1

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MOBILNO BANČNIŠTVO

Študent: Sabina Mikolič Naslov: Predenca 15a, 3240 Šmarje pri Jelšah Številka indeksa: 81617935 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr., Samo Bobek, redni profesor

Šmarje, september, 2007

2

PREDGOVOR Informacijske in telekomunikacijske tehnologije kot ena najmočnejših svetovnih gospodarskih vej predstavljajo danes pomemben segment družbenega in gospodarskega razvoja. Razvoj informacijske tehnologije, telekomunikacij, v zadnjem času pa tudi interneta in elektronskega poslovanja prinaša korenite spremembe v način življenja in poslovanja ljudi. Hkrati se spreminja tudi celotna družba in družbeno življenje. Pojavljajo se novi načini komuniciranja, izobraževanja, dela, kupovanja, informiranja in zabave kot tudi poslovanja bank. Mobilno bančništvo je za zdaj v svetu in v Sloveniji še precej v povojih. Pri nas ga komitenti bank uporabljajo predvsem za spremljanje stanja na svojih računih in za pregled nad transakcijam.Plačevanje prek mobilnega telefona se ni množično uveljavilo, ker ponudniki niso zagotovili dovolj preprostosti pri transakcijah, pri katerih prodajalec in kupec nimata stika le redke banke pa uporabnikom omogočajo tudi plačevanje. Če je pred nekaj leti mobilni telefon še veljal za statusni simbol in znamenje prestiža, je danes vsakdanji in nepogrešljiv pripomoček v medsebojnem komuniciranju. Z razvojem tehnologij, ki omogočajo dovolj hiter, kakovosten in varen prenos podatkov, postajajo mobilni telefoni idealen medij za ponudbo dodatnih komercialnih storitev, od tistih, namenjenih zabavi, razvedrilu in informacijam, do možnosti mobilnega poslovanja, kamor sodi nedvomno tudi opravljanje finančnih transakcij. Ker tehnologija napreduje bo povsejverjetnosti to kar prihodnost, saj se ljudje že sedaj precej poslužujejo plačevanju preko mobilnih telefonov. Mobilni prenos podatkov omogoča hitro izmenjavo informacij in odpira nove možnosti za obstoječe koncepte, kot je na primer elektronsko poslovanje. Uvedba elektronskega bančništva predstavlja v slovenskem bančnem prostoru velik napredek, saj je bila komitentom nenadoma ponujena celotna paleta storitev kar preko računalnika. Elektronsko poslovanje je postalo ne samo poslovna priložnost, ampak tudi nuja za podjetja in osebe, ki želijo ostati na trgu konkurenčna.V današnjem poslovnem svetu je pravočasen dostop do potrebne informacije ključen dejavnik uspeha. Osebni računalniki, preko katerih se internet največ uporablja, zaradi svoje nemobilnosti ne zadovoljujejo več potreb sodobnega človeka, saj mora biti informacija dostopna kjerkoli in kadarkoli. S hitrim razvojem in razširitvijo mobilne telefonije se je kot odgovor na te zahteve na trgu pojavilo mobilno poslovanje. Mobilno poslovanje v finančni industriji je najhitreje razvijajoča se veja mobilnega poslovanja. Mobilno bančništvo je močno olajšalo in poenostavilo poslovanje z banko in omogočilo povečanje učinkovitosti tako bank kot tudi komitentov. V prihodnosti bo postalo mobilno poslovanje nepogrešljiv del našega vsakdanjega bivanja. Danes meje med internetnim in mobilnim bančništvom vse bolj izginevajo in s prihodom novih generacij mobilnih sistemov se bo mobilno bančništvo nedvomno bolj razmahnilo. Za razmah mobilnega bančništva pa je poleg tega ključnega pomena še zagotavljanje večje varnosti pri prenosu podatkov. V svetu hitrega tehnološkega razvoja bodo preživeli le tisti, ki bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja nova ekonomija.

3

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................................3 1.1 Opredelitev in opis problema, ki je predmet raziskovanja……………………………..3 1.2 Namen in cilji diplomskega dela……………………………………………………….3 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave……………………………………………………5 1.4 Uporabljene raziskovalne metode……………………………………………………...5 2 BANKE IN RAZVIJANJE NOVIH TRŽNIH POTI…………………………………6 2.1 Banka in sodobne tržne poti……………………………………………………………6 2.2 Avtomatski odzivniki…………………………………………………………………..6 2.3 Telefonska banka……………………………………………………………………....7 2.4 POS( Point of Sale) terminali……………………………………………………….....8 2.5 Bančni avtomati………………………………………………………………………..9 2.6 Spletna banka………………………………………………………………………….10 2.7 Elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov…………………………………11 2.8 Mobilno bančništvo…………………………………………………………………...13 3 TEHNOLOGIJA MOBILNEGA BANČNIŠTVA.......................................................15 3.1 Mobilno poslovanje…………………………………………………………………...15 3.2 Mobilna tehnologija…………………………………………………………………...16 3.3 GSM…………………………………………………………………………………...17 3.3.1Sporočanje preko mobilnih telefonov………………………………………………..19 3.3.2WAP protokol………………………………………………………………………..20 3.3.3SIM Toolkit…………………………………………………………………………..21 3.4 HSCSD, GPRS, EDGE………………………………………………………………..22 3.4.1Bluetooth……………………………………………………………………………..25 3.4.2I- MODE……………………………………………………………………………..26 3.5 UMTS…………………………………………………………………………………27 3.6 Mobilni terminali……………………………………………………………………...28 3.7 Razvoj mobilnih omrežij……………………………………………………………...29 4 MOBILNO BANČNIŠTVO POSLOVANJA IN PLAČEVANJE………………….30 4.1 Mobilno poslovanje bank……………………………………………………………..30 4.2 Mobilno plačevanje…………………………………………………………………...31 4.2.1 Mobilno plačevanje z uporabo predplačniških kartic……………………………….32 4.2.2 Plačevanje z bančnimi in kreditnimi karticami……………………………………..32 4.2.3 Plačevanje preko računa za mobilni telefon………………………………………...32 5 MOBILNO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI...............................................................34 5.1 Mobilna telefonija in mobilno bančništvo v Sloveniji……………………………….34 5.2 Mobilno poslovanje v Sloveniji……………………………………………………....35 5.3 Pametne kartice v bančništvu………………………………………………………...35 5.4 Mobilno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d…………………………………...37 6 SLEP…………………………………………………………………………………..41 7 POVZETEK…………………………………………………………………………...43 8 LITERATURA………………………………………………………………………..45

4

9 VIRI………………………………………………………………………………........47 1 UVOD

5

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Hitre spremembe v informacijski tehnologiji in vedno hitrejši tempo življenja v zadnjem desetletju so prisilile podjetja v nove oblike poslovanja in posredovanja storitev. Elektronsko poslovanje je postalo ne samo poslovna priložnost, ampak tudi nuja za podjetja, ki želijo ostati na trgu konkurenčna. V današnjem poslovnem svetu je pravočasen dostop do potrebne informacije ključen dejavnik uspeha. Osebni računalniki, preko katerih se internet največ uporablja, zaradi svoje nemobilnosti ne zadovoljujejo več potreb sodobnega človeka, saj mora biti informacija dostopna kjerkoli in kadarkoli. S hitrim razvojnem in razširitvijo mobilne tehnologije se je kot odgovor na te zahteve na trgu pojavilo mobilno poslovanje. Banke so finančni sistemi, ki se srečujejo z vedno novimi izzivi. Srečujejo pa se tudi z raznimi programskimi težavami in drugimi problemi. Bančništvo doživlja v obdobju informacijske družbe mnoge korenite spremembe, posebej na področju elektronskega bančništva, vključno s področjem mobilnega bančništva, kjer prihaja do interaktivne povezave med banko, visoko tehnologijo in komitenti. Komitenti zahtevajo 24- urno storitev 7 dni v tednu,želijo enostavno in hitro opravljanje poslov od koderkoli ter avtomatiziranost in varnost vseh storitev. Zato jim bodo morale banke prisluhniti ter v čimkrajšem času in po konkurenčnih pogojih prilagoditi svojo ponudbo ter storitve njihovim potrebam in željam, kajti le tako bodo lahko ohranile konkurenčno prednost v boju in za tržišče. Mobilno bančništvo omogoča opravljanje bančnih storitev s pomočjo mobilnih terminalov, kot so prenosni in žepni računalniki ali mobilni telefoni.Le-te odlikuje njihova neodvisnost od lokacije in časa, kar pomeni, da lahko kadarkoli in kjerkoli ter na kakršenkoli način enostavno preverjamo stanje na naših računih, plačujemo račune, nakazujemo denar in še marsikaj. Možnosti, ki jih mobilniki ponujajo glede plačevanja, je veliko, vendar pa se pri tem pojavljajo ovire, med katerimi so največje varnost, plačilne metode in ažurnost podatkov. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Naš namen pri pisanju diplomske naloge, je da zelo podrobno predstavimo mobilno bančništvo, tehnologijo, ki se uporablja pri mobilnem bančništvu, katere so sodobne tržne poti v bankah, kako poteka mobilno bančništvo v Sloveniji in da predstavimo mobilno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d. Pri pisanju diplomskega dela se bomo osredotočili na mobilno bančništvo. Tema se nam je zdela zanimiva, saj obstaja v bančništvu veliko možnosti za nadaljnji razvoj. V diplomski nalogi bomo najprej predstavili razvitost sodobnih bančnih poti, ki so ključnega pomena za banko in njeno konkurenčnost na bančnem trgu. V sklopu te teme bomo opisali avtomatski odzivnik, telefonsko banko, POS terminale, bančne avtomate, spletno banko, elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov in mobilno bančništvo. V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili mobilne tehnologije, ki jih lahko uporabljamo za mobilno poslovanje. Mobilna tehnologija je namreč ena od najhitreje razvijajočih se tehnologij ter jo v grobem razdelimo na informacijsko tehnologijo in mobilno telekomunikacijsko tehnologijo.

6

V tretjem delu diplomske naloge je naš cilj razložiti osnovna pojma, ki sta mobilno poslovanje in mobilno plačevanje bank. V zadnjem delu pisanja diplomske naloge pa bomo podrobneje predstavili mobilno bančništvo v Sloveniji. Kljub temu, da je v Sloveniji veliko uporabnikov mobilnih telefonov, preko njega večino ljudi ne posluje. Opravljanje bančnih storitev preko mobilnih terminalov znižuje stroške storitev preko mobilnih terminalov znižuje stroške poslovanja z obstoječimi komitenti in omogoča oblikovanje konkurenčne prednosti in omogoča oblikovanje konkurenčne prednosti banke za pridobivanje novih komitentov. V sklopu tega poglavja se bomo opredelili na mobilno bančništvo, ki so ga razvili v Novi Ljubljanski banki d.d ob sodelovanju z mobilnim operaterjem Mobitelom d.d. V Novi Ljubljanski banki d.d. so že razvili bančno poslovanje preko mobilnih telefonov, vendar kljub naraščajočem številu uporabnikov mobilnih telefonov, se zaenkrat število uporabnikov mobilnega bančništva ne zvišuje tako hitro. Mobilno bančništvo pa za banke pomeni tudi uvajanje novih tehnologij, ki prinašajo tudi negotovost in tveganje, zato je pomembno, da usmerijo svojo pozornost v veliki meri tudi na varnost pri opravljanju bančnih storitev preko mobilnih terminalov. 1.2.2 Cilji Pri pisanju diplomske naloge imamo zastavljene naslednje cilje:

• najprej želimo razložiti osnovna pojma mobilno poslovanje in mobilno plačevanje, • opredeliti in predstaviti mobilno tehnologijo, • predstavitev razvoja sodobnih tržnih poti, • pokazati različne možnosti uvajanja mobilnih tržnih poti v bankah, • predstaviti mobilno telefonijo in mobilno bančništvo v Sloveniji, • ugotoviti kakšna je prihodnost mobilnega poslovanja in • opisati mobilno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d.

1.2.3 Trditve Pri pisanju moje diplomske naloge trdimo predvsem, da je mobilno poslovanje v finančni industriji najhitreje razvijajoča se veja mobilnega poslovanja. Elektronsko poslovanje je postalo ne samo poslovna priložnost, ampak tudi nuja za podjetja, ki želijo ostati konkurenčni na trgu. Če želijo ohraniti in izboljšati svoj položaj na trgu, morajo prilagoditi svoje poslovanje razmeram in v najkrajšem času zagotoviti popolni dostop do svojih storitev preko sodobnih tržnih poti. Banke lahko z dobro rešitvijo elektronskega poslovanja zmanjšajo stroške poslovanja in tudi stroške razvoja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomskega dela bomo izhajali iz predpostavke, da je tržna pot mobilnega elektronskega bančništva ne samo poslovna priložnost, ampak tudi nuja za banke, ki želijo ostati konkurenčne na trgu. Pri pisanju diplomske naloge smo se soočili z velikimi težavami glede literature, ki je na temo mobilnega bančništva v Sloveniji praktično zelo malo, zato pa smo potrebne podatke za raziskavo črpali večinoma iz interneta, del literature pa predstavljajo podatki iz domačih in tujih revij, časopisov, knjig. Poleg tega se na trgu pojavljajo zelo hitre spremembe, ki jim je

7

težko slediti. Od uvajanja nove generacije mobilne tehnologije do novih storitev na že obstoječih sistemih in razvoja mobilnih terminalov, kar predstavlja veliko priložnost za razvoj mobilnega poslovanja. Stvari se lahko popolnoma spremenijo že v roku dveh ali treh mesecev, tako da so leto dni stare raziskave že zastarele. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bomo uporabili poslovno raziskavo problema. Ker pa naša raziskava proučuje tudi proces nastajanja, uvajanja in razvoja mobilnega bančništva, smo uporabili dinamično raziskavo. Pristop, ki ga bomo uporabili pri pisanju diplomskega dela, je deskriptiven. Le- ta vključuje metodo deskripcije, ki je opis dejstev, procesov in pojavov. Uporabili bomo tudi metodo kompilacije, predvsem povzemanje ugotovitev in rezultatov raziskav drugih avtorjev. Podatke in informacije bomo črpali iz že izbrane literature in elektronskih virov in jih bomo priredili potrebam diplomske naloge. 2 BANKE IN RAZVIJANJE NOVIH TRŽNIH POTI Banke morajo razvijati nove tržne poti, da lahko sledijo zahtevam svojih komitentov. Pod sodobne tržne poti banke štejemo telefonsko banko, avtomatski odzivnik, poslovanje preko POS terminalov, bankomatov in elektronske banke, ki lahko poteka preko interneta ali pa preko direktne povezave na bančni strežnik. V tem poglavju bom opisala te tržne poti in razvoj le- teh. 2.1 Banka in sodobne tržne poti

8

Obstoječe finančne institucije se danes soočajo na trgu z različnimi problemi: povečanjem stroškov za postrežbo stranke, manjšo lojalnostjo strank, skrbjo za podporo vseh tržnih poti preko katerih stranke poslujejo, konkurenčnostjo novih ponudnikov v nišah. Elektronsko poslovanje vpliva predvsem na naslednje funkcije banke:

• razvoj produktov in storitev, • trženje produktov in storitev, • organiziranost procesov in operacij, • način poslovanja in tudi • na same produkte ter prodajo le-teh.

