Mlinar Tatjana 2 - upr · 2018-05-18 · 2.5 Govorni organi v zgodnjem otroštvu ... tudi zadosten pogoj za govorni razvoj. Otrok od rojstva dalje živi v socialnem okolju in posnema

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

DIPLOMSKA NALOGA

TATJANA MLINAR

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

Predšolska vzgoja

Spodbujanje jezikovne zmožnosti v prvem starostnem

obdobju

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič Tatjana Mlinar

Koper, 2011

ZAHVALA

Zahvala moji družini za vso ljubezen, podporo in toplo zavetje.

Hvala vam, ker ste potrpežljivo čakali in me bodrili vse do konca mojega študija, zato del te

naloge pripada tudi vam. Hvala!

Zahvaljujem se tudi moji mentorici, izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, za vso podporo in

razumevanje pri nastajanju diplomske naloge. Hvala!

POVZETEK

Tema moje diplomske naloge zajema spodbujanje otrokovega govora v prvem starostnem

obdobju. V nalogi so predstavljene govorne igre, saj z njimi spontano urimo temeljne

elemente govora, njegove komponente in lastnosti dobrega govorjenja. Otroci igre zelo dobro

sprejemajo in se nanje odzivajo.

V prvem delu diplomske naloge je orisan govorni razvoj otroka s poudarkom na prvem

starostnem obdobju, ki se opira na raziskave slovenskih strokovnjakinj o otrokovem razvoju

(Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja). Opisana je tudi tipologija otroških bibarij, izštevank in

pesmic, ki pomenijo vir estetskega ugodja pri razvijanju otrokovega govora.

V drugem delu je prikazana raziskava o vplivu igrivih zvočnih pesmic na razvoj otrokovega

govora. Izbranih je šest otrok, ki na osnovi vpeljave pesmic, na verbalen in neverbalen način,

izražajo svoj odnos do poslušanega besedila. Obdelava podatkov je prikazana na besedni

način in s preprostimi preglednicami.

V sklepnem delu so podane ugotovitve raziskave in predlogi za učinkovito izvajanje igrivih

besedil v vrtcu.

Ključne besede: govorne igre, prvo starostno obdobje, razvoj govora, predšolsko obdobje,

lirika.

ABSTRACTS

The topic of my diploma paper involves stimulating a child's speech in their infancy,

including presentation of word games, as these are used to spontaneously train the basic

elements of speech, its components and characteristics of good rhetoric skills, whereby

children are very receptive to these games and respond well to them.

The first part of the paper describes the development of a child's speech with an emphasis on

the infancy period, which is based on research conducted by Slovenian experts on children's

development (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja). It also describes the tipology of children's

poems, word games using numbers and songs, which represent a source of aesthetic comfort

in the development of a child's speech.

The second part presents a research on the impact of playful melodic songs on the

development of a child's speech, with a group of six children selected to express their attitude

to the played text based on introducing the songs in a verbal and non-verbal manner. The data

processing is presented in word form and with simple tables.

The conclusion provides findings of the research and proposals for an effective method of

conveying playful texts to the children in kindergarten.

Key words: speech games, infancy period, speech development, pre-school period, lyric.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................................... 3

2.1 Teoretična izhodišča ...................................................................................................... 3

2.1.1 Vedenjska teorija ........................................................................................................ 3

2.1.2 Nativistična ali biološka teorija ................................................................................... 3

2.1.3 Generativno transformacijska teorija (Noam Chomsky) .............................................. 3

2.1.4 Kognitivna teorija ....................................................................................................... 4

2.1.5 Komunikacijska teorija ............................................................................................... 4

2.2 Predlingvistično obdobje ............................................................................................... 5

2.3 Lingvistično obdobje ..................................................................................................... 7

2.4 Ključni dejavniki pri razvoju otrokovega govora............................................................ 9

2.4.1 Zunanji dejavniki ........................................................................................................ 9

2.4.2 Notranji dejavniki ..................................................................................................... 11

2.5 Govorni organi v zgodnjem otroštvu ............................................................................ 12

2.5.1 Govorne vaje ............................................................................................................ 15

2.5.2 Govorne igre ............................................................................................................. 16

2.5.3 Kurikulum za vrtce in spodbujanje otrokovega govora .............................................. 18

3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 22

3.1 Opredelitev problema in namen raziskave .................................................................... 22

3.2 Cilji ............................................................................................................................. 22

3.3 Delovne hipoteze ......................................................................................................... 22

3.4 Metode dela ................................................................................................................. 22

4 SPODBUJANJE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU . 24

4.1 Priprava ....................................................................................................................... 24

4.2 Polžek.......................................................................................................................... 26

4.3 Krica kraca .................................................................................................................. 28

4.4 Deklica majhena .......................................................................................................... 30

4.5 Barčica po morju plava ................................................................................................ 33

4.6 Medvedek .................................................................................................................... 35

4.7 Biba torto meša ............................................................................................................ 37

4.8 An ban ......................................................................................................................... 39

4.9 Uganke ........................................................................................................................ 42

5 ANALIZA PODATKOV ................................................................................................ 45

5.1 Sodelovanje otrok ........................................................................................................ 45

6 PREVERJANJE HIPOTEZ ............................................................................................ 46

7 SKLEP ........................................................................................................................... 48

