajo pooblastilo zavezancev za plaËilo premij.

Avtomatizacija delovnih postopkov

Rešitev KaD.Net temelji na enostavni povez-ljivosti z drugimi rešitvami in na avtomatiza-ciji rutinskih delovnih procesov povezljivosti znotraj Kapitalske družbe. ≈Pri gradnji re-šitve Spletno mesto KaD.Net smo uporabili vse kljuËne gradnike, ki so temelj sodobnih elektronskih storitev,« pravi Guštin. Za pove-zovanje in avtomatizacijo se uporablja pro-gramska osnova Ultimus, s pomoËjo katere so bili v prvi fazi podprti trije procesi: prijavni postopek, nadzor nad delovanjem in izdela-va statistiËnih poroËil. Pomembna rešitev je tudi možnost povezovanja z obstojeËo za-ledno programsko opremo, ki deluje z zbirko podatkov Oracle.

Kakovostne storitve za stranke in zaposlene

S spletnim mestom KaD.Net je Kapital-ska druæba razvila sodobno elek-

tronsko storitev, ki zagotavlja varno in zanesljivo poslovanje

z dokumenti v elektronski obliki. Zaposlenim omogo-Ëa popolnoma elektronsko komunikacijo z zavezanci za plaËilo ter pošiljanje in prejemanje opisnih doku-

mentov. Kot zbirka storitev za zavezance za plaËilo pre-

mij pa omogoËa oddajanje in sprejemanje dokumentov prek

spleta v elektronski obliki ter vodenje arhiva izmenjanih dokumentov. Spletno me-sto KaD.Net omogoËa številne nove prilož-nosti za rast ter nadgradnjo obstojeËih stori-tev, obenem pa je uporabniku zelo prijazno, saj sta delo in pregledovanje elektronsko podpisanih dokumentov zelo preprosta in pregledna,« meni vodja projekta.Prek spletnega mesta KaD.Net je bilo od za-Ëetka v letu 2004 pa do danes izmenjanih veË kot 112.000 dokumentov z veË kot 4,5 milijona podatki o Ëlanih in premijah Ëlanov. S storit-

vami KaD.Neta so Kapitalska družba pa tudi njeni uporabniki pridobili uËinkovite rešitve za zmanjševanje neposrednih in operativ-nih stroškov. Uporabniki so ob tem pridobili dodatne prednosti, ki jih ponuja udoben na-Ëin priprave in hrambe dokumentov, bodisi lokalno bodisi v varnem arhivu na spletnem mestu KaD.Net.

Prednosti rešitve KaD.Net

Kapitalska družba je s pomoËjo Microsoftove programske opreme zgradila celovit in zelo zmogljiv informacijski sistem, ki omogoËa popolno elektronsko izmenjavo podatkov z zavezanci za plaËilo premij. Izdaja ali prejem elektronskih dokumentov omogoËa bistveno cenejši in hitrejši dostop do želenih doku-mentov, lažji pa je tudi prenos informacij v zaledne informacijske rešitve.

Uvajanje elektronskega poslovanja v po-slovne postopke bo v prihodnosti pomemben dejavnik pri obstanku na trgu pokojninskih zavarovanj. Inovativni naËini njegove upo-rabe bodo za Kapitalsko družbo gotovo dol-goroËna strateška prednost.

Pripravila: mag. Andrej Guštin, Crea, in mag. Matic Debelak, KAD

Sodobne elektronske storitve tudi na po-droËju dodatnih pokojninskih zavarovanj

KaD.Nettudi za SODPZ in

KVPS


14

Oddelek za naložbe upravlja delnice oziroma deleže gospodarskih družb in drugo finanËno premoženje v lasti Kapitalske družbe ter premoženje pokojnin-skih skladov v lasti njenih zavarovancev. Petnajst zaposlenih v oddelku tako uprav-lja premoženje, ki presega 350 milijard tolarjev.