Banke si ne morejo privoščiti, da bi ignorirale nove možnosti poslovanja, ki so se razvile z novo tehnologijo. Poleg tradicionalnih tržnih poti, kot so poslovalnice in bankomati, večina bank danes ponuja tudi elektronsko poslovanje, v okvir katerega so vključeni spletno bančništvo, mobilno bančništvo, elektronsko trgovanje, kartično poslovanje in samopostrežno bančništvo. Srednjeročni razvoj elektronskega poslovanja bo potekal v smeri združevanja različnih oblik elektronskega poslovnja, temelj tega združevnja pa bo predtavljala tehnologija pametnih kartic. 2.2 Avtomatski odzivnik Avomatski odzivnik je računalnik, ki je opremljen s telefonskim zvočnim odzivnikom. Medtem, ko ima računalnik tipkovnico za vnos informacij, uporabniki avtomatskega odzivnika uporabljajo oddaljen telefonski aparat s tonsko izbiro. Podatki se na računalniku prikazujejo na zalonu, avtomatski odzivnik pa za to uporablja predhodno posnet človeški glas, ki je shranjen na disku računalnika. Klasične aplikacije za avtomatski odzivnik uporabljajo podatke v obstoječih bazah podatkov in jih uporabnikom posredujejo preko telefona. Upravljanje odzivnika je razmeroma enostavno opravilo, saj je treba poznati le nekaj kratkih številk. Avtomatski odzivnik omogoča sprejemanje, shranjevanje in poslušanje govornih sporočil( Levič 2000b, 34). Avtomatski odzivnik je v banki primeren za vpogled v stanje in promet na računih, informacije o bančni mreži in storitvah, pregledovanje obrestnih mer in tečajnic, naročilo čekov, zahtevka za odobritev limita ( NLB 2006). Avtomatski odzivnik daje neznanim uporabnikom po telefonu različne splošne informacije, na primer o sami banki, o njeni ponudbi, novosti in podobno. Takšni telefonski odzivniki delujejo 24 ur na dan, vse dni v letu. V Sloveniji je tak avtomatski odzivnik odprt pri SKB banki in se imenuje Zeleni telefon, za svoje komitente pa so ga odprli tudi v NLB1 ( Vesel 1994,60). Tehnologija avtomatskega odzivnika omogoča ljudem, da kontaktirajo s banko s pomočjo njihovega telefona. Takšna uporaba tehnologije je v velikem porastu v vseh večjih podjetjih. Razlog porasta je predvsem v tem, da omogoča integracijo z ostalimi računalniškimi sistemi, komunikacijsko tehnologijo, zmanjševanje stroškov in izboljšuje nivo storitev. Uporabniki avtomatskega odzivnika imajo na voljo naslednje storitve:

1 Nova Ljubljanska banka.

9

• tekoče informacije o stanju na računu, • vpogled v promet na računih, • informacije o bančni mreži in storitvah, • pregled obrestnih mer in • tečajnice ( Meltzer 1998,12).

Do informacij o stanju na računu uporabnik avtomatskega odzivnika dostopa s pomočjo štirimestne osebne številke za prepoznavo, ki jo izbere sam, vpiše pa jo na zahtevek za dostop do avtomatskega odzivnika in se hkrati zavezuje, da jo bo po prvem klicu na avtomatski odzivnik zamenjal ter jo varoval pred nepooblaščeno uporabo tretjih oseb ( NLB 2006). 2.3 Telefonska banka Med sodobne poti bančnega poslovanja štejemo tudi telefonsko bančništvo, ki je ena izmed oblik poslovanja na daljavo. Ta način poslovanja omogoča bankam, da se še bolj približajo svojim komitentom in jim prihranijo dragoceni čas, ki bi ga zgubljale v vrsti pred bančnim okencem ( Vesel 1994,60). Obstajajo trije načini telefonskega bančništva:

• klic v podružnico ( bančni delavec, ki ga komitent pokliče, pokriva območje podružnice),

• tako imenovani klicni center ( v tem primeru ima banka centralizirano službo za telefonsko bančništvo),

• telefonski odzivnik ( aparat- stroj prevzame klic in prevede digitalno zapisane in shranjene podatke v glasovne in obratno) ( Grubar 1998,6).

Stranka se preko telefonske banke identificira preko številke njenega računa in preko njenega gesla, ki si ga je stranka določila pri prijavi na to tržno pot ali enkratnega gesla, ki ga stranka dobi preko identifikacijske kartice (NLB 2006). Varnost pri telefonskem bančništvu je zagotovljena več nivojsko, saj mora uporabnik telefonske banke operaterju povedati:

številko temeljnega računa, geslo(5-10 znakov), stranka vedno pove sama dva naključno izbrana znaka iz gesla, naključna vprašanja (stranka se sama odloči ali želi to dodatno zaščito), TAN-i (podpisne kode) stranka jih uporablja pri dodajanju oziroma spreminjanju

podatkov. Nefinančne transakcije, pri katerih ni potrebna identifikacija:

naročilo vseh vrst čekov, zahtevek za odobritev limita, zahtevek za odobritev plačilnih kartic, zahtevek za prekinitev vezave depozitov, možnost preklica pooblaščenca, zahtevek za otvoritev ali ukinitev računa, možnost naročila na dnevna poročila s svetovnih denarnih tokov, sklenitev zavarovalniških storitev,

10

zahtevek za otvoritev vseh vrst varčevanj, sprejem naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, preknjiženje med računi strank in reklamacije ( NLB 2006).

Storitve telefonskega bančništva so v svetu že dobro uveljavljene. V Sloveniji je telefonsko bančništvo kot prva ponudila SKB banka leta 1992 z Bankotelom, ki se mu je kmalu pridružil Zeleni telefon. 2.4 POS ( Point of Sale) terminali S pojavom plačilnih kartic, so se pojavile tudi naprave za obdelavo plačil. V začetku so bili to tako imenovani imprinterji, nato pa so se začeli uvajati POS terminali. Gre za elektronski plačilni sistem preko POS-a, ki olajšuje plačevanje za stranke in trgovce s pomočjo plačilnih kartic. Prednost omejene elektronske poti je, da nam ni treba skrbeti ali imamo pri sebi dovolj gotovine, ne izgubljamo časa z iskanjem drobiža in tudi možnost napake pri vračilu denarja je manjša ( Novak 1995,46). POS delovna mesta sestavlja mikroračunalnik, čitalec bančnih kartic in modem (oziroma kakšna druga naprava za vzpostavitev komunikacijske povezave z bančnim računalnikom). Sodobnejša POS delovna mesta imajo tudi posebno tipkovnico za vnos PIN številke. Vrste POS delovnih mest:

samostojna POS delovna mesta ( so nepovezana z blagajnami trgovcev), z blagajnami kombinirana POS delovna mesta, z blagajnami integrirana POS delovna mesta ( Bobek 2003).

Uporaba POS terminalov je koristna tako za trgovce kot za izdajatelje. Prednosti uporabe POS terminalov so:

terminal preveri, če se kartica nahaja na »stop«listi, o čemer diskretno opozori prodajalca, ki se na ta način izogne tveganju in posledicam škodne odgovornosti,

terminal preveri veljavnost kartice in jo zavrne v primeru poteka roka veljavnosti, prednost je avtomatska avtorizacija, s čimer odpade zamudno telefonsko preverjanje

stanja na kupčevem računu v primeru višjih zneskov plačil, termonal omogoča plačevanje storitev in blaga imetnikom različnih kartic, POS terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu z vsemi potrebnimi podatki o

imetniku kartice in prodajnem mestu, kar pomeni enostavnejše poslovanje za trgovce in manj papirnatega dela,

Delovanje POS terminala poteka v jedrnatem in jasnem slovenskem jeziku, Plačila potekajo hitreje kot na ročni način, Niso več potrebne fizične poti v banko in pošiljanje dokumentov po pošti, saj

komunikacija poteka med terminalom in osrednjim računalnikom v banki, POS terminal omogoča enostaven zaključek poslovanja saj ni več dolgotrajnega

seštevka potrdil o nakupu in pisanja specifikacij ( Grubar 1998,6).

11

Elektronska prodajna mesta so različno razporejena po posameznih regijah v Sloveniji. Po podatkih Banke Slovenije je največ elektronskih prodajnih mest nameščenih v osrednji slovenski regiji, kjer je več kot četrtina elektronskih prodajnih mest v Sloveniji, medtem ko je najmanjše število elektronskih prodajnih mest prisotnih na območju zasavske regije ( Črčinovič-Kroflič 1995,15). 2.5 Bančni avtomati Samopostrežno bančništvo se je v svetu začelo razvijati v začetku 70-ih let. Prvi prototip bankomata na svetu je bil razvit leta 1966 in ideja o bankomatu se je širila zelo počasi. Danes je poslovanje preko bankomatov za potrošnike samoumevno ( Logar 1998,328). Bančni avtomati so samopostrežni terminali, preko katerih je mogoče dvigniti gotovino 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Prednosti uporabe bankomata so:

omogočajo dvigovanje gotovine 24 ur na dan in vse dni v letu, uporaba mreže bankomatov vseh slovenskih bank, preprosta uporaba, na položnice lahko uporabnik napiše datum plačila do 30 dni vnaprej, gotovino lahko dvigujejo tudi imetniki mednarodnih kartic Eurocard/MasterCard in

Vista, omogočajo polnjenje Mobi, Halo in Vega mega računov.

Za uporabnika je poslovanje z bančnim avtomatom zelo enostavno. Skozi ves postopek ga vodi bankomat sam. Na ekranu se sproti izpisujejo navodila za nadaljevanje postopka. Za njihovo uporabo potrebujemo bančni kartico s formiranim magnetnim zapisom in tajno številko (PIN kodo), ki služi za varnost poslovanja. Bančni avtomat je programiran za odvzem kartice, če njen imetnik večkrat zapored vnese napačno osebno številko. Tako namreč preprečuje morebitno zlorabo ob izgubi ali kraji kartice ( Altzinger, Mollay 1994,160). Razvoj bankomatov gre v smeri večnamenskih avtomatov. Ti lahko poleg obilne palete storitev navadnih bankomatov nudijo še dostop do internetnih strani banke, polnjenje GSM kartic iz računa, prenos na druge debetne kartice za manjša plačila, lahko pa je poleg bankomata tudi telefonska slušalka, ki omogoča neposredni pogovor z bančnim delavcem v klicnem centru. V prihodnosti bodo bankomati začeli opravljati tudi funkcijo prodajnih kioskov, kjer bo mogoče kupiti vozovnice, vstopnice (Altzinger Mollay 1994, 160). V začetku leta 2004 se je v Sloveniji pojavilo več primerov specifične zlorabe bančnih avtomatih. Storilec s posebnimi napravami, ki jih dodatno namesti na bankomat, magnetni zapis kartice ter prek kamere ali kakšne druge metode pridobi tudi PIN številko.Na podlagi pridobljenih podatkov je mogoče izdelati duplikat kartice. Banke lahko zmanjšajo zlorabo bančnih avtomatov, če uvedejo nekaj preprostih varnostnih ukrepov. Z informiranjem strank se lahko prepreči marsikatera zloraba. Banke morajo poskrbeti za primerno osvetljavo bančnih avtomatov in odstraniti iz okolice le-teh objekte, kamor bi se kriminalci lahko skrili ( npr. grmičevje). V okoliših, ki so posebej poznani kot nevarni oziroma kjer je več kriminala, je smiselno uvesti ure, ko bančni avtomati ne delujejo v času, ko se zgodi največ ropov ( npr. od 19. do 24.ure) ( Logar 1998.328). 2.6 Spletna banka

12

Spletno bančništvo je ena najpomembnejših komunikacijskih poti med banko in njenimi komitenti, pri katerih komitent opravlja bančne storitve preko interneta. Prva prisotnost bank na interneru sega v leto 1995, do leta 2000 pa je v svetovnem spletu svojo ponudbo predstavilo že preko 3.750 bank ( Javornik 2000, 295). Razvoj spletnega bančništva je sestavljen iz treh stopenj:

1. v prvi stopnji, konec osemdesetih so se pojavili bankomati in tiskalniki izpiskov potrdil o plačilih. Takrat se je razvilo tudi telefonsko bančništvo, kar je pomenilo, da so stranke opravljale svoje storitve od doma.

2. druga stopnja, v sredini devetdesetih, je prinesla opravljanje storitev preko osebnih računalnikov in sicer preko modemske povezave z bančnim strežnikom.

3. v sedanji, tretji fazi pa se je pojavilo bančništvo preko interneta, papirnati denar je začel zamenjevati elektronske in plačilne metode so se na ta način poenostavile ( Oppenheim Research 2001).

Na začetku so stranke lahko preko spletnega bančništva opravljale samo enostavne in za uporabnike manj občutljive storitve, ki niso zahtevale visoke stopnje varnosti in poslovalo se je preko osebnih računalnikov. Storitve ponujene preko spletnega bančništva so bile vpogled v stanje in promet ter prenos sredstev med lastnimi računi. Danes lahko preko spletnega bančništva opravljamo skoraj vse bančne ter tudi dodatne storitve, kot so nakupi v spletnih trgovinah, opravljanje borznih in zavarovalniških poslov. Posle spletnega bančništva lahko izvajamo preko osebnih računalnikov z dostopom do interneta, preko spletnih televizij, preko dlančnikov in ostalih mobilnih terminalov, ki podpirajo prikazovanje spletnih strani ( Oasis 2002). Tudi pri spletnem bančništvu je varnost ključnega pomena. Ena najvarnejših rešitev takega poslovanja so digitalni certifikati, kjer mora imeti uporabnik na računalniku, preko katerega opravlja storitve, naložen svoj osebni digitalni certifikat. Še večjo varnost pa zagotavljajo certifikati, ki so naloženi na pametnih karticah, ki omogočajo enkratno kreiranje osebnega gesla. Tak način varnosti se uporablja tudi za telefonsko banko in mobilno bančništvo ( Lbnet 2004). 2.7 Elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov V literaturi je e- bančništvo 2 največkrat opredeljeno v širšem ali ožjem smislu. V širšem smislu razumemo e- bančništvo kot elektronsko poslovanje v bankah in pomeni vsakršno bančno storitev, ki se opravlja po elektronski poti. Sem spada uporaba bančnih avtomatov in terminalov, plačilnih kartic, telefonsko in mobilno bančništvo in e- bančništvo preko interneta. V ožjem smislu pa se e- bančništvo nanaša na storitve bančništva, ki jih lahko bančni komitent opravi neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in to kadarkoli. Elektronsko bančništvo lahko glede na oblike razdelimo v tri skupine:

e- bančništvo med bankami, e- bančništvo pri poslovanju s strankami, e- bančništvo v banki.