8 LITERATURA ............................................................................................................... 51

KAZALO TABEL

Tabela 1: Sodelovanje otrok pri pesmici Polžek.................................................................... 26

Tabela 2: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Polžek ................................... 26

Tabela 3: Sodelovanje otrok pri pesmici Krica kraca ............................................................ 28

Tabela 4: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Krica kraca ............................ 29

Tabela 5: Sodelovanje otrok pri pesmici Deklica majhena .................................................... 31

Tabela 6: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Deklica majhena .................... 31

Tabela 7: Sodelovanje otrok pri pesmici Barčica po morju plava .......................................... 33

Tabela 8: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Barčica po morju plava .......... 33

Tabela 9: Sodelovanje otrok pri uspavanki Medvedek .......................................................... 35

Tabela 10: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri uspavanki Medvedek ........................ 35

Tabela 11: Sodelovanje otrok pri bibariji Biba torto meša ..................................................... 37

Tabela 12: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri bibariji Biba torto meša .................... 38

Tabela 13: Sodelovanje otrok pri izštevanki An ban ............................................................. 40

Tabela 14: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri izštevanki An ban ............................. 40

Tabela 15: Sodelovanje otrok pri ugankah ............................................................................ 42

Tabela 16: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri ugankah ............................................ 43

Tabela 17: Sodelovanje otrok ............................................................................................... 45

Tabela 18: Verbalno in neverbalno sodelovanje otrok ........................................................... 45

KAZALO SLIK

Slika 1: Otrok raziskuje slikanico ......................................................................................... 27

Slika 2: Otrok vleče po črti................................................................................................... 27

Slika 3: Otrok sestavlja risbo ................................................................................................ 28

Slika 4: Otrok sodeluje pri izdelavi lutk ............................................................................... 30

Slika 5: Nastala je prva lutka ................................................................................................ 30

Slika 6: Otrok posluša, opazuje in sodeluje .......................................................................... 30

Slika 7: Otrok opazuje svojo senco ....................................................................................... 32

Slika 8: Gibanje ob pesmici z različnimi rekviziti ................................................................. 32

Slika 9: Raziskovanje materialov ......................................................................................... 32

Slika 10: Deklica majhena .................................................................................................... 32

Slika 11: Otrok pripoveduje ................................................................................................. 34

Slika 12: Trije mornarji se predstavijo .................................................................................. 34

Slika 13: Lutkovna predstava ............................................................................................... 34

Slika 14: S tempera barvo po črti ......................................................................................... 34

Slika 15: Psst, dojenček spi .................................................................................................. 36

Slika 16: Otrok pokaže, kako medvedek spi ......................................................................... 36

Slika 17: Pozibavanje ob uspavanki ..................................................................................... 37

Slika 18: Otrok poje ............................................................................................................. 37

Slika 19: Otrok okuša, voha ................................................................................................. 39

Slika 20: Otrok opazuje, tipa ................................................................................................ 39

Slika 21: Otrok pokaže kako »Biba torto meša ..................................................................... 39

Slika 22: Otrok z lutkami opazuje slikanice, revije... ............................................................ 41

Slika 23: Otrok izšteva ......................................................................................................... 41

Slika 24: Otroci veselo rajajo ............................................................................................... 41

Slika 25: Otrok preizkuša svoje inštrumente ......................................................................... 44

Slika 26: Otrok nadaljuje z ustvarjanjem .............................................................................. 44

Slika 27: Otrok išče pravo pot .............................................................................................. 44

Slika 28: Otrok opazuje in pripoveduje ................................................................................ 44

Tatjana, Mlinar (2011). Spodbujanje jezikovne zmožnosti v prvem starostnem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Kakovostno poučevanje je praviloma korak pred otrokovim aktualnim razvojem, ga spodbuja

oz. vleče naprej do potencialnega razvoja, torej znotraj območja bližnjega razvoja (Vigotsky,

1978).

Usvajanje jezika in njegov razvoj lahko razumemo le znotraj dinamike celostnega otrokovega

razvoja, kjer se otrok v procesih medsebojnih stikov, v interakciji in komunikaciji z okoljem

uči tudi jezika, saj je to del socialne interakcije.

V zgodnjem otroštvu je ena izmed temeljnih nalog vzgoje razviti otrokovo jezikovno

zmožnost. Jezik predstavlja tudi pomembno področje v predšolskem kurikulu, povezan je z

vsemi področji otrokove dejavnosti.

Že od rojstva dalje otroke seznanjamo z različnimi govornimi igrami. Najprej ga z jezikom

seznanja družina, od 1. leta naprej pa so tu še vzgojitelji in vrstniki v vrtcu, ki spodbujajo

otrokov govor na sledeče načine: s posnemanjem otrokovega oglašanja, imitiranjem oglašanja

živali, prevoznih sredstev, šumov, preko prstnih iger, bibarij, izštevank, lazenk, pozibavank,

pesmi, z vprašanji. Vse našteto je izvedeno uspešneje, če znamo otroke ustrezno motivirati.