Glavno vodilo oddelka je skrb za poveËeva-nje vrednosti naložb Kapitalske družbe in skladov, ki jih upravlja Kapitalska družba. To zahteva nenehno spremljanje domaËih in tujih borznih dogajanj, poglabljanje v letna poroËila in druge objave podjetij, pripravo najrazliËnejših poroËil in predlogov za nalož-be, sodelovanje na sestankih s predstavniki gospodarskih družb, dnevno komuniciranje z domaËimi in tujimi bankami ter borznimi posredniki. Predvsem pa delo zaposlenih v oddelku za naložbe zahteva pripravo na-ložbenih strategij za svoje podroËje dela in sprejemanje odloËitev o nakupih in prodajah razliËnih finanËnih naložb oziroma pripravo tovrstnih predlogov za organe upravljanja Kapitalske družbe. Delo zaposlenih v oddel-ku za naložbe je tako primerljivo z delom v mednarodnih družbah za upravljanje ali po-dobnih institucionalnih investitorjih.

Kdo je kdo med naložbeniki

V oddelku je zaposlenih 15 ljudi. Vsi oprav-ljajo svoje delo strokovno, delovni procesi so prilagojeni zahtevnim standardom poslova-nja in upravljanja. Za vodenje poslovanja in organiziranost oddelka skrbi direktor oddel-ka Matej Golob Matzele. Osnovno premože-nje Kapitalske družbe upravljata pomoËnica direktorja mag. Mateja Režun in upravljavka premoženja Goranka Volf. Tadeja »elar vodi trgovalno skupino oddelka, ki se ukvarja s postopki prodaje delnic in deležev v go-spodarskih družbah. Pri tem ji pomagajo samostojni trgovci Andreja Cencelj, Barbara Uhliř Svete in Adrijan RožiË. Za upravljanje premoženja vzajemnih pokojninskih skladov skrbijo mag. Simona »arman Poberaj, uprav-ljavka SODPZ, Sandi Svetek, upravljavec KVPS, in Simon »ernetiË, upravljavec PPS. Sklad ZVPSJU upravlja mag. Meta Skok, ki je trenutno na porodniškem dopustu, nado-mešËa pa jo direktor oddelka. Iztok Slapar upravlja kritni sklad PPS. Aleš Padavnik v oddelku skrbi za kratkoroËni trgovalni port-felj in portfelj tujih delnic, Tomaž Dvoř ak pa za portfelj tujih obveznic. V pomoË vsem so-delavcem v oddelku je Mojca Hribar, katere glavna skrb je zbiranje in posredovanje gra-diva za skupšËine.

Obseg dela naložbenega oddelka

Upravljavci delnic in deležev gospodarskih družb se ukvarjajo tudi z nekaterimi orodji vladanja v podjetjih, ki jih najbolj intenzivno uporabljajo na skupšËinah gospodarskih družb. KonËni interes je poveËevanje vredno-sti njihove naložbe. Poleg tega upravljavci premoženja v lasti KAD nenehno spremljajo uspešnost poslovanja družb v svojem portfe-lju, tako s pregledovanjem letnih poroËil in

drugih objav družb kot tudi z rednimi sestanki s predstavniki podjetij in drugimi delniËarji v teh podjetjih. Zaposleni v trgovalni skupini opravljajo dejavnosti, ki so povezane s pro-dajo gospodarskih družb. To vkljuËuje zbiranje ponudb in testiranje trga, pogajanja z more-bitnimi kupci, pripravo prodajne dokumenta-cije in prodajo. KAD ima svoje premoženje naloženo tudi v tuje vrednostne papirje, za kar je oblikovala tri loËene podportfelje - portfelj tujih delnic, port-felj tujih državnih obveznic in portfelj tujih podjetniških obveznic. Za upravljanje teh port-feljev ima KAD standardiziran naložbeni pro-ces, ki je primerljiv s procesi mednarodnih družb za upravljanje investicijskih skladov. Od vseh, ki v tem procesu sodelujejo, predvsem pa od obeh upravljavcev, ta zahteva dobro poznavanje domaËega in mednarodnih trgov kapitala, dnevno komunikacijo z domaËimi in tujimi bankami ter borznimi posredniki, redno prebiranje analitiËnih poroËil tujih bank ter hitre in uËinkovite odloËitve. Glavna naloga upravljavcev skladov je skrbe-ti za donosnost upravljanja, ter da premoženje