2 Elektronsko bančništvo.

13

Za nas kot fizične uporabnike, je najbolj pomembna veja e- bančništva pri poslovanju s strankami, katero razdelimo na bančništvo od doma (telefonsko bančništvo, bančništvo preko interneta, virtualna televizija in bančništvo preko GSM), samopostrežne aparate in plačilne kartice. Oblike e- bančništva:

e- bančništvo v banki, e- bančništvo med bankami in e- bančništvo pri poslovanju s strankami:

Plačilne kartice, pametne kartice, debetne kartice in kreditne kartice, Telefonsko bančništvo, bančništvo prek interneta, virtualna televizija in

bančništvo prek GSM-a, Samopostrežni aparati ( Kolar 2003, 3).

Storitve sodobnega bančništva morajo ustrezati naslednjim kriterijem:

neprekinjena dosegljivost, 24 ur na dan, 7 dni v letu, dosegljivost od kjerkoli, morajo biti popolnoma avtomatizirane, morajo biti varne.

SLIKA 2: PRINCIP DELOVANJA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA

Vir: Kovačič 1997,132.

Princip delovanja e- bančništva izgleda tako kot je prikazano na sliki in ima nekaj pomembnih prednosti:

za uporabo je potreben samo osebni računalnik z modemom, telefon in standardni vmesnik,

vmesniki podpirajo varen prenos podatkov preko telefonskega omrežja, vmesniki so standardizirani, vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačni, uporabnik in banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti na standardizirani

način, temelji na javnem, standardiziranem načinu prenosa po komunikacijskem omrežju.

SLIKA 3: PRINCIP DELOVANJA E- BANČNIŠTVA PREKO INTERNETA

Vmesnik- komitent

Komunikacijsko omrežje

Vmesnik- bančni inf. sistem

14

Vir: Kovačič 1997, 133.

Elektronski notarji predstavljajo pomemben element pri sodobnih izvedbah elektronskega bančništva, ki omogočajo banki preverjanje istovetnosti komitenta, ki želi opraviti elektronsko bančno storitev, oziroma preverjanje istovetnosti banke komitentu.

Zgodovina elektronskega bančništva

Prva internetna banka, ki je omogočila elektronske bančne storitve za uporabnike preko interneta, je bila SFNB3 iz Atlante. Preden je pridobila dovoljenje je morala zadovoljiti mnogim strogim predpisom in oktobra leta 1995 tudi dokončno dobila zeleno luč in s tem vstopila v virtualni svet elektronskega bančništva. Največ uporabnikov internetnega bančništva imajo v skandinavskih državah; na Švedskem štejejo kar 31% prebivalcev. Presenetljivo majhen delež ameriškega prebivalstve sega po omenjenih storitvah, za kar lahko vzroke iščemo v velikem številu bank in njihovih podružnic, ki so dostopne na vsakem koraku. Po številu uporabnikov internetnega bančništva vodi skandinavska banka Nordea, največja regionalna banka v Evropi. Banka je rezuiltat uspešne čezmejne konsolidacije med finsko banko Merita, švedska Nordbanken, dansko Unidanmark in norveško banko Christiania ( Oman 2002, 17-21).

V slovenskem bančnem prostoru je SKB banka prva predstavila bančništvo od doma in tako novembra leta 1992 omogočila telefonsko bančništvo imenovano Bankotel. Pet let kasneje so kot prvi v Sloveniji svojim strankam ponudili tudi uporabo bančnih storitev preko interneta. Programsko opremo je izdelalo podjetje Zaslon d.o.o.. Za večino slovenskih bank so aplikacije za spletno bančništvo razvila podjetja Zaslon d.o.o., Halcom Informatica d.o.o., Adacta d.o.o. in Zrcalo d.o.o. Ponudniki so prisiljeni izdelati čim bolj kvalitetno rešitev, ki naj bi bila zasnovana na čim večji varnosti in bi zagotavljala enostavno funkcionalnost in preglednost. Slabost pa se kaže v nepovezanem razvoju (Hermes Softlab, Halcom Informatika 2005).

2.8 Mobilno bančništvo

Brezžične naprave, kot so mobilni telefoni, elektronski organizatorji in ročni računalniki, postajajo vse bolj razširjene in ponujajo nove možnosti za razvoj storitev mobilnega

3 Security Network Bank.

Internet Bančni info. sistem Komitent

Elektronski notar

15

elektronskega poslovanja. Mobilno poslovanje je poslovanje z uporabo najnovejše informacijske in mobilno- telekomunikacijske tehnologije in poteka od kjerkoli in kadarkoli. Eden od pomembnejših vzrokov za tako hiter razvoj mobilnega poslovanja je zelo hiter razvoj mobilne telefonije in njenih dodanih storitev tako v svetu, kot tudi v Sloveniji, kjer je mobilna telefonija ene izmed najbolj prodornih tehnologij informacijske družbe in se v zadnjem času širi hitreje od interneta ( Hribar in Kokalj 2000,54).

Mobilno bančništvo omogoča svojim uporabnikom, da se kadarkoli in od kjerkoli, kjer sega GSM4 signal mobilne telefonije, povežejo z banko preko svojih mobilnih telefonov. Tako lahko opravljajo vrsto storitev, kot so pregledovanje stanja in prometa na bančnih računih, plačevanje računov, prikaz tečajnih list, informativnih izračunov ( Bartoline 2000, 69).

Storitve mobilnega bančništva so lahko zasnovane na SMS, WAP ali SIM Toolkit tehnologij. SMS tehnologija omogoča enostavno prejemanje informacij, za katere ni potrebna velika zaščita in zaupnost podatkov. SIM Toolkit tehnologija omogoča več bančnih storitev, odvisno od tega, kakšna rešitev je naložena na SIM kartico.

WAP je tehnologija, ki povezuje mobilne komunikacije in internet in s tem omogoča nove razsežnosti poslovanja preko mobilnih telefonov.Vse naštete tehnologije niso uporabne za razvoj vseh bančnih storitev. Odvisno od tehnologije, ki jo uporabimo za razvoj nekega sistema mobilnega bančništva, lahko ponudimo različne rešitve (Hribar in Kokalj 2000,56).

V Evropi je mobilno bančništvo najbolj razvito v skandinavskih državah. V Sloveniji pa ponujata storitve mobilnega bančništva SKB in NLB. V Sloveniji se je razvoj mobilne telefonije začel leta 1991 s postavitvijo omrežja NMT5. Ta sistem je bil prva generacija mobilne telefonije, ki je še temeljila na analogni tehnologiji. Druga generacija mobilne telefonije se je pojavila leta 1996 z digitalnim omrežjem GSM. Sistem UMTS pa se je pojavil pri nas leta 2003, tako kot drugod po Evropi. NLB je skupaj s podjetjem Mobitel razvila mobilno bančništvo Moba NLB, ki deluje na podlagi vmesnika SIM Toolkit. Sistem Moba je bil razvit leta 2002. Tako je Moba omogočila svojim komitentom dostop do bančnih storitev preko mobilnega telefona. Že več kot po dveh mesecih je Mobo uporabila že več kot 2.400 ljudi, s čimer so presegli začetna pričakovanja. Trenutno je mobilno plačevanje Moneta na voljo že na več kot 2.200 plačilnih mestih po vsej Sloveniji, število pa narašča iz dneva v dan. Storitve mobilnega plačevanja Moneta je do sedaj uporabilo že preko 85.000 Mobitelovih naročnikov ( NLB in Mobitel 2006). 4 Global System for Mobile Communications. 5 Nordic Mobile Telephony.

16

3 TEHNOLOGIJA MOBILNEGA BANČNIŠTVA 3.1 Mobilno poslovanje Mobilno poslovanje je elektronsko poslovanje z uporabo najnovejše informacijske in mobilne telekomunikacijske tehnologije, od kjerkoli in kadarkoli. Uporabnik pri poslovanju uporablja mobilni terminal in do storitev dostopa preko mobilnega omrežja. Hribar pa navaja še dve definiciji:

Analitiki hiše Forrester Research definirajo mobilno poslovanje kot » uporabo mobilnih naprav za komunikacijo, medsebojno povezovanje in transakcije preko hitrih v internet povezanih povezav«.

Definicija Durlacher Research pa se glasi: »Mobilno poslovanje je vsaka transakcija z denarno vrednostjo, ki je izvedena preko mobilnega omrežja«.

Mobilno poslovanje se deli na več različnih področij kot so:

Mobilno trgovanje: bančništvo, trgovanje z vrednostnimi papirji, nakupovanje, rezervacije vozovnic, dražbe.

Mobilne storitve: popravila, nujna pomoč. Mobilne informacijske storitve: vreme, borza, novice, storitve do interneta, lokacijske

storitve. Mobilne komunikacije: pogovori, sporočila, multimedija. Mobilna zabava: glasba, video, igre, stave. Mobilna pisarna: E-mail, urnik, imenik.

V Sloveniji imamo tri operaterje mobilne telefonije: Mobitel, Simobil in Vega. Mobitel in Simobil omogočata mobilno plačevanje tako imenovano Moneta Terminali, ki Mobitelovim in Debitelovim naročnikom omogoča nakup izdelkov in storitev preko mobilnega aparata. Storitev je enostavna, hitra in uporabnikom prijazna, ponudniku storitev in izdelkov pa prinaša velike konkurenčne prednosti in poenostavitve dela. Deluje na osnovi prenosa govora med posameznim avtomatom in transakcijskim centrom. Komitenti lahko na ta način opravljajo naslednje storitve:

vpogled v stanje osebnega računa ali računa, na katerem je oseba pooblaščena, vpogled v promet na računu, izveden preko mobilnega telefona (zadnje štiri

transakcije), vpogled v promet na računu (zadnje štiri transakcije), vezavo sredstev,

17

naročilo povišanja limita na računu, nastavitev alarmov o prekoračitvi osebnega limita, prenos sredstev med računi znotraj bančne skupine, plačilo obveznosti preko posebne položnice, prijavo novega delovnega računa oziroma odjavo delovnega računa, spremembo

nastavitve ( spremembo bančnega PIN-a ali spremembo naziva računa). V prihodnosti lahko pričakujemo tudi nove storitve, kot so trgovanje z vrednostnimi papirji in plačevanje nakupov v spletnih trgovinah. Za plačevnje z mobilnim telefonom je družba Mobitel uvedla sistem Moneta. Prvi koraki mobilnega plačevanja pri Mobitelu so bili storjeni že poleti leta 2001, ko so omogočili plačilo z Moneto na internetu. Maja 2002 so temu dodali plačilo z Moneto na avtomatih, jeseni so uvedli nakup in rezervacijo vstopnic, avgusta 2003 pa še nakupu preko terminalov Moneta in multimedijskem portalu Planet. Moneta je sistem za varno, preprosto in pregledno brezgotovinsko plačevanje z uporabo mobilnika. Potek plačevanja:

uporabnik pokliče na številko, napisano na oglasu prodaje na daljavo, z operaterjem ponudnika se dogovori za izdelke, storitve, način dostave in ceno, operaterju ponudnik pove svojo mobilno številko, med pogovorom operater v sistem vnese znesek plačila, opis predmeta nakupa ter

mobilno številko kupca, uporabnik podatke prejme v obliki sporočila SMS. Če se s transakcijo strinja,

operaterju sporoči enkratno geslo, ki je sestavni del prejetega sporočila SMS, poleg operaterja potrdi opravljeni nakup tudi potrditveni SMS, ki ga uporabnik prejme

ob nakupu. Storitev WAP6 omogočata samo dva operaterja, vendar pa je le-ta zaradi svoje zapletenosti in počasnosti naletela na neugoden odziv uporabnikov. Po začetnem navdušenju uporaba WAP-a niha.Mobilni operaterji upajo, da bodo z izboljšanjem WAP portalov in dodajanjem za uporabnike zanimivih vsebin povečali število uporabnikov WAP-a. WAP je protokol, ki povezuje mobilne telekomunikacije z internetom in spletno nadomešča HTTP za potrebe mobilnega deskanja po spletu. Na številki 18 18 18 ( ki jo je potrebno vpisati v meni WAP mobilnega telefona) so naročnikom vedno na voljo predstavitev ponudbe omrežja Mobitel GSM in koristne informacije, npr. dnevne ( domače in tuje) novice, vreme, športni rezultati, TV spored, menjalni tečaji, rumeni strani. Informacija pridobljena preko WAP portala, je popolnejša, saj njena dolžina ni omejena na 160 znakov kot pri SMS-u. Sprejemajo in pošiljajo lahko tudi elektronsko pošto in dostopajo do drugih zanimivih WAP strani. S takimi storitvami mobilni operaterji konkurirajo bankam, sploh če so banke pri razvijanju mobilnih tržnih poti prepočasne, kot se to dogaja pri nas. 3.2 Mobilna tehnologija Za mobilno poslovanje uporabljamo tehnologijo, ki ima svoje specifične značilnosti. Mora biti lahka, majhna, enostavna za uporabo, pregledna in delovati mora z malo energije. Ta tehnologija se deli na več različnih sistemov, odvisno od tega, kar predstavlja sistem mobilnega poslovanja. Kot mobilno poslovanje so lahko predstavljamo poslovanje v povezavi

6 Wireless Application Protocol.

18

prenosni računalnik- mobilni telefon, ročni računalnik, dlančnik- mobilni telefon ali pa samo mobilni telefon, ki je med temi napravami najbolj razširjen. Pri mobilnem poslovanju je varnost ključnega pomena. Varnost mora zagotavljati zaupnost podatkov, podatek o izvoru informacije, celovitost podatkov, identifikacijo in avtentikacijo poslovanja in v čim večji meri preprečevati zlorabo, ki je lahko prisotna pri vsaki transakciji preko elektronskega medija ( Hribar 2000). 3.3 GSM Ko so se mobilni telefoni prvič pojavili na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, so v slabem desetletju osvojili ves svet. Glavna prednost mobilne telefonije je, da lahko mobilni telefon zaradi njegove majhnosti nosimo vedno in povsod s seboj in samo tako dosegljivi na vseh področjih, katere ima pokrite naš mobilni operater. GSM je kratica za vodilni in najhitreje rastoči globalni standard mobilne telefonije. V 12 letih od uvedbe prvega omrežja, uporablja storitve GSM že več kot 1 bilijon uporabnikov v več kot 200 državah po svetu, kar predstavlja 73% svetovnega digitalnega mobilnega trga. Sistem GSM zagotavlja visoko kakovostne ter varne glasovne in podatkovne storitve, poleg tega pa imajo uporabniki možnost gostovanja v omrežjih številnih operaterjev po vsem svetu. Za razliko od NMT sistema uporablja GSM digitalni prenos zvoka, sporočil in drugih podatkov. V približno desetih letih je GSM, ki pripada drugi generaciji mobilnih telekomunikacij, uspel postati vodilni in najhitreje rastoč svetovni mobilni standard. GRAF 1: ŠTEVILO UPORABNIKOV

Vir: Mobitel V letu 1997 je Mobitel po ocenah vodstva v prvem letu delovanja sistema GSM izpolnili vse cilje. Do leta 2000 so načrtovali polno pokritost Slovenije s signalom GSM in 200.000 naročnikov sistema GSM, zmogljivost njihove GSM centrale, ki je znašala takrat 50.000 priključkov, bi se naj povečala na 230.000. V prvem letu delovanja je Mobitel svojim GSM naročnikom zagotovil 65- odstotno pokritost prebivalstva in več kot 50- odstotno pokritost površine z digitalnim signalom. V letu 2003 so pri Mobitelu uspeli pridobili 64.000 novih uporabnikov, tako da je njihova baza konec leta beležila 1.402.286 uporabnikov. Konec junija 2004 je število naročnikov Mobitel GSM/UMTS že za 30.000 presegalo število uporabnikov sistema Mobi, ki pa je v prvi polovici leta še naraslo.