Otroška igra je osnovna dejavnost, ki otroka pripravlja na življenje. Ne glede na to, za katero

vrsto otroške igre gre; funkcijska, simbolna, sociodomišljijska, družabna ..., igra vzpodbuja

otroka k napredovanju v razvoju. Znotraj vsebine in načina igre so prepoznavna različna

področja kurikula; npr. spoznavanje samega sebe pred ogledalom v "dialogu" s samim seboj,

razvoj in učenje jezika, razvijanje pojma števila v domišljijski igri "prodajalna ", socialno

učenje ob igri vlog.

V vrtcu mora biti dovolj časa za pogovor, pripovedovanje, razlago, opisovanje, dramatizacijo

in igro vlog. Za otroka je njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj bistvenega pomena.

Na ta način otrok razvija jezikovno zmožnost (zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v

različnih govornih položajih in za različne potrebe). Jezikovna zmožnost pa ne pomeni le

otrokove zmožnosti


2

sporazumevati se z okoljem, pač pa otrok na ta način stopa v interakcijo z igro, umetnostjo in

mislijo. Na ta način se otroci že v najzgodnejšem obdobju učijo sporočati svoje izkušnje,

čustva, vedenja in učijo se razumeti načine, na katere otrokovi vrstniki in odrasli sporočajo in

predstavljajo lastne izkušnje. Učijo se tudi spoštljive in vljudne komunikacije. Jezik se polno

razvija, ko imajo otroci razlog in možnost sporočati svoje ideje, poglede, zamisli in počutja

(Kurikulum, 1999).


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Teoretična izhodišča

Govor je v človekovem razvoju zelo pomemben. Gre za oblikovanje človeka kot posameznika

(individualna funkcija govora) in za vzpostavljanje komunikacije z okolico (družbena

funkcija govora).

Med razvojnimi psihologi in psiholingvisti obstaja splošni dogovor, da je jezik produkt tako

prirojenega kot vzgoje. Vendar pa kljub temu obstaja več različnih pristopov k razvoju

otroškega govora.

2.1.1 Vedenjska teorija

Skinner in sodelavci uvrščajo govor med motorične reakcije in razlagajo učenje govora po

modelu dražljaj – odgovor – okrepitev.

Otrok naključno izgovori določeno besedo, ki izzove reakcijo (odgovor) sogovornika. Če ta

reakcija zadovolji otrokovo potrebo, bo ponovil izgovorjeno besedo.

2.1.2 Nativistična ali biološka teorija

Ta teorija trdi, da so govorne strukture prirojene. Biološka osnova je tista, ki določa razvojne

oblike spoznavanja in govora. Določena stopnja zrelosti živčnega sistema je nujen, vendar ne

tudi zadosten pogoj za govorni razvoj. Otrok od rojstva dalje živi v socialnem okolju in

posnema govorni model okolja.

2.1.3 Generativno transformacijska teorija (Noam Chomsky)

Jezik je v svojem najglobjem bistvu prirojena struktura, ki jo okolje samo aktivira. Otrok

mora le slišati govor, ki ga uporabljajo v njegovem okolju. S tem Chomsky zanika velik

pomen učenja pri govornem razvoju (Kranjec 1992-1993).


4

2.1.4 Kognitivna teorija

Kognitivne ali spoznavne teorije povezujejo razvoj govora z razvojem mišljenja, pri čemer

označijo mišljenje kot predpogoj in osnovo govornega razvoja. Govor naj bi se pomembno

povezoval z razvojem pojmov. Švicarski psiholog Piaget meni, da otrok najprej (že v obdobju

zaznavno-gibalne stopnje mišljenja) razvije osnovne pojme in šele nato rabi besede za

predmete, ljudi, dogodke. Po njegovem otrok do drugega leta starosti še nima razvitih

predstavnih shem in ima temu posledično zelo omejene govorne zmožnosti. Ko pa enkrat

osvoji t. i. stalnost predmeta (ko se zaveda, da nek predmet obstaja, četudi ga on trenutno ne

vidi), začne govoriti tudi prve besede. V starosti od enega leta do štirih let in pol otroci

aktivno oblikujejo svoj govor, vendar na posameznih razvojnih stopnjah razumejo in izražajo

le tiste pojme, ki so se jih naučili z miselnimi predstavami (Marjanovič Umek 1990;

Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006).

2.1.5 Komunikacijska teorija

K razvoju govora pomembno prispevajo tudi komunikacijske teorije oz. teorije socialnih

interakcij, ki opredeljujejo govor kot socialno dejavnost in razlagajo, da je otrokova potreba

po komunikaciji z drugimi prisotna že zelo zgodaj, že v prvih mesecih po rojstvu. Ruski

psiholog Vigotsky, avtor sociokulturne teorije razvoja, ki poudarja vlogo kulture v

posameznikovem razvoju, še posebej poudarja kakovostno komunikacijo in interakcijo

kompetentnejših posameznikov (npr. staršev) z otroki, ko opisuje učenje govora v t. i.

»območju bližnjega razvoja«, saj le-ti predstavljajo otroku material, ki ga sam še ne more

obvladati. Območje bližnjega razvoja je razdalja med otrokovo dejansko razvojno ravnjo, na

kateri deluje, ko probleme rešuje sam, in ravnjo potencialnega razvoja, na kateri deluje ob

pomoči kompetentnejšega partnerja (Marjanovič Umek in Zupančič 2004,str. 58).