vzajemnih pokojninskih skladov in kritnega sklada PPS ustreza zakonskim doloËilom in doloËilom v pokojninskih naËrtih ter pravilih upravljanja. Dobro morajo poznati domaËe in tuje kapitalske trge ter znaËilnosti vseh vrst finanËnih instrumentov. Naložbeni proces, ki ga pri tem uporabljajo, je standardiziran, zato ga je moË ponavljati, obenem pa jim zagotavlja nadzor nad tveganji, pregled nad sprememba-mi ter ugotavljanje uspešnosti in odklonov.

Delo v oddelku je razgibano in od zaposlenih zahteva veliko stopnjo strokovnosti, poteka pa timsko tako na ravni oddelka kot v sodelovanju z drugimi zaposlenimi v Kapitalski družbi.

Pripravil: Matej Golob Matzele

Predstavitev oddelka za naložbe

KADRI

Tomaæ, Andreja, Barbara, Adrijan, Aleπ in Tadeja

Sandi, Iztok, Simona in Simon

Matej, Mojca, Goranka, Mateja


1. »lanu sklada dodatnega pokojnin-skega zavarovanja je ob vkljuËitvi v zavarovanje manjkalo do upokojitve manj kot 10 let. Kakšne so njegove možnosti glede dodatne pokojnine in glede morebitnega dviga sredstev?

Pogoji za pridobitev pravice do dodatne pokoj-nine so doloËeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in povzeti v pokojnin-skem naËrtu. »lan pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko izpolni vse navedene pogoje: dopolnjena starost 58 let, uveljavitev pravice do pokojnine v obveznem pokojninskem zavarovanju in ko je od vkljuËitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo vsaj 10 let. Pravico do predËasne dodatne starostne pokojnine pa lahko pridobi že pri dopolnjeni starosti 53 let, ko ni veË vkljuËen v obvezno po-kojninsko zavarovanje in ko je od vkljuËitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo vsaj 15 let.

ZVPSJU: Zakon o kolektivnem dodatnem po-kojninskem zavarovanju za javne uslužbence doloËa izjemo. »lan ZVPSJU, ki mu je 1. av-gusta 2003 manjkalo manj kot 10 let do izpol-nitve minimalnih pogojev za pridobitev pravi-ce do starostne pokojnine, pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine še pred potekom 10 let od zaËetka zavarovanja. »e pa te pra-vice ne uveljavlja, se lahko odloËi za izplaËilo odkupne vrednosti enot premoženja v enkrat-nem znesku.

KVPS: »e se bo Ëlan namesto za pokojninsko rento odloËil za dvig sredstev (izplaËilo odkupne vrednosti), je to mogoËe kadarkoli v Ëasu za-varovanja. Vendar Ëlanom, ki jim premijo plaËu-je tudi delodajalec (kolektivno zavarovanje), izplaËilo sredstev iz naslova premij, ki jih je fi-nanciral delodajalec, ni dopustno. PreteËi mora 10 let od vkljuËitve v pokojninski naËrt, tudi Ëe se Ëlan upokoji. Ni pa pogoj, da se premija pla-Ëuje celotno obdobje.

Primer: Zaposlenemu je manjkalo do upokojitve 6 let. Teh 6 let mu je premijo plaËeval njegov delodajalec oziroma sta jo plaËevala oba. Ob

upokojitvi lahko vplaËuje sam ali pa se odloËi za mirovanje plaËil za nadaljnja štiri leta. Ko bo skupaj preteklo 10 let od vkljuËitve Ëlana v do-datno pokojninsko zavarovanje in bo obenem izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine, se bo lahko odloËil za iz-plaËilo pokojninske rente ali za izplaËilo odkup-ne vrednosti v enkratnem znesku.

2. Ali je delodajalec dolžan plaËevati premijo kolektivnega dodatnega po-kojninskega zavarovanja tudi za zapo-slenega, za katerega velja mirovanje pravic iz delovnega razmerja?