19

GRAF 2: STRUKTURA MOBITELOVIH UPORABNIKOV LETA 2003 IN 2004

Vir: Mobitel Mobilni telefon začne delovati šele v povezavi s SIM kartico. V dosegu signala je mobilni telefon povezan z vsaj eno bazno postajo. To so antenski sistemi, ki povezujejo mobilni telefon z omrežjem in pokrivajo določeno omrežje. Med seboj in z javnim omrežjem so povezane preko centrale, ki vsebuje podatke o vseh vključenih mobilnih aparatih na svojem območju in omogoča nemoten prehod uporabnikov med baznimi postajami ( Mobitel 2006). Temeljni gradniki omrežja GSM so (Mlinar in Smolič 2000, 47-50):

Mobilni terminali, ki so vmesniki med bazno postajo in mobilnim naročnikom. Kartica SIM7, brez katere telefoniranje ni mogoče. Vsebuje procesor in pomnilni čip

in je identifikacijski modul, s katerim se prepozna naročnika. Je popolnoma prenosljiva in jo lahko prenašamo iz telefona na telefon. Omogoča hranjenje podatkov, kot so kratka sporočila, telefonske številke in dodatne telefonske funkcije, ki uporabniku omogočajo varen dostop do vnaprej nastavljenih menijev.Pomembna vloga kartice je zagotavljanje varnosti. Vsak uporabnik mora pred uporabo telefona vtipkati štirimestno PIN8 kodo, ki po trikratnem napačnem vnosu kartico zaklene.

Bazne postaje so antenski sistemi,, ki skrbijo za povezavo mobilnega terminala z mobilnim omrežjem. Bazna postaja prek svojih anten, ki širijo radijske valove, neposredno komunicira z mobilnimi telefoni.

Kontrolor baznih postaj je zadolžen za upravljanje vzpostavitve zveze med mobilnim telefonom in omrežjem ter predajanje zveze, prekodiranje podatkovnih tokov in prilagajanje hitrosti, združevanje prometa, upravljanje prenosa iz baznih postaj in do njih ter daljinski nadzor baznih postaj.

7 Subscriber Identity Module. 8 Personal Identification Number.

20

Mobilni komutacijski centri so centrale, na katere so priključeni kontrolorji baznih postaj, in so med seboj povezani v mrežo. Njihova glavna naloga je usmerjanje dohodnih in odhodnih klicev.

Register domačih naročnikov je podatkovna baza operaterja s podatki o vseh mobilnih naročnikih, ki pripadajo njegovemu mobilnemu omrežju.

Register gostujočih uporabnikov vsebuje trenutne informacije o mobilnih uporabnikih, ki se nahajajo na območju kakega mobilnega komunikacijskega centra.

Register za preverjanje opreme je podatkovna baza, v kateri so zabeleženi vsi ukradeni telefoni, ki se jim lahko inemogoči klice. Vsak mobilni telefon ima edinstveno identifikacijsko številko.

3.3.1 Sporočanje preko mobilnih telefonov SMS9 je storitvena tehnologija, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje kratkih pisnih sporočil do 160 znakov. Sistem je podoben elektronski pošti in ga podpirajo skoraj vsi mobilni terminali. Prednosti SMS so možnost pošiljanja več sporočil hkrati, lahko jih tudi shranimo na SIM kartico in jih ponovno pošljemo. Na mobilni telefon lahko sprejemamo različno število sporočil SMS kar je odvisno od velikosti pomnilnika aparata in od zmogljivosti kartice SIM ( Hribar 2001). GRAF 3: UPORABA SPOROČIL SMS DECEMBRA 2005 IN DECEMBRA 2006

010

203040

5060

št.u

pora

bnik

ov

2005 2006december

Posredovanje SMS sporočil- v milijonih

Vir: Mobitel 2006 V decembru so uporabniki Mobitela poslali 52 milijonov sporočil SMS, kar je za 20 milijonov več kot leto poprej, povečala pa se je tudi uporaba multimedijskih storitev. Storitev lahko uporabimo tudi za obveščanje določene skupine uporabnikov in pošiljanje informacij, na katere je uporabnik naročen in jih plačuje. Uporabniki mobilnih telefonov so lahko naročniki storitve mobilnega oglaševanja preko SMS storitve. GRAF 4: POSREDOVANJE SPOROČIL SMS ZA LETO 2004 IN 2005 9 Short Message Service.

21

280290300310320330340350

št. u

pora

bnik

ov

leto 2004 leto 2005

Posredovanje sporočil SMS- v milijonih

Vir: Mobitel 2006

Pri Mobitelu beležijo podatek, da je bilo leta 2005 poslanih 349 milijonov sporočil SMS, kar pa je za skoraj 41 milijonov več kot leta 2004.

Na trgu pa se je že pojavila nova storitev, ki naj bi nadomestila SMS in to je MMS10. MMS je najnovejša storitev na področju mobilne telefonije, ki omogoča prenos barvne slike, zvoka in besedila hkrati. Pošilja se jih lahko tudi s telefona na telefon ter s telefona na osebni računalnik in obratno. MMS je med uporabniki mobilnih komunikacij priljubljena že od samega začetka, saj ponuja učinkovite, a za rokovanje preproste storitve. Seveda je za uspešno prejemanje in pošiljanje MMS-a potreben mobilnik, ki podpira podatkovno zvezo in storitev MMS. MMS je primerna storitev tudi za poslovno rabo in bo odigrala pomembno vlogo v mobilnem poslovanju v prihodnosti. Podjetja bodo lahko na ta način privlačneje komunicirala s potrošniki, pisnemu sporočilu bodo lahko dodala slike, zvok, video posnetke, fotografije, elektronske voščilnice. Z MMS bo mogoče pošiljati tudi grafe, tabele, diagrame, zemljevide, risbe, skice in nevsezadnje tudi prezentacije v Power Point obliki, kar bo olajšalo delo mobilnim zaposlenim v podjetjih ( Okorn 2002, 21). 3.3.2 WAP protokol WAP je nova tehnologija, ki je bila razvita s ciljem povezati dva svetova, internet in mobilno telefonijo. WAP je skupek protokolov, ki omogoča celovit proces brezžične komunikacije za dostavo, pregled in uporabo spletnih strani na mobilnih telefonih. WAP upošteva naravo mobilnih komunikacij (ožja pasovna širina, manjša stopnja stabilnosti, povezave in razpoložljivosti) in omejitev mobilnih telefonov (majhni zasloni in tipkovnice, omejena poraba energije, manjša zmogljivost procesorja, manjši pomnilniki). Namen WAP je omogočiti uporabniku mobilnega telefona, da hitro in preprosto dostopa do informacij, ki jih trenutno potrebuje. WAP omogoča direkten dostop do prirejenih vsebin na internetu samo z uporabo GSM aparata.

10 Multimedia Messaging Service.

22

WAP odpira novo poglavje v razvoju in uporabi interneta saj ga naredi resnično mobilnega, dosegljivega kadarkoli in kjerkoli. Z WAP-om je internet pridobil mobilnost, izgubil pa nekaj interaktivnosti, grafike in barvitosti ( SKB Banka 2006). WAP razdelimo na dva sistema:

odprtega: pri čemer je vsebina dostopna vsem uporabnikom ( portal operaterjev), zaprtega: kjer do vsebine lahko dostopijo samo registrirani uporabniki ( poslovna

omrežja). Pri tem je nastal problem in sicer, ponudniki mobilne telefonije so omogočili uporabnikom dostop samo do svojega portala in tako je bilo ponekod mogoče dostopiti samo do podatkov, ki jih je operater sam postavil na svojo stran ( Iskratel 2001).

Vsebine WAP strani in storitev:

Novice: domače, tuje, šport, gospodarstvo, kultura... Informacije: vreme, ceste, snežne razmere... Finance: borzne informacije, devizni tečaji, preračunavanja valut... Potovanja: vozni red, seznami hotelov in restavracij, vodili po mestih, slovarje... Prosti čas: kino in prireditve, tv in radio sporedi, šole, grafiti, igre, kuharski recepti... Rumene strani in imeniki WAP iskalci: enako kor internetni iskalci Yahoo... WAP mail- dostop do osebnega e- mail nabiralnika Intranet WAP: dostop do različnih internih baz podatkov in osebnih imenikov/

beležnic... M- nakupovanje: CD-ji, knjige, rože, avtomati... M- bančništvo: vpogled v stanje, pregled prometa, prenos med računi, opravljanje

plačil... Borzno dogajanje je idealen zgled, kako lahko izkoristimo protokol WAP, saj nam omogoča tekoče spremljanje tečajev ter nakup ali prodajo vrednostnih papirjev prek mobilnika. Protokol WAP je v bančništvo prinesel nove razsežnosti poslovanja z bančnimi strankami. Bančnim komitentom omogoča vpogled v bančne račune in po želji tudi transakcije, plačila položnic in drugih storitev, ki so možne prek spletnega bančništva. Podobno lahko WAP poseže tudi v druge storitve, ki so se doslej opravljale prek bančnih okenc. Banke bodo za ohranjanje strank morale pospešiti razvoj mobilnih tržnih poti. Z večjim številom WAP mobilnih naprav in hitrejšimi brezžičnimi prenosi podatkov lahko računamo na še hitrejši razmah mobilnega bančništva ( Cvjetjović 2000,16). 3.3.3 SIM Toolkit SIM Application Toolkit je tehnologija, ki omogoča operaterjem mobilne telefonije pošiljanje rešitev v obliki SMS sporočil, s katerimi SIM kartici spremenijo obstoječe ali dodajo nove rešitve. SIM Application Toolkit je osredotočen na telefone, ki še ne spadajo v kategorijo pametnih telefonov. Operaterji lahko enostavne rešitve razvijejo sami in jih preko omrežja naložijo na uporabnikovo SIM kartico. Na trgu so se pojavile SIM Toolkit kartice, ki vsebujejo drugačno vezje kot navadne SIM kartice. S pomočjo različnih menijev omogočajo enostavnejšo uporabo dodatnih storitev,

23

predvsem iz elektronskega poslovanja. S pomočjo SIM Toolkit kartic lahko uporabniki poslujejo po načelu povlečenih informacij. Navadno imajo podjetja, ki se odločijo za SIM Toolkit sklenjene pogodbe z mobilnim operaterjem, ki ponudi uporabnikom take kartice namesto navadnih. Vendar to pomeni, da lahko storitev uporabljajo samo pri tem mobilnem operaterju in ne drugih ( Ibnet 2002). Glavna značilnost SIM Toolkit je varnost, saj sta zaupnost in celovitost že vključeni v standard. Predvsem je uporaben za mobilno bančništvo, mobilno e-pošto, informacijske storitve in plačevanje. SIM Toolkit tehnologija omogoča več bančnih storitev. To je odvisno od rešitve, ki jo naložimo na SIM kartico ( Hribar in Kokalj 2000,56). 3.4 HSCSD, GPRS, EDGE HSCSD 11oziroma hitra tokokrogovna komutirana podatkovna povezava je zasnovana na GSM omrežju in omogoča hitrejši prenos podatkov. Hitreje se lahko prenašajo različne datoteke, omogočeno je tudi prebiranje e- pošte in deskanje po internetu. Uporaba HSCSD je mogoča, če mobilni operater to storitev omogoča in če jo GSM aparat podpira ( Siemens 2002). HSCSD je na voljo uporabnikom, ki imajo na voljo mobilnik, ki to storitev omogoča, ali posebno PCMCIA kartico za prenosni računalnik z vgrajenim GSM telefonom, ki s tem postane prava mobilna pisarna. Storitev HSCSD je primerna predvsem za vse tiste, ki pogosto dostopajo do interneta, do svoje elektronske pošte ali do datotek, ki so shranjene nekje drugje. HSCSD omogoča združevanje časovnih intervalov. Normalno si 1 prenosni kanal deli 8 uporabnikov. Do njega dostopajo zaporedno, drug za drugim, torej ima vsak od njih prenosni kanal na voljo 1/8 časa. Teoretično bi en uporabnik lahko zasedel vseh 8 časovnih intervalov. V Sloveniji to storitev ponuja Mobitel d.d. in v njihovem omrežju GSM se lahko s HSCSD hitrost prenosa podatkov poveča do 43,2 kb/s. GRAF 5: RAZVOJ MOBILNIH SISTEMOV

11 High Speed Circuit Switched Data.

24

Vir: Mobitel

Družba Mobitel je nacionalni operater mobilnih telekomunikacij, ki upravlja in tudi sam izgrajuje mobilna omrežja. Mobitel je svoje delovanje začel z analognim omrežjem NMT leta 1991, pet let kasneje pa je uvedel digitalni sistem GSM. Leta 2000 je sledila uvedba tehnologije HSCSD z možnostjo hitrega prenosa podatkov, ki je že napovedovala prihod podatkovnega prenosa podatkov GPRS leta 2001.Mobitel je svojim uporabnikom med prvimi operaterji leta 2003 predstavil tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij UMTS, ki evolucijsko predstavlja pomemben mejnik razvoja sodobnih tehnologij.

Razvoj pa gre dalje in slednjemu sledi družba Mobitel, ki bo kot napreden operater še naprej uvajala tehnološke novosti skladno z razvojem mobilnih telekomunikacij.

GPRS12 ali paketno komutirana podatkovna zveza prav tako temelji na obstoječih GSM omrežjih, vendar pa se s to storitvijo pojavlja nov, paketni način prenosa podatkov, ki ga omogoča IP infrastruktura. GPRS je v primerjavi s HSCSD, ki je še vedno klasična telekomunikacijska storitev, s katero imamo med dvema točkama vzpostavljeno stalno fizični povezavo, tudi ko ni dejanskega prenosa podatkov, bolj internetovsko usmerjena storitev. GPRS je pravzaprav programska nadgradnja v mobilni telefoniji, ki pa ni nujno vezana le na sistem GSM. Hitrosti kljub teoretično najvišjim 115 kbit/s tudi v končni fazi ne bodo presegale 50 kbit/s v smeri proti uporabniku, uporabniki pa lahko pošto pošiljajo po hitrosti od 10 do 28 kbit/s ( Mobitel 2006).