Po Vigotskem ima vsak posameznik potencial za delovanje nad trenutno ravnjo svojih

sposobnosti, v interakciji s kompetentnejšo osebo pa je vsak sposoben delovanja na višji

ravni, kot trenutno deluje (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006; Marjanovič Umek in

Zupančič 2004). To pomeni, da je dobro poučevanje vedno korak pred otrokovim razvojem in

kot takšno otrokov razvoj tudi spodbuja.

Nobena teorija ne pojasni vsega o govorništvu, zagotovo pa vsaka prispeva nekaj h


5

komplementarni razlagi različnih vidikov govornega razvoja.

Razvoj govora lahko grobo razdelimo na dve obdobji:

- Predlingvistično obdobje: ki traja približno do enega leta starosti:

pripravlja zaznavni in govorni mehanizem za pravi govor v drugi fazi.

- Lingvistično obdobje: ki je popolnoma povezano z mišljenjem.

2.2 Predlingvistično obdobje

Govor ima izredno pomembno socialno-psihološko funkcijo, saj predstavlja jezik kot sredstvo

komunikacije.

Raziskave so pokazale, da je mišljenje mogoče brez govora. Švicarski psiholog Piaget je

dokazal, da govor bolj odraža mišljenje, kot pa nanj vpliva. Govor je torej produkt

človekovega mišljenja. Otrok od rojstva pa do približno šestega leta starosti pridobiva znanje

in dražljaje iz svojega okolja. Otrok dobesedno vsrkava doživljaje iz okolja in kasneje prek

gibanja ter manipulacije s predmeti pridobiva znanje o zunanjem svetu. Otroci z zaostankom

v razvoju pa zaradi različnih vzrokov niso imeli možnosti pridobivanja izkušenj na tak način.

Zato ti otroci potrebujejo dodatne spodbude in umetno ustvarjene situacije igre normalno

razvitega otroka, da bi tako pridobili osnove za nadaljnje učenje.

Prvi dve leti otrokovega življenja imenujemo tudi predlingvistično obdobje. Kljub temu, da se

že v prvem letu pojavljajo prve besede, se začne jezik pospešeno razvijati šele po drugem letu

starosti. To začetno obdobje v otrokovem življenju je zelo tesno povezano z otrokovim

kasnejšim razvojem. Pomembne so ugotovitve Jugrama in Eisensona, da otroci z motnjami v

razvoju govora pozno vzpostavijo lateralizacijo, imajo slabo diferencirano prednostno roko,

kažejo negotovost v prostorski orientaciji, imajo slabše razvito grobo in fino motoriko. Mason

meni, da imajo otroci, ki kasnijo v razvoju govora, kasneje težave v šoli, pri branju in pisanju.

Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živcnega sistema. Je zvočna in/ali pisna

realizacija jezika in osnovno sredstvo človekove komunikacije. Govorna komunikacija je

najbolj naraven način sporazumevanja človeka s človekom (Janežič, 1999).

Predlingvistično obdobje je prvo obdobje v govornem razvoju, kjer se odvijajo procesi


6

zaznavanja, prepoznavanja ter posnemanja glasov. Otrok potrebe sporoča predvsem z jokom,

glasovi in kričanjem. Otrok v tej fazi razvija in preizkuša svoj govorni aparat.

Že štiri dni stari otroci raje poslušajo materin jezik kot druge jezike. V devetem in desetem

mesecu starosti prepoznajo določene zveze glasov, ki so jim blizu, npr. svoje ime, imena

družinskih članov, poimenovanje rutinskih dejavnosti (Marjanovič – Umek, 1990, str. 15-16).

Prvo obdobje v govornem razvoju, ki poleg zgodnjega zaznavanja in razumevanja govora

vključuje jok, vokalizacijo, bebljanje in naključna posnemanja glasov brez razumevanja

njihovega pomena, je predlingvistično obdobje. Za to obdobje je značilna raba glasov, ki niso

besede. S pomočjo joka, prvih glasov in bebljanja, otrok preizkuša in razvija svoj govorni

aparat, prevzema vse večji nadzor nad proizvajanjem glasov ter sporoča svoje potrebe in

čustva. Dojenčki v prvem letu starosti vedno natančneje posnemajo izgovorjavo glasov. Za

otrokov govorni razvoj je že v predjezikovnem obdobju pomembna zgodnja komunikacija

med odraslo osebo in otrokom (Marjanovič-Umek, 2006, str. 15).

V prvem letu otrokovega življenja potekajo štiri pomembne faze govornega razvoja.

Jok

Jok je otrokov prvi glas in v prvih 6-8 tednih življenja so različne oblike joka otrokova edina

vokalizacija. Na razlike v joku vpliva spreminjanje zvoka ter povezava z določeno situacijo.

Jok je nalezljiv.

Gruljenje

Gruljenje se razvije na koncu prvega in v začetku drugega meseca otrokove starosti. Ne gre še

za pravi govor, ampak za posebno obliko komunikacije.

Bebljanje

Bebljanje se razvije okoli šestega meseca. Vključuje samoglasnike in soglasnike, ki jih otrok

kombinira v zloge. Je prva vokalizacija, ki vsebuje nekaj podobnosti z govorom. Bebljanje je

pomembna faza govornega razvoja.