ZVPSJU: Zakon o delovnih razmerjih ne pozna veË pojma mirovanje pravic iz delovnega raz-merja, ampak suspenz pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da v Ëasu suspenza pogodbe o zapo-slitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so nepo-sredno vezane na opravljanje dela. V tem Ëasu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati. »e gre za zaposlenega v javnem sektorju, ta ohrani status javnega uslužbenca, v Ëasu suspenza pogodbe o zaposlitvi pa mu ne pripada premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavaro-vanja za javne uslužbence.

KVPS: Za Ëlane, za katere velja suspenz po-godbe o zaposlitvi, mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega raz-merja. V tem Ëasu torej velja mirovanje plaËe-vanja premije. To so primeri, ko npr. delavec zaradi služenja vojaškega roka zaËasno pre-neha opravljati delo ali ko zaradi prestajanja zaporne kazni ne more opravljati dela šest mesecev ali manj itd.

3. Ob vkljuËitvi v zavarovanje Ëlan ni navedel upraviËencev. Zdaj bi upravi-Ëence rad imenoval. Kaj mora storiti?

»lan lahko kadarkoli naknadno imenuje oziroma spremeni upraviËence za primer smrti. V ta na-men lahko sam napiše izjavo, iz katere je nedvo-umno razvidno, na katerega Ëlana se izjava nanaša in kateri so novi upraviËenci, navede njihovo EM©O in davËno številko, njihov naslov in njihov delež, do katerega so upraviËeni (se-števek vseh deležev je 100 odstotkov). Lahko pa Ëlan izpolni pripravljeni obrazec za imenovanje oziroma spremembo upraviËencev, ki se za KVPS nahaja na spletni strani http://www.kapi-

talska-druzba.si/kvps/obrazci.asp, za ZVPSJU pa na spletni strani http://www.kapitalska-druz-ba.si/zvpsju/obrazci_vsi.asp. V vsakem primeru izjavo obvezno lastnoroËno podpiše. Sprememba upraviËencev velja z dnem, ko prejmemo njegovo izjavo.

4. »lan je imel pri prejšnjem deloda-jalcu dodatno pokojninsko zavarovanje pri enem izvajalcu, pri novem deloda-jalcu pa ga ima pri Kapitalski družbi. Kako ravnati v takšnem primeru?

ZVPSJU: V primeru prenehanja delovnega raz-merja pri prejšnjem delodajalcu in nove zapo-slitve v javnem sektorju se lahko Ëlan sklada odloËi za prenos sredstev iz kolektivnega do-datnega pokojninskega zavarovanja, v katero je bil vkljuËen prek svojega prejšnjega delodajalca, v ZVPSJU. Prenos sredstev se lahko opravi, Ëe je zahtevi za prenos sredstev priloženo soglas-je za prenos sredstev v ZVPSJU, ki ga izda Ka-pitalska družba.

KVPS: »lan sklada se lahko odloËi za prenos sredstev iz pokojninskega naËrta kolektivnega zavarovanja, v katerega je bil vkljuËen prek svojega prejšnjega delodajalca, v kolektivni naËrt PN1 K, v katerega je vkljuËen zdaj. Za prenos sredstev prvi izvajalec potrebuje so-glasje sedanjega izvajalca pokojninskega na-Ërta, kamor se prenašajo sredstva. V primeru prenosa sredstva niso obdavËena. Kapitalska družba ne obraËuna vstopnih stroškov, obiËaj-no pa si predhodni izvajalec obraËuna izstopni strošek oziroma strošek prenosa (najveË en odstotek višine sredstev).

Za prenose sredstev med pokojninskimi skladi, ki jih upravlja Kapitalska družba, se stroški pre-nosa ne obraËunajo.

Pripravila: Aleksander Avguπtin,Eva Gungel

VPRA©ANJA IN ODGOVORI

15



/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org) /PDFXTrapped /Unknown

/Description >>> setdistillerparams> setpagedevice

Documents

Modro jabolko III OUT - Kapitalska družba, d.d. · Modro jabolko Informativni Ëasopis Kapitalske druæbe in njenih skladov Izdaja: Kapitalska druæba, d. d., Dunajska 119, Ljubljana