S GPRS je internet protokol prvič integriran direktno v mobilno omrežje. Pri GPRS tehnologiji dobi vsak uporabnik tudi začasno IP številko. Uporabniki se lahko prijavijo v omrežje in ostanejo neprestano priključeni vanj.GPRS omogoča bolj prijetno uporabo mnogih storitev, ki so prej sicer že delovale, ampak v manj prijazni obliki, in tudi čisto nove storitve, ki pred tem sploh niso bile možne ( Siemens 2002). V letu 2007 je pri družbi Mobitel že v teku nadgradnja omrežja Mobitel UMTS, ki bo v celoti omogočalo tehnologijo HSDPA, omrežje GSM/GPRS pa EDGE. Ta nadgradnja celotnega omrežja Mobitel GSM/GPRS s tehnologijo bo omogočila nazivne prenosne hitrosti do 236,8

12 General Packet Radio Service.

25

kb/s. Višja bo tudi nazivna prenosna hitrost GPRS-a, ki bo segala do 82,4 kb/s. Nadgradnja bo omogočila tudi hitrejši prenos podatkov tudi z mobilniki in podatkovnimi karticami, ki podpirajo zgolj GPRS ( Mobitel 2006). GRAF 6: RAST ŠTEVILA UPORABNIKOV GPRS ZA LETO 2003 IN 2004

VIR: Mobitel 2006 Število uporabnikov paketnega prenosa podatkov GPRS narašča, prav tako obseg prenesenih podatkov. Konec leta 2003 so pri Mobitelu zabeležili 125 tisoč stalnih uporabnikov paketnega prenosa podatkov GPRS, konec junija 2004 pa že 212 tisoč. Obseg prenosa Mobitelovih uporabnikov med gostovanjem v tujih omrežjih se je v prvem polletju 2004 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2003 povečal kar za 700 odstotkov ( Mobitel 2006). EDGE13 je logičen in naraven korak v GSM/GPRS evoluciji, uporabiti je mogoče obstoječo mobilno infrastrukturo, integracija v obstoječe omrežje pa je enostavna. Predstavlja konkurenco sistemom tretje generacije, saj povečuje zmogljivosti obstoječih GSM/GPRS omrežij in varuje vložek v obstoječo tehnologijo druge generacije. Problem GPRS je, da ni odpravljena majhna zmogljivost podatkovnega prenosa. To pomanjkljivost naj bi odpravil EDGE. EDGE zagotavlja hitro in poceni izvajanje storitev in kakovost govora, ki presega tisto v fiksnih omrežjih. EDGE ponuja neposreden dostop na internet in odpira vrata novim storitvam, ki zahtevajo širše podatkovne pasove, kot so video konference, prenos MP3 glasbe ali spremljanje spletnega radia ( 386tele.com 2003b). EDGE omogoča prenos podatkov do 384 kbit/s in uporablja kombinacijo 8 kanalov za prenos podatkov. V letu 2007 pa družba Mobitel učinkovito nadgrajuje svoja mobilna omrežja z najsodobnejšimi tehnologijami. Nadgradnja s tehnologijo HSDPA in EDGE poteka skladno z načrti in bo končana v prihodnjih mesecih. Nadgrajenih je že 70 odstotkov Mobitelovih omrežij.

13 Enhanced Data Rates for Global Evolution.

26

EDGE je odlična rešitev za aplikacije, ki zahtevajo srednje in visoke podatkovne prenose, kot na primer dostop do:

interneta, podatkovnih bank, finančne storitve, mobilno bančništvo, mobilnih zabav s slikami,zvokom in interaktivnimi igrami, mobilnega nakupovanja,videotelefonijo, elektronski časopis.

Mobitel bo z EDGE uvedel nove prednosti za uporabnike tudi tam, kjer še ni signala UMTS/HSDPA. Mobitelova ponudba že dalj časa vključuje mobilne terminale druge in tretje generacije s podporo EDGE. Nadgradnja bo omogočila hitrejši prenos podatkov tudi z mobilniki in podatkovnimi karticami, ki podpirajo zgolj GPRS ( Mobitel 2006). 3.4.1 Bluetooth O tehnologiji Bluetooth so začeli prvi razmišljati v švedskem Ericssonu, ki se mu je kmalu pridružila še večina proizvajalcev elektronske opreme. Cilj je bil razviti tehnologijo, ki bo globalno uporabna za zvočne in podatkovne povezave med vsemi vrstami naprav, preprečevala naj bi motnje drugih virov in naprav, odlikovala pa naj bi jo majhna velikost, malenkostna poraba energije in nizka cena, ki bo konkurenčna napravam, ki ne bodo vsebovale Bluetootha ( Johnson Consulting 2006). Bluetooth je tehnologija, ki omogoča izboljšave pri brezžičnih povezavah za prenos podatkov med napravami kot so mobilni telefoni, slušalke, prenosni žepni računalniki. Zagotavlja prenos preko radijskih valov na razdaljah do 10 metrov ob prisotnosti dušenja skozi stene, torbice, omare ali zidovi. Bluetooth deluje na frekvenčnem območju med 2,4 in 2,4 GHz, ki je tisti del frekvenčnega pasu, ki je brezplačno na voljo industriji, medicini in laboratorijskim poizkusom. Povezave naprav prek Bluetootha lahko potekajo na dva načina, vodovno preklapljanje se uporablja za prenos govora in paketno preklapljanje, namenjeno prenosu podatkov ( Harb 2002, 40). Podporo Bluetoothu najdemo predvsem v:

dlančnikih, mobilnih telefonih, brezžičnih miškah, prenosnih računalnikih, printerjih, tipkovnicah in slušalkah.

Cilj je razviti tehnologijo, ki bo delovala povsod po svetu, bo zmožna vzpostaviti od-hoc povezave in bo preprečevala vmešavanje drugih virov. Njena majhnost bo omogočala vgradnjo v različne naprave, pri tem pa bo potrebovala za svoje delovanje malo energije. Povezava bo lahko potekala med dvema napravama, med glavno in več stranskimi napravami ali pa med več glavnimi napravami, ki bodo povezane vsaka s svojimi stranskimi. Bluetooth bo v prihodnosti igral veliko vlogo pri transakcijah preko mobilnih aparatov. To bo predvsem plačevanje preko POS terminalov, prijava v hotel in na letališčih, nakupi na prodajnih avtomatih in prenos slik iz digitalnih kamer na mobilni telefon ali internet. Mobilno poslovanje je možno tudi brez tehnologije Bluetooth, vendar je z uporabo le-te veliko bolj priročno in enostavno( Hribar 2006). 3.4.2 I-MODE Japonski mobilni trg je glede na svojo razvitost daleč pred evropskim in ameriškim, še posebej pri prenosu podatkov. Na Japonskem je pod okriljem operaterja mobilne telefonije

27

NTT DoCoMo zrasel I- mode oziroma mobilni internet. Primerjajo ga z WAP-om, čeprav sam ni tehnologija ampak le storitev, ki jo je na začetku ponujal le en operater. Na trgu se je pojavil februarja 1999, skoraj istočasno kot WAP v Evropi, vendar je bil I- mode veliko bolj testiran kot pa WAP in zato začetnih težav skoraj ni bilo. V tem času je osvojil že preko 40 milijonov naročnikov. K takšnemu uspehu so pripomogli možnost stalne povezanosti na internet, paketni prenos podatkov ter obračunavanje stroškov glede na količino prenesenih podatkov in ne glede na čas povezave. Telefoni, na katerih je mogoča uporaba I- mode, so nekoliko drugačni od navadnih mobilnih telefonov. Na sredini telefona je nameščena navigacijska tipka, ki omogoča uporabniku upravljati s kazalnikom na zaslonu in s katerim se lahko uporabnik z enim klikom poveže na storitev I- mode. I- mode omogoča veliko število storitev:

informacije: novice, vreme, lokalne novice, urnike prevozov... finančne storitve: prenos denarja, bančništvo... iskanje po bazah podatkov: telefonski imenik, slovarji, vodniki po restavracijah... zabava: nalaganje zvokov, igranje interaktivnih igric, karaoke, horoskopi... mobilni trgovanje: kupovanje kart, kupovanje knjig in CD, sposojanje video kaset,

plačevanje preko mobilnega omrežja... K uspehu I- mode so prispevale edinstvene značilnosti japonskega mobilnega trga, atraktivne cene storitev in mobilnih naprav ter udobna uporaba različnih storitev I- mode. Japonci so narod, ki večino svojega časa preživijo na poti. Kot rezultat tega je leta 2000 število naročnikov mobilne telefonije preseglo število fiksnih telefonskih priključkov. Drugi pomemben vidik japonskega mobilnega trga je majhno število fiksnih dostopov do interneta, ki jih spremljajo visoki stroški. K uspehu so pripomogla tudi številna partnerstva in odprtost NTT DoCoMo, da deli svojo tehnologijo in » know how« s podjetij iz celega sveta ( NTT DoCoMo 2006). 3.5 UMTS UMTS14 ali univerzalni sistem mobilnih telekomunikacij je sistem tretje generacije mobilnih sistemov in je univerzalni tekomunikacijski sistem, ki omogoča občutno hitrejši prenos podatkov, uporabo novih storitev, hkraten prenos besedila, slike in zvoka, videotelefonijo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo storitev ter pregledovanje multimedijskega portala Planet. Tretja generacija storitev mobilne telefonije UMTS predstavlja evolucijo v izboljšanju in ponudbi storitev in hitrejšega prenosa podatkov.

14 Universal Mobile Telecommunications System.

28

UMTS je eden od petih sistemov, razvitih v skladu s priporočili ITU, Mednarodnega telekomunikacijskega združenja. Tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij so razvili, da bi uporabniku zagotovili majhen, lahek, standarden žepni komunikator, ki bi nudil storitve kjerkoli in kadarkoli ( Mobitel 2006). UMTS generacija je zaživela najprej na Japonskem. Tamkajšnje podjetje NTT DoCoMo je prvo komercialno mobilno storitev 3G po imenu Foma dalo v uporabo 1.10.2001. Danes pa uporablja to storitev že več kot 400.000 uporabnikov na Japonskem. Prehod iz 2G na 3G pa nikakor ni enostaven, saj stare frekvence in njihova kapaciteta nikakor niso dovolj za množično uporabo nove tehnologije. Podjetja, ki želijo ponujati storitve 3G morajo tako pridobiti licence za nova frekvenčna področja. Licence pa podeljuje država. Frekvence so omejene, pa tudi država, ki podeljuje licence, si ne more privoščiti kaosa na teh frekvencah. Zato podeli koncesije le določenem številu ponudnikov ( Cerar 2006). Pri družbi Mobitel je razvoj sodobnih UMTS mobilnih telekomunikacij potekal z nadgradnjo, in sicer s tehnološkim razvojem od mobilnih telekomunikacij druge generacije GSM ter prek 2.5 generacije GPRS. Primarna vloga sistema GSM je bil prenos govornega signala, prenos podatkov pa šele sekundarna. Ker pa je potreba po podatkovni komunikacija naraščala, je prišlo do razvoja GPRS-ja, ki temelji na paketnem prenosu podatkov in kot tak izkorišča prednosti inernet storitev. Toda potrebe trga so zopet narekovale nadaljnji razvoj tehnologije in metod obdelave digitalnih sistemov v smeri bolj učinkovitega sistema za multimedijske mobilne komunikacije, tako je kot rezultat nastal sistem UMTS. Mobitel UMTS kot mobilne telekomunikacije tretje generacije odlikuje visoka kakovost in zmogljivost. Prednosti sistema UMTS so hkraten prenos besedila, slike in zvoka, še bolj kakovosten in hitrejši prenos podatkov, s tem pa razvoj uporabo že znanih in novih storitvev ter vsebin, pa tudi videotelefonijo in pregledovanje multimedijskega portala Planet. Sistem GSM deluje v Evropi na frekvenčnih pasovih okrog 900 MHz in okrog 1800 MHz, UMTS pa deluje v frekvenčnem pasu okrog 2000 MHz ( Mobitel 2006). 3.6 Mobilni terminali Razširjenost mobilnih terminalov hitro raste. Do leta 2003 je bilo v svetu več kot 1 milijardo mobilnih telefonov. Za mobilno poslovanje lahko uporabimo različne mobilne terminale. Vsi terminali ne omogočajo enakih funkcij in zato tudi niso vsi enako primerni za uporabo različnih rešitev. Mobilni terminali sami po sebi niso mobilni. Omogočajo pa mobilnost uporabnikov. Mobilni terminali, ki jih lahko uporabimo za mobilno poslovanje so:

dlančnik: je računalnik, ki je ponavadi brez tipkovnice in ima velik zaslon skoraj celotno površino. Poleg zaslona ima še nekaj tipk za najbolj pogosta opravila in deluje na baterije. Uporabljamo jih lahko v povezavi z mobilnim telefonom ali osebnim računalnikom. Povezava je lahko preko kabla ali pa preko IR povezave. Z dlančniki lahko uporabljamo različne storitve mobilnega poslovanja, odvisno od naložene programske opreme. Dlančniki imajo v primerjavi s telefoni velik pomnilnik in hiter procesor.

29

Prenosni računalniki: so verjetno prvi, ki so bili namenjeni mobilni uporabi.

Vsebujejo podobne sestavine kot osebni računalnik, le da so tu vse naprave od diskov, pomnilnika, zaslona, vhodno- izhodnih enot manjše in delujejo na baterije. Za mobilno poslovanje je potrebno prenosni računalnik povezati z mobilnim telefonom, in sicer s podatkovnim kablom ali preko infrardeče povezave. Edina ovira je ozka pasovna širina prenosa podatkov preko mobilnega omrežja.

Običajni mobilni telefoni: so v glavnem namenjeni le telefoniranju. Imajo majhen zaslon, malo funkcij, ne omogočajo prenosa podatkov, nimajo vgrajenega modema in infrardečih vrat za povezavo z drugimi napravami. To storitev lahko uporabimo za izmenjavo pisnih sporočil med uporabniki, obveščanje določene skupine uporabnikov in pošiljanje informacij na katere je uporabnik naročen in jih tudi plačuje. Uporabniki teh mobilnih telefonov so lahko naročniki storitve mobilnega oglaševanja preko SMS storitve.

Mobilni telefoni s podporo za prenos podatkov: omogočajo poleg že predstavljenih storitev uporabo storitev prenosa podatkov. Pri tem mora biti mobilni telefon povezan s dlančnikom ali prenosnim računalnikom preko infrardeče povezave ali pa preko kabla. Mobilni telefoni s podporo za prenos podatkov imajo ponavadi več funkcij in omogočajo uporabo več mobilnih storitev. Nekateri boljši modeli mobilnih telefonov imajo vgrajen tudi modem in infrardeča vrata za povezavo z drugimi napravami.

Mobilni telefoni, ki omogočajo uporabo WAP storitev: so vedno bolj razširjeni. Le ti ponujajo poleg uporabe ostalih že opisanih storitev tudi uporabo posebnih WAP storitev. Storitve so lahko zelo različne, od ponujanja raznih informacij, oglaševanja, zabave do mobilnih bančnih storitev.