7

Izgovorjava po govornem vzorcu

Ob koncu prvega leta starosti otrok vedno pogosteje uporablja glasove, ki so značilni za

njegov materni jezik.

V drugi polovici prvega leta dojenček za komunikacijo uporablja geste in kretnje, kot so npr.

kazanje nečesa, vzpostavljanje očesnega stika. Malček po prvem letu starosti geste uporablja

tudi za ponazarjanje predmetov in dejavnosti, npr. razširi roke in s tem sporoča, da je ptič ali

letalo. Pri razvoju komunikacije s pomočjo gest je pomembno, da se oseba, ki so ji geste

namenjene, nanje tudi odziva, npr. da predmet, ki ga otrok kaže, ustrezno poimenuje

(Marjanovič-Umek, 2006, str. 17).

2.3 Lingvistično obdobje

Prva beseda je skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in ima pomen. M. Whitehead (1999)

navaja tri kriterije, ki določajo prvo besedo:

- otrok rabi besedo spontano;

- otrok rabi besedo stalno za isto dejavnost, predmet ali osebo;

- besedo prepozna tudi odrasla oseba, ki z otrokom komunicira v različnih situacijah.

Prve besede, ki jih otrok rabi v svojem govoru, so si podobne ne glede na kulturo in jezik ter

poimenujejo predvsem družinske člane, predmete, živali, hrano, dele telesa, socialno rutino ali

so preprosti ukazi. O prvi besedi, ki jo otrok izgovori, govorimo, kadar ima beseda pomen.

Prve besede so vedno iz otrokovega neposrednega okolja. Pogoste so elaholije oz. večkratno

ponavljanje ene besede.

Prvi porast obsega otrokovega govora – besednjaka se pojavi med 16. in 20. mesecem, drugi

pa med štiriindvajsetim in tridesetim mesecem starosti. Otrok v tem času svoj besednjak

poveča za nekaj besed dnevno. Po mnenju nekaterih avtorjev otrok prične tvoriti dvobesedne

izjave, ko njegov besednjak obsega od 50 do 100 besed. Razvoj otrokovega besednjaka in

slovnice poteka sočasno.

V govoru malčka starega približno dve leti, prevladujejo skrajšane izjave, ki prenašajo


8

določen pomen. Otroci v tem obdobju povezujejo besede v pravilno zaporedje, ki je podobno

zaporedju besed v govoru odraslih, tako da so izjave razumljive poslušalcu. Avtorica Browne

pravi, da odrasli običajno razume pomen besedne zveze, ki jo je otrok oblikoval, ga zato

pohvali in njegovo izjavo (Mami šla v trgovino) razširi tako, da pove izjavo v pravilni obliki:

Ja res je. Mami je šla v trgovino.

Takšna oblika odgovora, v katerem odrasli razširja prvotno malčkovo izjavo, nudi otroku

model slovnično pravilne izjave, ki jo otrok postopno vključi v svoj govor.

Otroci pričnejo pripovedovati prve zgodbe, ko so stari približno eno leto in pol, to je takrat,

ko v svojem govoru že rabijo prve dvobesedne izjave. Pri pripovedovanju vsake zgodbe je

pomembno, da otrok zmore dogodke, misli, čustva in socialne odnose ustrezno časovno in

vzročno povezati v celoto. Otroci, v zgodbah v katerih nizajo lastne izkušnje, rabijo drugačen

slog pripovedovanja kot v domišljijskih zgodbah, za katere sta značilni dekontekstualizacija

in raba domišljije. Malčkove zgodbe postopno pridobivajo konvencionalno obliko (praviloma

med tretjim in četrtim letom), za katero je značilno, da so opredeljeni problem, cilji in rešitve,

to se pravi več kot pripovedovanje dogodkov.

Nekateri dveletni otroci v svoje pripovedovanje že vključijo katerega od kriterijev zgodbe,

bodisi naslov oz. začetek zgodbe, konec ali rabo preteklega časa. Applebee razlikuje med

dvema razvojnima ravnema pripovedovanja zgodbe otrok, starih od dveh do pet let. Za prvo

raven pripovedovanja so značilne enostavne zgodbe, v katerih otrok okoli osrednjega

elementa niza druge konkretne elemente, npr. Deklica in deček in mama in oče in prašiček in

konj.

Za drugo raven pa so značilne zgodbe, v katerih otrok oblikuje smiselne povezave, tako da

niza elemente glede na osrednji element zgodbe, npr. Kača je pojedla pošast, pojedla je

umazanega psa, pojedla je avto in na koncu je pojedla še sama sebe., in posamezne elemente

povezuje na podlagi komplementarnosti, npr. Dečku je padla iz rok steklenička s črnilom, ki

se je razbila. Jokal je, mama pa ga je kregala. (Marjanovič-Umek, 2006, str. 18-31).


9

2.4 Ključni dejavniki pri razvoju otrokovega govora

Za uspešen in celovit razvoj otrokovega govora so pomembni različni dejavniki, ki so lahko

zunanji ali notranji. Notranji – biološki so tisti, na katere skoraj ne moremo vplivati, saj se

otrok z njimi rodi. Do določene meje jih lahko z vajami izboljšamo. Nasprotno pa zunanje

dejavnike v veliki meri ustvarjamo odrasli, naj bo to v družinskem okolju, v vrtcu, med

vrstniki ali med drugimi odraslimi. Ker sta govor in mišljenje povezana, na razvoj govora

vpliva tudi inteligenca.