Pametni telefoni: združujejo mobilni telefon in dlančnik. Mobilni telefoni počasi postajajo univerzalne komunikacijske naprave, ki jim poleg standardnih dodajajo vedno več naprednih funkcij, kot so koledar, adresar, opomnik. Pametni telefoni so zelo uporabni za mobilno poslovanje, saj imajo večji zaslon in podpirajo uporabo tako interneta kot WAP storitev ( Hribar 2006). 3.7 Razvoj mobilnih omrežij Osnova za razvoj mobilnega poslovanja so seveda mobilna omrežja. Mobilna omrežja se razvijajo zelo hitro. Razvoj mobilnih omrežij ni več samo v tem, da bi posamezen operater želel s signalom pokriti čim več ozemlja oziroma prebivalstva, ampak želijo operaterji z razvojem novih omrežij uporabnikom omogočiti kvalitetnejše storitve in nove storitve z dodano vrednostjo. Razvoj mobilnih omrežij delimo na generacije:

Prva generacija ( 1G): v to skupino spadajo omrežja kot so NMT (Nordic Mobile Technology) in AMPS ( Advanced Mobile Phone Services). Za ta omrežja je značilno, da omogočajo analogne govorne skupine.

Druga generacija omrežij ( 2G): to so omrežja, ki so danes najbolj razširjena GSM, CDMA ( Code Division Multiple Access), TDMA ( Time Division Multiple Access), PDC ( Pesonal Digital Cellular). Ta omreža podpirajo digitalen prenos govornih storitev in prenos podatkov s hitrostmi od 9.6 Kbps do 14.4 Kbps.

30

Druga in pol generacija ( 2,5G): sestavljajo jo predvsem obstoječa omrežja z dodatnimi moduli, ki omogočajo večjo hitrost prenosa podatkov in stalno podatkovno povezavo v omrežje. Ta omrežja so: HSCSD, GPRS, EDGE.

Tretja generacija mobilnih omrežij ( 3G): ta omrežja prinašajo velik korak v mobilni komunikaciji. Standardi kot so UMTS, IMT-2000, W-CDMA omogočajo veliko kakovost glasovnih storitev, širokopasovne podatkovne storitve, stalno podatkovno povezavo s hitrostjo do 2 Mbps in napredno gostovanje.

SLIKA 4: RAZVOJ MOBILNIH OMREŽIJ PO GENERACIJAH IN PRIPADAJOČE HITROSTI PRENOSA PODATKOV

Vir: Hribar 2006

4 MOBILNO BANČNIŠTVO POSLOVANJA IN PLAČEVANJE 4.1 Mobilno poslovanje

Mobilno poslovanje je eno od najhitreje razvijajočih se področij elektronskega poslovanja. K hitrem razvoju je prav gotovo pripomogla zelo hitro razširjenje mobilne telefonije in razvoj njenih dodanih storitev. Tehnologije, ki jih uporabljamo za mobilno poslovanje v grobem lahko razdelimo na informacijsko tehnologijo in mobilno telekomunikacijsko tehnologijo. Vsako od teh dveh pa še na strojno in programsko opremo. Za celoten sistem mobilnega poslovanja je potrebno povezati tako strojno telekomunikacijsko kot informacijsko tehnologijo s programsko opremo. Natančno mejo med informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo je težko ali pa sploh nemogoče določiti. Obe pa sta med seboj zelo prepleteni. Pod informacijsko tehnologijo lahko štejemo spletne strežnike in druge specializirane strežnike za mobilne storitve, kot so WAP prehod in SMS prehod, prenosne računalnike... V skupino mobilne komunikacijske tehnologije lahko štejemo mobilno omrežje, mobilne telefone in različne druge tehnologije, ki omogočajo dodane storitve mobilnih omrežij.

1 G 2 G 2 ,5 G 3 G

T D M A

G S MC D M A

A M P S

N M T

U M T SIM T -2 0 0 0

G P R S

E D G E

W -C D M A

P a so v n aš ir in a

n i p re n o s ap o d a tk o v

9 .6 K b p s -1 4 .4 K b p s

1 1 5 K b p s

3 8 4 K b p s

d o 2 M b p s

1 G 2 G 2 ,5 G 3 G

T D M A

G S MC D M A

A M P S

N M T

U M T SIM T -2 0 0 0

G P R S

E D G E

W -C D M A

P a so v n aš ir in a

n i p re n o s ap o d a tk o v

9 .6 K b p s -1 4 .4 K b p s

1 1 5 K b p s

3 8 4 K b p s

d o 2 M b p s

31

SLIKA 5: TIPIČNI SISTEM MOBILNEGA POSLOVANJA

Vir: Hribar 2006

Uporabniku mobilnih storitev je na voljo več različnih mobilnih terminalov. Od prenosnih računalnikov preko ročnih računalnikov, pametnih telefonov, WAP telefonov do navadnih mobilnih telefonov. Vse te naprave naj bi bile enostavne za uporabo, učinkovite in seveda prirejene za mobilno uporabo. To pomeni, da morajo biti lahke, delovati na baterije, odporne na tresljaje, vlago in prah ( Hribar 2006).

Internet je naredil popolno revolucijo v poslovnem svetu, kot tudi na drugih področjih. Razvile so se nove oblike sodelovanja med podjetji in pojavile številne nove tržne priložnosti. Internet je bil na široko sprejet tako med ponudniki kot med potrošniki. Z uporabo interneta so se za podjetja skrajšali dobavni roki, cene so postale bolj konkurenčne in optimizirani so bili procesi dobave. Ena izmed definicij mobilnega poslovanja je, da je mobilno poslovanje vsaka transakcija, ki ima neko denarno vrednost in je opravljena preko mobilnega telekomunikacijskega omrežja. Mobilno poslovanje temelji na internetu, saj uporablja isto osnovo za poslovanje, vendar pa je potrebno upoštevati razlike med uporabo osebnega računalnika in mobilnega telefona. Prva razlike je, da je mobilni telefon veliko bolj osebna naprava kot osebni računalnik. Mobilni telefon v večini primerov uporablja samo en uporabnik in ta ga bo imel s seboj kamorkoli bo šel. Sporočila lahko uporabnik prejme kadarkoli in ni vezan več na določen kraj, kjer se nahaja njegov osebni računalnik. Mobilne naprave so omejene predvsem s svojo majhnostjo in s tem z majhnostjo ekranov, poleg tega pa je v primerjavi s poslovanjem preko osebnih računalnikov mobilno poslovanje zelo drago ( Hribar 2006).

4.2 Mobilno plačevanje

Plačilne metode se skozi tisočletja že spreminjajo, vse gre v smeri udobnejšega plačevanja ob neki zahtevani stopnji zaščite. Danes se plačuje predvsem z gotovino in z plačilnimi karticami. Vzrok popularnosti teh dveh plačilnih sredstev je v tem, da ne poznamo boljših alternativ. Mobilno plačevanje je proces dveh udeležencev, ki zamenjata finančno vrednost z uporabo mobilnega terminala v zameno za blago ali storitev. V mobilno poslovanje pa so vključeni štirje glavni udeleženci:

uporabniki,

32

operaterji mobilnih omrežij, finančne institucije in trgovci ali ponudniki vsebin.

Mobilna plačila se delijo na mikro- in makroplačila. Pri mikroplačilih gre za plačevanje majhnih zneskov, kot so parkirnine, plačila melodij, logotipov, pijače in drugih izdelkov na avtomatih. Makroplačila pa obsegajo večje zneske, kot so nakupi v trgovinah ali na internetu ( Mobile Payment Forum 2006). Mobilno plačilo je vsaka transakcija plačila podjetja ali potrošnika za neko dobrino, storitev ali digiralno vsebino, ki je opravljena preko mobilnega terminala ali mobilnega omrežja. Omogoča varen, preprost, hiter in udoben način plačila blaga in storitev ne glede na čas in lokacijo, kjer se uporabnik nahaja. Uvaja povsem novo prodajno pot, ki jo lahko v celoti prilagodimo potrebam in željam kupcev in ostalih poslovnih partnerjev. Mobilni denar je elektronski denar. Digitalna gotovina je zelo podobna tradicionalni gotovini, največja razlika pa izhaja iz pojavne oblike. Je namreč elektronska. Lahko jo naložimo iz svojega računa v osebni računalnik ali pa katero dugo napravo in z njo kadarkoli razpolagamo ( Zebec Koren 2000,8). Uspeh mobilnega plačevanja določajo trije faktorji ( Bussmann in Lattemann 2002,32):

izpolnjene zahteve strank, kajti stranke bodo pripravljene uporabljati nove poti plačevanje le, če bodo hitre, udobne, varne in bodo potekale zastonj,

hitra širitev mreže prodajnih avtomatov in POS terminalov na prodajnih mestih, kajti samo takrat se splača vložek v nove tehnologije za investirajoča podjetja,

razširjeni, splošni tehnični standardi in postopki, korist za uporabnike namreč raste s številom uporabnikov.

Z mobilnim denarjem je mišljeno nalaganje denarja z uporabo mobilnega omrežja na mobilni terminal, navadno preko pametnih kartic. Lastnik bo naložil digitalno gotovino na kartico s svojega bančnega računa preko bankomata ali preko posebne naprave povezane z osebnim računalnikom oziroma mobilnim telefonom. Obstoječe rešitve mobilnega plačevanja imajo za osnovo tri možnosti: predplačniško, direktno iz kreditne kartice ali tekočega računa in plačevanje skupaj z računom za telefon. Vse tri možnosti se razlikujejo glede na to, kaj moramo imeti pred plačevanjem, glede na sam proces plačevanja in glede na uporabljene tehnologije. 4.2.1 Mobilno plačevanje z uporabo predplačniških kartic Ta rešitev mobilnega plačevanja zahteva predplačniške oziroma vrednostne kartice, ki so za enkratno uporabo ali pa jih lahko večkrat napolnimo. Pri slednjih potrebujemo za polnjenje tudi PIN kodo. Proces samega plačevanje vključuje izbiro poizvoda ali storitve, avtorizacijo plačila, ki je zaščitena s PIN kodo ali geslom, ter bremenitev in vzpostavitev novega stanja na kartici. Vrednostne kartice se v mobilnem plačevanju uporabljajo v povezavi s telefoni z dvojnim utorom in s čitalci pametnih kartic. Slaba stran takega plačevanja je v tem, da ga omogočajo samo točno določeni telefoni, prednost pa je ta, da dodatna kartica zagotavlja večjo stopnjo varnosti plačevanja ( Blok 2006). 4.2.2 Plačevanje z bančnimi in kreditnimi karticami

33

Pred samim plačevanjem s kreditnimi ali bančnimi karticami mora biti na karticah omogočen določen znesek plačevanja. Uporabnik mora predložiti številko bančnega računa ali število kartice tistemu, ki mu plačuje. Za avtorizacijo transakcije je potrebna tudi PIN koda. Za razliko od predplačniških kartic je v sam proces plačevanja vključena tudi banka, ki ji trgovec posreduje številko računa ali kartice, le-ta pa trga znesek plačila iz računa uporabnika in mu ga posreduje. Pri tej metodi se lahko uporabljajo telefoni z dvojnim utorom v kombinaciji s pametnimi karticami in čitalci, ki so lahko zasnovani na internetu ali pa temeljijo na sistemu povratnega klica ( Blok 2006). 4.2.3 Plačevanje preko računa za mobilni telefon Gre za metodo, s katero se kupca bremeni preko računa za telefon. Po pogodbi z mobilnim operaterjem ga lahko le-ta bremeni za znesek plačila. Ta rešitev je zelo uporabna za plačevanje manjših zneskov, kot je na primer plačevanje na prodajnih avtomatih. Prednost takega plačevanja je, da omogoča opravljanje transakcij znotraj obstoječe infrastrukture in da uporabnikom ni potrebno kupiti posebnih mobilnih telefonov. Vključeje tudi plačevanje s pomočjo tehnologije Bluetooth in infrardeče povezave med mobilnim telefonom in prodajnim avtomatom ali POS terminali. Bluetooth tehnologija omogoča, da naprave, ki so v bližini, komunicirajo med sabo preko radijskih valov. Ker se Bluetooth uporablja tudi za druge namene, ne samo za povezave in ker se v bistvu pri njegovi uporabi ne opravi nobenega klica preko operaterjevega omrežja, tej rešitvi pripisujejo v prihodnosti velik pomen. Bluetooth se pri plačevanju uporablja za povezave med mobilnimi telefoni, POS terminali, bankomati in prodajnimi avtomati kot so avtomati za prodajo pijač, prigrizkov, avtomati za prodajo vstopnic, vozovnic, za plačevanje parkirnine. Pri plačevanju preko mobilnih telefonov, ki bodo imeli vgrajeno Bluetooth tehnologijo, se bodo zmanjšale vrste na blagajnah, kar bo prineslo koristi tako za kupce kot za prodajalce, poleg tega pa bodo kupci lahko o ponudbi trgovine obveščeni preko mobilnega telefona ( MobilocityNet 2006).

34

5 MOBILNO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI 5.1 Mobilna telefonija in mobilno bančništvo v Sloveniji Alexander Graham Bell je 14. februarja 1876 vložil prošnjo na Patentno družbo Združenih držav Amerike. Prošnja se je nanašala na napravo, ki jo je imenoval elektromagnetni prenosnik glasu, sprejemnik in žica, ki se je pozneje imenovala » električni govoreči telefon«. Bellova prošnja je bila izpolnjena in patentna družba je napravo odobrila 7. marca 1876. Telekomunikacije v ožjem in tehnološkem pomenu besede predstavljajo vsako oddajo, prenos ali sprejem sporočila v obliki znakov, signalov, pisanega besedila, slike, zvoka ali sporočila po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih posrednikov. Pri telekomunikacijah je torej glavni pomen prenos določenih informacij med posamezniki, ki se nahajajo na različnih lokacijah. Ob vsem tem pa nam prenos informacij omogoča ustrezna telekomunikacijska tehnika, skupaj z ustreznim telekomunikacijskim omrežjem. Zgodovina telekomunikacij Telekomunikacijska infrastruktura in spremljajoče storitve po merilih EU v Sloveniji še niso dovolj razvite in ne zagotavljajo tistega obsega in kakovosti storitev, ki bi nam omogočile pospešeno vključevanje k razvitim državam. Prihodek telekomunikacij v EU narašča za 6,5 % letno, v Sloveniji pa je ta znašal od leta 1984 pa do leta 1998 po letni stopnji 8,4%. Tako hitro naraščanje omogoča nove digitalne tehnologije, veliko vrst novih tehnologij, vrsto novih storitev, predvsem pa storitev z dodano vrednostjo, uvajanje mobilnih in osebnih komunikacij, padec cen telekomunikacijskih storitev ter hitro naraščanje potreb po globalnih telekomunikacijah.

35

Če pa primerjamo stanje telekomunikacijske razvitosti v Sloveniji ter državah Evropske unije ter vzhodne Evrope, pa so najpomembnejši kazalniki naslednji:

• podatki o telefonskih priključkih na sto prebivalcev, • podatki o številu čakajočih na telefonski priključek, • letni prihodek na telefonski priključek, • investicije v telekomunikacijsko infrastrukturo, • podatki o cenah storitev, • produktivnost telekomunikacijskih operaterjev, • podatki o uporabnikih mobilne telefonije ( Bošnjak 2000, 98).