2.4.1 Zunanji dejavniki

Starši

Starši pomembno vplivajo na razvoj otrokovih govornih sposobnosti v vseh obdobjih tega

razvoja.

Avtorji navajajo, da imata pogostost govornih interakcij med otrokom in mamo ter pozornost

in odzivnost mam na govor svojih otrok pozitiven učinek na obseg otrokovega besednjaka.

Mame iz družin z manj ugodnimi socialno-ekonomskimi dejavniki ter z nižjo stopnjo

izobrazbe v govornih interakcijah s svojimi otroci pogosteje uporabljajo velelne in redkeje

vprašalne izjave v primerjavi z mamami iz družin z ugodnejšimi socialno–ekonomskimi

dejavniki in z višjo stopnjo izobrazbe. Slednje se pogosto odzivajo na izjave otrok, v svojem

govoru uporabljajo več različnih besed, otroke spodbujajo k pogovoru o različnih temah in z

njimi tudi pogosteje govorijo.

Pomemben učinek ima tudi zgodnja izpostavljenost otroka otroški literaturi, torej branje.

Starši, ki veliko berejo, otroke pogosteje peljejo v knjižnico, na lutkovne predstave, se z njimi

vključujejo v skupne interakcije in tako spodbujajo razvoj otrokovega govora in kasneje tudi

bralnih sposobnosti.

Družina

Družina na otrokov razvoj prav tako vpliva s sociodemografskimi značilnostmi, kamor


10

štejemo ugodnejši ekonomski status družine, višjo stopnjo izobrazbe staršev ter velikost

družine.

Starši z višjo stopnjo izobrazbe in višjim osebnim dohodkom lahko otroku nudijo različna

gradiva in materiale, ki otroku omogočajo pridobivanje izkušenj. Starši iz te skupine se za

razliko od staršev z nižjim osebnim dohodkom in nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje

pogovarjajo s svojimi otroki, njihov govor je bolj raznolik in besednjak bolj obširen

(Marjanovič – Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Vrtec in vrstniška skupina

Vrtec spodbuja otroka k različnim govornim položajem in rabi različnih strukturnih izjav

preko usmerjenih ali prehodnih dejavnosti, z enostavno igro, materialom, s pravili, s

prostorom ter z vključevanjem odraslih in otrok v govorne interakcije.

Raziskave učinka zgodnjega vstopa v vrtec so pokazale, da so otroci, ki so bolj zgodaj začeli

hoditi v vrtec, pri treh in štirih letih starosti ob slikanici pripovedovali bolj koherentne in

slovnično zapletenejše zgodbe kot otroci, ki so začeli kasneje hoditi v vrtec (Marjanovič –

Umek, Kranjc in Fekonja, 2006, str. 60).

Vloga vzgojitelja

Vzgojiteljica ima, tako kot otrokovi starši, pomembno vlogo pri spodbujanju govornega

razvoja predšolskih otrok. Otroci razvijajo svojo govorno kompetentnost s poslušanjem,

spraševanjem, oblikovanjem hipotez in trditev ter ob interpretiranju odgovorov, ki jih dobijo

od vzgojiteljice. Vzgoja v vrtcu v veliki meri bazira na rabi govora, ko vzgojiteljica

pojasnjuje, opisuje in spodbuja otrokovo razumevanje dejavnosti, ki potekajo v skupini.

Avtorica A. Browne navaja, da vzgojiteljica spodbuja govorni razvoj v skupini tako, da

otrokom daje navodila, komentira, sprašuje in odgovarja na njihova vprašanja, pojasnjuje,

opisuje, vrednoti, izmenjuje ideje, razlaga, preverja razumevanje otrok, raziskuje, pojasni

svoje izjave, se pogaja, sodeluje, prepričuje, načrtuje, reflektira, odigra vlogo, poroča,

preoblikuje povedano, deli svoje izkušnje in čustva z otroki, špekulira, izraža svoje mnenje,

povzema, pripoveduje in posluša zgodbe otrok, glasno razmišlja (Brown, 1996; povz. po


11

Marjanovič – Umek, 2006, str. 133).

Kot je bilo že zgoraj našteto, otrok potrebuje veliko spodbud in vzgojitelja, ki temeljito

obvlada zakonitosti slovenskega jezika.

2.4.2 Notranji dejavniki

Spol

Rezultati preučevanj o razlikah govornega razvoja med deklicami in dečki so pokazali, da se

govor deklic razvija hitreje: prej spregovorijo, hitreje podomačijo slovnico jezika, pravilneje

izgovarjajo besede, oblikujejo daljše izjave, imajo širši besednjak in dosegajo višje rezultate

na lestvicah govornega razvoja.

Prav tako so deklice dosegle boljše rezultate na podlestvici govornega razvoja po raziskavah

nekaterih slovenskih avtoric (Marjanovič - Umek idr.). Govor deklic starih štiri leta, pa so

bolje ocenile tudi vzgojiteljice. Na celotni lestvici govornega razvoja so tri in štiri leta stari

dečki in deklice dosegli podobne rezultate (Marjanovič - Umek idr., 2006). Kot so pokazale

vedenjske genetske raziskave, imajo vpliv na govorni razvoj tudi genetski dejavniki. Ti

predvsem vplivajo na različna področja govorne slovnice, kot so otrokova slovnica,

semantika, fonologija in artikulacija (Marjanovič - Umek idr., 2006).