Vendar pa se je v Sloveniji vse spremenilo s pojavom konkurence na slovenskem trgu mobilne telefonije se je začela postopoma izboljševati tudi ponudba in kakovost storitev, kar je prispevalo k bliskovitem tehnološkem napredku in veliki rasti uporabnikov GSM mobilne telefonije. Panoga mobilnih telekomunikacij je v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, že od svojega nastanka ena najhitreje rastočih in tudi tehnologija gre v korak s časom. Mobitel d.d. je edini svetovni operater s celovito ponudbo vseh sistemov mobilnih telekomunikacij: NMT, GSM, WLAN, UMTS. Družba Mobitel si je izborila licenco za izvajanje UMTS. V predkomercialni fazi je bila uporaba tega omrežja mogoča na področju Ljubljane in Aerodroma Ljubljana, potem so začeli drugo fazo postavljanja omrežja in so do leta 2005 pokrili okoli 62% Slovenije ( Mobitel 2007). 5.2. Mobilno poslovanje v Sloveniji Poleg mobilnih operaterjev zaenkrat še malo podjetij ponuja mobilne storitve. Mobitel in Simobil že omogočata mobilno plačevanje. Družba Mobitel d.d. je razvil storitev mobilnega plačevanja t.i. Moneta Terminali, ki Mobitelovim in Debitelovim naročnikom omogoča nakup izdelkov in storitev preko mobilnega aparata. Storitev je enostavna, hitra in uporabnikom prijazna, ponudniku storitev in izdelkov pa prinaša velike konkurenčne prednosti in poenostavitve dela. Deluje na osnovi prenosa govora med posameznim avtomatom in transakcijskim centrom. Ključne prednosti Monete Terminali so:

ne potrebuje komunikacijske infrastrukture: prenos podatkov poteka preko uporabnikovega mobilnega telefona,

enostavna uporaba, načrtovana je za različna prodajna mesta: na voljo je na klasičnih in mobilnih

prodajnih mestih, ne potrebujete telefonske linije in naročnine: postavitev, delovanje in vzdrževanje so

cenejši, omogoča mikroplačila, je popoln » on-line« sistem: zagotavlja boljši nadzor plačilnih transakcij, zagotavlja varen prenos podatkov, ki temelji na ECC enkripciji: plačilne transakcije so

popolnoma varne, varnost je večja kot pri obstoječih sistemih magnetnih kartic. Poleg tega pa je Mobitel že leta 2004 ponudil možnost plačevanja manjših zneskov na internetu preko storitev eMoneta, pri čemer je uporabnikov identifikacijski dokument njegova SIM kartica (EON Mobile 2007).

36

5.3. Pametne kartice v bančništvu Za razvoj pametnih kartic so bile odločilne tudi telekomunikacije. V ZDA, kjer je telefoniranje poceni in kjer je preprosto povezati telefonsko linijo s čitalcem magnetne kode, se niso splačali stroški za razvoj pametne kartice, ki med drugim zmanjša tudi možnost goljufije. V Evropi, kjer so impulzi na splošno dražji in je z modemom opremljene naprave težje povezati s telefonsko linijo, je bila varnost pomembna gonilna sila v ozadju uvajanja pametne kartice. Temelje pametnih kartic so postavili v Mastercardu, ki je varnostni sistem razvil tudi zaradi večje varnosti denarnih transakcij preko interneta. Mastercard je s svojimi partnerji pred časom ustanovil Združenje EMV15, ki bo sistem s plačilnimi karticami po svetu povsem spremenil. Bistvo je zagotavljanje popolne varnosti denarnih transakcij s plačilnimi karticami kjerkoli po svetu, in zamenjava dosedanjih kartic za pametne plačilne kartice. V Veliki Britaniji so že uvedli standard EMV. V Franciji in Nemčiji se na zamenjavo običajnih plačilnih kartic s pametnimi pospešeno pripravljajo, na to veliko spremembo se pripravljamo tudi pri nas ( Bartol 2002, 62). Pametne kartice so plastične kartice, ki vsebujejo poseben čip. Namenjene so shranjevanju velikih količin osebnih podatkov. O združitvi čipa z navadno plastično transakcijsko kartico so inovatorji sanjali že od prve pojave le tega. Tehnologija pametnih kartic omogoča prenos in hranjenje informacij s pomočjo integriranega vezja, ki je vgrajen v kartico velikosti magnetne plačilne kartice. Na površini kartice se nahajajo kontakti, ki so namenjeni za pisanje oziroma izmenjavo podatkov med kartico in čitalcem kartic. Pojem pametna kartica opisuje mikroračunalnik, ki je v ohišju kartice. Mikroračunalnik poskrbi, da se podatki z zunanjim svetom izmenjujejo na varen način. To pomeni, da so podatki zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom ( Mihelčič 1999, 10). Pametne kartice delimo na:

Memorijske kartice: vsebujejo samo čip s spominom. Uporabljajo pa se lahko kot nadomestilo za kovance za plačilo telefonskih pogovorov ter kot kartice s predplačilom za plačevanje cestnin, parkirnin in podobnih storitev. Ker cena čipa ni posebej visoka, se kartica po izrabi mnogokrat odvrže.

Procesorske kartice: pa vsebujejo čip s spominom in mikroprocesor. Ta kartica ponuja tudi večjo količino pomnilnika za zelo veliko število pisanj, zaščiten prenos podatkov in dostop do pomnilnika, uporabnost za več aplikacij.

Kontaktne kartice: te kartice imajo na površini kontakte za komunikacijo s čitalcem kartic.

Brezkontaktne kartice: imajo prav tako vgrajen čip, vendar je razlika v načinu prenosa podatkov s kartice na čitalec.

Pametne kartice imajo veliko prednosti pred magnetnimi karticami. Te prednosti so: Kapaciteta informacij: vsebina informacij je 20-200 krat večja kot pri obstoječi kartici

z magnetnim trakom. Varen nadzor aplikacij: dostop do podatkov na kartici je možen direktno ali pa s PIN

kodo, ki jo pozna le lastnik kartice in je običajno štirimestna številka.

15 Eurocard, Mastercard, Visa.

37

Dinamična posodobitev aplikacij: posodobitev podatkov na kartici je možno doseči s ponovnim pisanjem na kartico pod varnostnim nadzorom.

Rutinske odločitve na kartici: računalniško programiranje omogoča izdajatelju aplikacij vnos niza poslovnih pravil in kontrolnih vrednosti v svojo aplikacijsko datoteko.

Produktivnost komunikacij: z obstoječim omrežjem lahko do deset krat povečamo obseg transakcij z uporabo pametnih kartic.

Večja uporabnost: pametna kartica omogoča 16 različnih aplikacij, ki imajo lastna navodila in protokole za njihov nadzor.

Zaradi vseh teh naštetih lastnosti se pametna kartica vse bolj uveljavlja tako v poslovanju, kot v vsakdanjem življenju. Razen tega, da lahko z njo plačujemo, lahko tudi nanjo shranimo podatke o zdravstvenem zavarovanju, lahko jo imamo za vstop v zavarovane dele svojega podjetja ipd. Omogoča nam torej, opravljati najrazličnejše storitve na varen način ( Rotovnik 1999, 18). 5.4 Mobilno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d. Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je največja slovenska banka in je del Skupine NLB, s katero v Sloveniji posluje preko 50.000 podjetij in 900.000 individualnih strank. Njena ponudba zajema tako tradicionalne tržne poti kot tudi sodobne tržne poti, ki vključujejo telefonsko banko Teledom, avtomatski telefonski odzivnik, elektronsko banko za fizične osebe Klik in za pravne osebe Proklik in Proklik plus. Mobilna banka NLB Moba predstavlja novo možnost poslovanja z banko. Prek ustrezne izbire v meniju mobilnega telefona lahko kadarkoli, od doma v službi ali med potovanjem opravimo:

• vpogled v stanje osebnega računa, • vpogled v promet na računu (zadnje štiri transakcije), • vpogled v promet na računu izveden prek mobilnega telefona (zadnje štiri transakcije), • plačilo obveznosti prek posebne položnice, plačilnega naloga in v prihodnje tudi

plačilo nakupov v spletnih trgovinah, • prenos sredstev med računi znotraj Skupine NLB, • nastavitev alarmov o prekoračitvi osebnega limita, • naročilo povišanja limita na računu, • vezavo sredstev, • prijavo novega delovnega računa oziroma odjavo delovnega računa, • spremembo nastavitev (spremembo bančnega PIN-a ali spremembo naziva računa).

Kako postati uporabnik NLB Mobe Vlogo za uporabo NLB Mobe lahko oddamo v katerikoli poslovalnici banke ali prek spletne poslovalnice NLB Klik. Za uporabo v NLB Mobi lahko prijavimo svoj tekoči oziroma osebni račun in račune na katerih smo pooblaščeni. Ob prijavi vsakemu od računov določimo poljuben naziv, ki se bo z namenom zaščite podatkov izpisoval na zaslonu namesto številke računa. Na podlagi odobrene vloge za uporabo NLB Mobe bomo prejeli:

• uporabniško številko in

38

• bančno osebno identifikacijsko številko ( bančni PIN)1, ki ju bomo potrebovali ob prijavi in uporabi storitev na našem mobilnem telefonu.

Svojo uporabniško številko bomo potrebovali tudi za lažje in hitrejše reševanje morebitnih reklamacij. Pri NLB svetujejo, da si številko zapomnimo oziroma jo shranimo na varnem mestu in jo ob morebitni reklamaciji navedemo poleg svojih osebnih podatkov. GRAF 7: ŠTEVILO UPORABNIKOV MOBE NLB OD UVEDBE DO MARCA 2004

Število uporabnikov Mobe NLB od uvedbe do marca 2004

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

jul.02avg.02sep.02okt.02nov.02dec.02jan.03feb.03mar.03apr.03maj.03jun.03jul.03avg.03

03 Vir: NLB 2007 Kaj potrebujete za uporabo NLB Mobe Storitve NLB Mobe lahko uporabljate, če ste uporabnik omrežja Mobitel GSM ( naročnik omrežja Mobitel GSM oziroma uporabnik predplačnega sistema Mobi ali naročnik Debitela). Za uporabo storitev potrebujete mobilni telefon z ustrezno kartico SIM ( pametno kartico mobilnega operaterja Mobitel ali ponudnika storitev Debitel), hkrati pa morate imeti pri mobilnem operaterju ali ponudniku storitev vključeno možnost uporabe storitev. Če s pametno kartico še ne razpolagate, jo lahko kupite v najbližjem Mobitelovem centru, Debitelu in pri izbranih Debitelovih pooblaščenih zastopnikih.Ob zamenjavi stare kartice SIM za novo bo vaša telefonska številka ostala nespremenjena. Varnost uporabe Mobe NLB

39

Za varnost poslovanja prek NLB Mobe so poskrbeli z najsodobnejšimi varnostnimi tehnologijami, hkrati pa so omogočili dovolj udobno vsakodnevno uporabo. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so šifrirana tako, da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dešifrirati. Vsaka kartica SIM mobilnega telefona, ki je prijavljena za uporabo storitev mobilne banke, je enolično določena in za komunikacijo z banko uporablja svoj neponovljivi šifrirni ključ. Še več, za vsak posamezen dostop do banke prek mobilnega telefona se oblikuje nov ključ, tako da ga nihče ne more po končanem delu ponovno uporabiti. Pri prijavi banke na mobilnem telefonu se mora uporabnik identificirati z unikatno določeno uporabniško številko in osebno dodeljenim bančnim PIN-om. Kako se uporabnik najbolje zavaruje pred morebitno zlorabo? Uporabnik naj svojo uporabniško številko in bančni PIN skrbno varuje in ju ne zaupa nikomur. Ob sumu zlorabe uporabniške številke ali bančnega PIN-a o tem takoj obvestite banko, ki bo na podlagi obvestila blokirala možnost uporabe Mobe NLB.Uporabniško številko za poslovanje prek Mobe NLB bo uporabnik potreboval ob prijavi poslovanja prek mobilnega telefona oziroma pri reševanju morebitnih reklamacij. Uporabnik naj si številko zapomni ali jo hrani na varnem mestu. Bančni PIN si naj zapomni in ga nikamor ne zapisuje, obvestilo banke z izpisom uporabnikovega PIN-a pa uniči. Osnovni postopki uporabe NLB Mobe

1. Prijava banke na mobilnem telefonu Postopek prijave banke je naslednji:

Poiščite meni Mobitel oziroma Debitel, nato M- bančništvo in izbiro potrdite. Izberite možnost Dodaj banko in izbiro potrdite. V vnosno polje Banka vpišite kratico banke ( NLB) in vnos potrdite. Vaš mobilni

telefon bo poslal zahtevo po prijavi banke NLB. V vnosno polje Uporabniška st. vpišite uporabniško številko, ki ste jo prejeli ob prijavi

storitev NLB Mobe, in vnos potrdite. V vnosno polje B-PIN vpišite bančni PIN, ki ste ga prejeli po pošti, in vnos potrdite. Počakajte nekaj trenutkov. Do prejema povratnega sporočila branje aplikacija na

zaslonu navadno prikaže osnovni meni mobilnega bančništva oziroma osnovni meni mobilnega telefona (odvisno od znamke in modela telefona). Pri uspešni prijavi vam bo banka v povratnem sporočilu posredovala potrditev o uspešno izvedeni prijavi. Če bo prijava zavrnjena, vas bo banka s kratkim komentarjem napake opozorila na vzrok zavrnitve.

Po uspešno izvedeni prijavi banke lahko začnete poslovati.

2. Odjava banke na mobilnem telefonu Če na svojem mobilnem telefonu storitev mobilne banke NLB Moba ne želite več uporabljati, morate izvesti postopek za odjavo banke. Postopek za odjavo banke je naslednji:

Poiščite meni Mobitel oziroma Debitel, nato M- bančništvo ter izbiro potrdite. Izberite možnost Odstrani banko in izbiro potrdite. Izberite banko, ki jo želite odstraniti, in izbiro potrdite.

40

Na zaslonu se vam bo prikazalo opozorilo glede ukinitve morebitno naročenih alarmov. Če alarmov nimate naročenih oziroma jih ne želite ukiniti, opozorilo glede ukinitve alarmov potrdite.

Izberite možnost Odjava banke in izbiro potrdite. Počakajte nekaj trenutkov. V povratnem sporočilu vam bo banka posredovala

potrditev o uspešno izvedeni odjavi banke. 3. Spremembe uporabniškega profila

Pri spremembi teh podatkov mora banka na vašem mobilnem telefonu izvesti spremembo uporabniškega profila. Spremembo bo banka izvedla po naslednjem postopku:

Na podlagi vaše vloge za aktiviranje novega delovnega računa, brisanje računa ali spremembo naziva računa, bo banka izvedla ustrezno spremembo vašega uporabniškega profila v nadzornem sistemu mobilnega bančništva v banki. V tem trenutku ostaja vaš uporabniški profil na mobilnem telefonu še nespremenjen.