Sluh in vid

Dobro razvit sluh je pomemben za razvoj govora, saj so otrokovi prvi glasovi predvsem odziv

na človeški glas, pogovore, razlago iz okolice. Proti koncu prvega leta pa začne otrok tudi

ponavljati govor odraslih. Tako se tudi nauči prvih besed in nadaljnjega govora. Vid je

pomemben predvsem pri otrocih, ki nimajo popolnoma razvitega sluha, saj gledajo odrasle v

usta, da vedo, kaj govorijo.

Govorilni aparat

Za govor je nujno potreben normalno razvit govorilni aparat, torej ustna votlina, glasilke,

jezik, nosna votlina, pljuča, trebušna prepona. Vsi ti organi namreč imajo svojo vlogo v


12

procesu ustvarjanja glasov pri človeku.

Inteligenca, temperament

Vedenjsko-genetske raziskave so pokazale da imajo genetski dejavniki tudi nekoliko vplivajo

na razvoj govora. Vplivajo na različna področja govornega razvoja, npr. na razvoj otrokove

slovnice, razvoj na področju semantike, fonologije in artikulacije. Inteligenten otrok se bo tudi

lažje in hitreje govorno razvil.

Od temperamenta pa je odvisna stopnja uporabe govora, od te pa njegov razvoj (Marjanovič

– Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

2.5 Govorni organi v zgodnjem otroštvu

Novorojenček ob rojstvu zakriči. S tem aktivira svoja dihala in tudi prvič uporabi glasilke.

Dojenček že v svojih prvih tednih z jokom in kričanjem opozarja nase. Matere kmalu opazijo,

da obstajajo različni načini joka in kričanja in se postopoma naučijo razlikovati, kaj kateri

način pomeni in kakšna potreba otroka se skriva za tem. Otrok se že v prvem obdobju kričanja

sporazumeva z materjo. Če se mati ustrezno odziva na otrokove potrebe, izražene z določenim

jokom ali krikom, se bo v otroku začelo razvijati spoznanje, da lahko vpliva na svojo okolico.

Otrok je v tem obdobju občutljiv tudi na zunanje zvočne dražljaje. Začenja dojemati, od kod

prihajajo zvočni dražljaji, odziva se tudi na ton materinega glasu. Tako ga umirjen in

ljubkujoč glas umiri, medtem ko ga premočan, napet in jezen glas še bolj vznemiri. Kmalu

začne dojenček osvajati glasove materinega jezika; pravimo, da začne bebljati (Grobler,

2011).

Pri zdravem otroku se govor razvija spontano, sočasno z duševnim in motoričnim razvojem,

če le živi v okolju, v katerem dobi dovolj primernih govornih spodbud in razumevanja.

Vsak otrok čuti potrebo po izražanju, razumevanju in govorni uveljavitvi. Otrokov pogled,

dejanje, glas ali beseda je poskus, da bi izrazil sebe, svoje želje, potrebe, občutja in misli. Ko

nam zleze v naročje, prinese svoj najljubši predmet ali igračko, vzpostavi z nami neposreden

stik, neverbalno komunikacijo. To je jezik, govorica telesa, ki izraža otrokovo željo in potrebo


13

po naši pozornosti in naklonjenosti. Otrok želi, da se z njim ukvarjamo, igramo, ga

ljubkujemo in se pogovarjamo (Južna, 2010).

Pogovor

Pogovor je najstarejša in najbolj razširjena človekova dejavnost. To je tudi prva oblika

komunikacije z otrokom. Ločimo navaden, nepripravljen pogovor in pripravljen pogovor, ki

ima svoj tok in cilj, vsebino, predmet in temo pogovora, čas trajanja ter način uporabe

didaktičnih sredstev. Brez pogovora ne bi mogli ničesar delati z otroki. Pogovor je v širšem

pomenu rdeča nit, ki povezuje vse vrste stikov med nami in otroci. Slike so zelo primerne za

pogovor, kajti otrok jih opazuje, vidi, poimenuje, vprašuje, odgovarja, pripoveduje; vse to

seveda spodbujajo vzgojiteljičina razvojna vprašanja. Otroke je seveda potrebno učiti, kako

naj gledajo in opazujejo sliko (Lipnik in Matić, 1993).

Pripovedovanje

Pri pripovedovanju gre za dvosmerno komunikacijo. Gre tako za pripovedovanje

vzgojiteljice, kot pripovedovanje otrok. Razlikovati je potrebno med navadnim

pripovedovanjem in metodo pripovedovanja.

Metoda pripovedovanja je pripravljeno in osmišljeno vzgojiteljičino ustno razlaganje z

namenom, da se realizira kak vzgojni cilj:

- pripravljamo otroke za stvarno ali ustvarjalno pripovedovanje,

- ukvarjamo se z razvojem otrokove povedi,

- vadimo lastnosti dobrega govorjenja otrok,

- pripovedovanje uporabljamo za druge oblike dela z otroki,

govorne igre in jezikovna ustvarjalnost, govor v igrah po vlogah, pripovedovanje ob

gledanju TV oddaj in poslušanju otroških radijskih oddaj, ob gledanju diapozitivov in kratkih

otroških filmov, ob obisku gledališča, vtisih o letovanju ali zimovanju itd.