Sprememba uporabniškega profila se bo na vašem mobilnem telefonu izvedla ob prvi naslednji transakciji, ki jo boste želeli izvesti prek NLB Mobe. V tem primeru se želena transakcija ne bo izvedla, saj je bila zahteva banki posredovana na podlagi starega uporabniškega profila, ki je sedaj neveljaven.

Po izvedeni spremembi uporabniškega profila na vašem mobilnem telefonu lahko storitve NLB Mobe ponovno nemoteno uporabljate.

Če imate storitev mobilne banke aktivirane na več mobilnih telefonih, se sprememba nastavitev na vsakem posameznem telefonu izvede po enakem postopku.

4. Stroški poslovanja

Banka zaračunava nadomestila za izvedene finančne transakcije, nadomestila za posredovane informacije o stanju in prometu računa ter posredovane alarme skladno z vsakokrat veljavnimi splošnimi pogoji za uporabo storitev mobilne banke ter vsakokrat veljavno Tarifo banke. Nadomestila za izvedene finančne transakcije banka zaračunava ob izvedbi transakcije, kar je v mesečnem izpisku prometa po računu razvidno iz postavke Provizija Moba. Nadomestila za posredovanje informacije o stanju in prometu računa ter posredovane alarme obračuna banka enkrat mesečno v skupnem znesku, kar je v mesečnem izpisku prometa po računu razvidno iz postavk Informacije Moba oziroma Provizija alarmi ( NLB 2006).

41

6 SKLEP Današnjo družbo obdaja sodobno poslovno okolje, v katerem je fizična lokacija poslovne dejavnosti eden manj pomembnih dejavnikov uspešnosti. Načini vsakdanjega dela postajajo različni in v glavnem temeljijo na mobilni tehnologiji. Dandanes banke podjetjem ponujajo široko paleto storitev.Poleg osnovnega vodenja računa in izvajanja plačilnega prometa imamo na voljo še razne možnosti naložb (depoziti, naložbe v vrednostne papirje), najemanje posojil, finančno svetovanje. Sestavni del bančne ponudbe pa so tudi odkupi terjatev, leasingi, najem sefov ter svetovanje v zvezi s črpanjem nepovratnih sredstev iz skladov Evropske unije. Že davno so minili časi, ko je edina pot v banko vodila skozi njena vhodna vrata. Dandanes nam banke ponujajo celo vrsto sodobnih produktov, ki so prilagojeni različnim potrebam uporabnikov.Nenehna dostopnost raznolikih, prilagodljivih in cenovno konkurenčnih bančnih storitev z uporabo številnih tržnih poti postaja temelj današnjega bančništva. V sodobnem svetu se vse bolj ceni mobilnost- kapitala, idej, delovne sile… Z mobilnostjo in globalizacijo se razdalje v svetu manjšajo in svet postaja vse bolj povezan. Poslovanje na daljavo omogoča tako prihranke pri osebju in stroških terminalske opreme, ki bi bila potrebna za novo klasično poslovalnico. Nova tržna pot razbremeni tudi uslužbence na bančnih okencih pri opravljanju rutinskih opravil in prihrani čas pri obdelavi podatkov. Pa ne samo banke, tudi bančni komitenti stremijo za čim lažjim bančnim poslovanjem, saj ljudje v tem sodobnem času nimajo časa niti za najnujnejše stvari, kaj šele za čakanje pred bančnim okencem. Zaradi »hitrega« življenja iščejo komitenti banko, ki jim bo poenostavila bančno poslovanje in v najboljšem primeru omogočila opraviti bančne posle kar od doma, iz službe ali na potovanju. V Sloveniji je edina takšna banka Nova Ljubljanska banka. Nova Ljubljanska banka je z uvedbo storitve Moba NLB omogočila opravljanje finančnih transakcij prek mobilnega telefona. Moba NLB omogoča hitro in preprosto elektronsko poslovanje z banko kadarkoli in kjerkoli že sta, tudi ko uporaba osebnega računalnika ni mogoča. Z izbiro v meniju mobilnega telefona lahko opravite vse osnovne bančne storitve: vpogled v stanje in promet tekočega računa, plačilo položnic in računov, prenos sredstev med računi, povišanje limita na računu in vezavo depozita. Moba NLB je rezultat skupnega razvojnega projekta NLB in družbe Mobitel in je v prvi fazi namenjena le uporabnikom omrežja Mobitel GSM. Klasični način poslovanja prek bančnega okenca je postal za banke predrag. Banke, ki bodo ponujale mobilno bančništvo, si bodo zagotovile konkurenčno prednost pred drugimi v panogi. V naslednjih letih bo mobilno bančno poslovanje odvisno predvsem od razvoja distribucijskih kanalov (spletna televizija, bankomati, osebni računalniki, POS terminali, mobilni telefoni, telefoni, dlančniki), pametnih kartic, elektronskega denarja, povezave med pametnimi karticami in ostalimi segmenti elektronskega poslovanja.

42

Da bo slovensko bančništvo lahko vzdržalo korak z razvitim svetom, bodo morale banke svoje bančne storitve vedno bolj dopolnjevati in ustvarjati nove, ki bodo za stranke zanimive, nenehno dostopne, kakovostne, varne, cenovno konkurenčne in bodo imele resnično vrednost za uporabnike. V svetu in pa tudi pri nas v Sloveniji velja pravilo, da se ljudje stežka odvadimo starih navad, zato bodo morale banke svoje komitente prepričati v udobnost, varnost in enostavnost uporabe novih tržnih poti.

43

7 POVZETEK Mobilni telefon je postal nepogrešljiv del našega zasebnega, še bolj pa poslovnega življenja. Nekdaj statusni simbol in igračka za izbrance je postal dostopen vsem, in se zdi, da brez njega sploh ne moremo živeti. Mobilni telefoni že dolgo niso več namenjeni zgolj telefoniranju, saj omogočajo kopico storitev, ki nimajo s telefoniranjem skorajda nobene povezave. Prav storitve so tiste, ki silijo naprej razvoj mobilne telefonije. Zato se je razvoj preusmeril v storitve, ki temeljijo na prenosu podatkov. Operaterji si želijo svoje stranke razvaditi in jim ponuditi dostop do vseh informacij, zabave, obvestil enostavno z mobilnega telefona. K tem storitvam lahko prištejemo še mobilno plačevanje in opravljanje storitev kot je mobilno bančništvo. Bančništvo doživlja v obdobju informacijske družbe mnoge korenite spremembe, posebej na področju elektronskega bančništva, vključno s področjem mobilnega bančništva, kjer prihaja do interaktivne povezave med banko, visoko tehnologijo in komitenti. Prevladujoči dejavniki v tem procesu povezovanja so: prilagajanje bančne ponudbe posameznim skupinam komitentov, naraščajoča konkurenca bankam s strani nebančnih institucij, zahteva po 24- urni storitvi, krajšanje čakalnih vrst pred bančnimi okenci ter večja učinkovitost bančnega poslovanja in večje zadovoljstvo bančnih komitentov. Ključna dejavnika uspeha bank bosta prožnost in hitrost odzivanja na spremembe v okolju. Na nadaljnji razvoj in uporabo mobilnega bančništva bodo vplivale visoke hitrosti brezžičnega dostopa, ki jih prinašajo tehnologije tretje generacije, in razvoj novih mobilnih aparatov. Ključne besede: mobilno bančništvo, mobilno poslovanje, mobilno tehnologija, mobilno plačevanje. ABSTRACT Mobile phone has become an indispensable part of our private and even more of our business life. It used to be a status symbol and a toy for distinguished people but nowadays it is

44

available to everyone and it seems we can not imagine our lives without it. Mobile phones have for a long time been intended not only for makibg telepone calls but for a number of other services that are hardly connected to phoning. Those services are actually of those behind the continuous develipment of mobile phones. Therefore the development of those services is fcused on data transmission. Mobile network operators are doing their utmost to spoil their customers by offering them access to all kinds of information, fun and notices simply through their mobile phones. Their services also include mobile financial services and mobile banking. In the age of information society has undergone many a radical change, especially in the field of e- banking, including the field of mobile banking, where a bank, its high technology and its customers are interconnected. The privailing factors in the connection process are: the tailoring of bank offers to their idividual customer groups, the increasing competition to banks by non- banking indtitutions, demands for a 24- hour service, the reduction of queues in banks as well as increased efficiency of bank operations and greater satisfaction of their customers. The key factors of the success of banks will be their flexibility and speed at their response to continuous changes in the society. Further development and use of mobile banking will be influenced by the increasing speed of wireless communication, brought to us by third generation technology, as well as the development of new mobile phones. Key words: mobile baking, mobile business, mobile technology, mobile payment. 8 LITERATURA 1. Bartol, Brane. 2002. Ko kartice postanejo pametne. Moj mikro: 12:62. 2. Bartolini,Brane. 2000. Samo še skozi virtualno okence. Moj mikro: 7/8, 68-69. 3. BlokWillem-Jan: Mobile Payment: An Additional Role for the Mobile Phone.

45

Dostopno na:http://www.adlittle.com/management/services/e business/articles04/MobilePaymentFinal.pdf [8.11.2006]. 4. Bussmann, Johannes in Andre Lattemann. 2002. Mobile Payment: mit Kooperation zum Standard. Karten 1: 29-33. 5. Cerar. Gregor. ( 2007). Nevarni bankomati [online]. Mladina. Available: http://www.mladina.si/tednik/200411/clanek/nar--nove_tehnologije-gregor_cerar/ [5.5.2007] 6. Cvjetković,Srdjan. Z WAPom do podatkov. Sistem, Ljubljana, september: 16. 7. Črčinovič-Krofič, Vlasta. 1995. Sodobni načini poravnavanja obveznosti v prometu blaga in storitev. Pravna praksa 332: 15. 8.Grubar,Irena.1998. Poročilo s konference Home Service banking:1-7. 9.Harb,Igor. 2004. Vsi rodovi mobilne telefonije. Monitor februar (2), 42-46. 10.Hribar Uroš: Mobilno poslovanje-razvijanje prototipnih rešitev. Drugo posvetovanje diplomantov in magistrantov s področja elektronskega posvetovanja. Kranj: Moderna organizacija,2000, str.54-58. 11. Hribar,Uroš. (2001). Tehnologije za mobilno poslovanje [online]. Slovensko Društvo Informatika.Available:http://www.drustvoinformatika.si/dogodki/arhiv/dsi2001/sekcija_c/hribar.doc [10.11.2006]. 12.Hribar,Uroš.2001. Storitve mobilnega poslovanja. Organizacija 4: 236-243. 13.Javornik, Boža. 2000. Revizija v razmerah elektronskega poslovanja. Zbornik referatov o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 14. Kokalj, Rok. 2001. Elektronsko poslovanje v procesu servisnih storitev. Organizacija 1: 25- 34. 15. Kolar, Boštjan.( 2000). WAP bančništvo: Tehnologija WAP v finančnem sektorju [online]. Zaslon d.o.o. Available: http://www.zaslon.si/bancniasistent/izobrazevanje/prezentacije/WAP_bancistvo.ppt [5.8.2006] 16.Kovačič,Matevž.1997. Storitve elektronskega bančništva. Banke in tveganja. Zbornik II.strokovnega posvetovanja o bančništvu. Portorož: zveza ekonomistov SLO, 133-138. 17.Levič,Gregor. 2000.Wap nova razsežnost.Mobinet 9:22-25. 18.Meltzer,Hogen 1998. The structure of indecomposable modules. Leipzig: Tuebner. 19.Mlinar,Tomi in Marko,Smolič. 2000. Generacije mobilnih sistemov. Življenje in tehnika maj 2000, 53-59.

46

20. Okorn, Boštjan. 2002. MMS- zabava tudi za poslovno rabo. Gospodarski vestnik 13. maj ( 19),21. 21.Oman,Saša.2002. On-line bančništva v svetu in v Sloveniji. Bančni vestnik 6, 17-23. 16. Vagaja, Aleksander.2000. Mobilno bančništvo: z WAP-om do komitenta. Finance 68:12. 22.Vesel,Marjeta.1994. bančno poslovanje na daljavo. Gospodarski vestnik: 47,60. 23.Zebec Koren, Marko. 2000. Gotovina spreminja podobo. Sistem, Ljubljana, september,8. 9 VIRI 1. Abanka. (2007). E-poti [online]. Dostopno na: http://www.abanka.si/pomoc.asp?mapaid=556 [2.2.2007]. 2. Bankrat. ( 2007). Upravljanje mreže bančnih avtomatov. [online]. Dostopno na: http://www.bankart.si/bankart.php?menu=si_poslovanje_ba [ 25.1.2007]. 3.Bobek,Samo.2006. Informatika v bankah [online]. Dostopno na: http://epf-oi.uni.mb.si/clanki/bobek/FI/ISStoritve.pdf [25.11.2006] 4.Brokat. 2007. Money Goes Mobile, Business White Paper- Mobile Payment [online] Dostopno na:

47

http://siemensmobile.de/mobileBusiness/CDA/extrnal/press/en/WhitepaperBrokat_money-goes-mobile_e.doc [15.2.2007]. 5. 386tele.com. ( 2007). Prvi trije meseci UMTS-a v Sloveniji [online]. Dostopno na: http://www.386tele.com/article.php?sid=1125 [1.3.2007]. 6.EON Mobile.(2007). Dostopno na: http://mobile.eon.com [23.5.2007] 7.Lbnet. (2006). Dostopno na: http://Ibnet. [3.11.2006] 8. Mobinet-online. Dostopno na: http://www.mobinet-online.com [14.12.2006]. 9. Mobitel. Dostopno na: http://www.mobitel.si [16.11.2006]. 10. Moneta. ( 2007). Moneta [online]. Dostopno na: http://www.mobitel.si/slo/Poslovnepriloznosti/Moneta/default.asp [10.1.2007]. 11. NLB. Dostopno na: http://www.nlb.si [25.11.2006]. 12. Nokia: Deutsche Bank. Dostopno na: http://www.nokia.com/corporate/wap/successtory_deutsche.html [5.1.2007]. 13. NttDoCoMo. Dostopno na: http://www.nttdocomo.com [10.1.2007]. 14.SKB. Dostopno na: http://www.skb.si [10.1.2007]. 15.Oppenheim Research. (2007). E-banking/M-banking [online]. Dostopno na: http://www.openheim.com/information/research/pdf/E_Banking_eng.pdf [2.2.2007] 16.Oasis.( 2007). No Wireles, No Worries,New Customers[online] Dostopno na: http:// www.perfectxml.com/Conf/Wroy/Files/morgantex.pdf [8.2.2007] 17. Siemens. (2006).UMTS- White paper [online]Dostopno na: http://www. Siemens-mobile.de/mobile-business/CDA/external/press/en/whitepaperUMTS_new_e.doc [5.9.2006] 18.SKB. Dostopno na: http://www.skb.si [10.1.2007]. 19. SRC:SI Sistemske integracije. (2007).EPoslovanje[online]. Dostopno na: http://www.src.si/resitve/eopslovanje/default.asp [ 25.2.2007]. 20. WAP Forum. Dostopno na: http://www.wapforum.org [20.1.2007].