Pripovedovanje je širok pojem in obsega: stvarno (faktično) pripovedovanje, opisovanje,

pripovedovanje pravljic, obnavljanje, ustvarjalno pripovedovanje (domišljijsko in

fantazijsko), samogovor (Lipnik in Matić, 1993).


14

Opisovanje

Opisovanje je vrsta stvarnega pripovedovanja, kjer nizamo dejstva drugo za drugim.

Opisovanje je lahko neka vrsta ustvarjalnega pripovedovanja. Ustvarjalno pripovedovanje

namreč temelji na domišljiji in fantaziji. Starejši otroci si radi sami izmišljajo kar

pripovedujejo. Vzgojitelj mora takšno pripovedovanje pri otroku vzpodbujati, kajti s tem se

razvija domišljija in se uri povezani govor. Otroci radi opisujejo tudi z zaprtimi očmi, če jih

spodbudimo: Zdaj pa zaprimo oči in pripovedujmo, kaj vse vidimo v igralnici, v parku,

živalskem vrtu in kakšno je to.

Faze opisovanja:

1. Zaznavanje celote.

2. Zaznavanje delov.

3. Naštevanje elementov.

4. Povezovanje delov in elementov v verbalno celoto.

5. Obdelava videnih elementov.

6. Popolnejši opis (Lipnik in Matić, 1993).

Branje

Branje je ena najpomembnejših sestavin pismenosti. Pomembna je pri šolski uspešnosti in

doseganju življenjskih ciljev. Tisti otroci, ki jim starši in vzgojitelji veliko berejo, v stiku s

pisano besedo spoznavajo tudi skladenjsko bogastvo jezika. Avtorice ugotavljajo, da

namensko, redno branje otroške literature prispeva k večji kompetentnosti pripovedovanja

zgodbe. Z rednim branjem vzgojitelj razvija pri

otrocih bralno kulturo, pri otrocih tudi spodbudi potrebo, da sami segajo po knjigah, hkrati pa

pozitivno vpliva na veselje ob pripovedovanju. Cilj branja je predvsem navajanje otrok na

poslušanje in širjenje besednega zaklada. Besedni zaklad je po mnenju številnih avtorjev

ključni dejavnik bralnega razumevanja.

Ob izbiri mora vzgojitelj biti pozoren na nekaj temeljnih stvari:

- da besedilo po svoji vsebini ustreza starosti otrok,

- besedila morajo biti kratka in jasna, še zlasti za mlajše otroke, imeti morajo manjše


15

število nastopajočih,

- za srednjo in starejšo skupino so lahko besedila nekoliko daljša, še posebej, če so

prežeta s humorjem ali če imajo nonsensno vsebino,

- besedila morajo biti taka, da se lahko tematsko vključijo v letni delovni načrt in da jih

lahko uporabljamo ves teden (Lipnik in Matić, 1993).

Dramatizacija

Dramske uprizoritve, še posebej improvizirane igre, radi gledajo in poslušajo otroci vseh

starosti. To željo je potrebno izkoristiti vsaj enkrat mesečno, vsebino pa prilagojeno izbirati

glede na starost otrok. To najlažje dosežemo če je vsebina prežeta s humorjem, če vešče

izbiramo in ravnamo z delovnimi sredstvi, če znamo izvesti odrski prikaz vsebine besedila

(gledališče slik, senc, namizno gledališče za lutke in igrače, lutkovno gledališče). Najboljši

način, da se »obdelava« pravljice spremeni v igro, je t.i. igra po vlogah (igra z gibi,

improvizacija, dramatizacija, uporaba lutk in senc).

Govora se učimo z govorjenjem, vendar je za pravilen razvoj govora nujno, da so razviti vsi

čuti: sluh, vid, motorika celega telesa in motorika govoril.

Nerazgibane govorne mišice (jezik, ustnice, mehko nebo…) lahko z raznimi igricami oz.

vajami razgibamo in s tem pospešimo artikulacijo (Lipnik in Matić, 1993).

2.5.1 Govorne vaje

Urjenje ustnic

- Posnemanje muce, ko pije mleko.

- Kako se smejimo.

- Prijemanje predmetov z ustnicami.

- Posnemanje motorja – tresenje ustnic.


16

Urjenje jezika

- Jezik iztegnemo čim dlje.

- Jezik premikamo levo in desno.

- Z jezikom si »umivamo« zobe.

- Tleskamo z jezikom – posnemamo konja.

Izvabljanje težjih glasov, ki zahtevajo gibčnost jezika

- SSSSSSS …..posnemanje sikanja lonca.

- ZZZZZZZ…...posnemanje leta čebele.

- ŠŠŠŠŠŠŠ…...šumenje vetra.

- HHHHHH…..zebe nas v roke in si jih s pihanjem ogrejemo.

Vaje mehkega neba

- Posnemanje smrčanja.

- Napihovanje balonov.

- Pihanje milnih mehurčkov.

- Grgranje vode.

- Pihalne vaje: pihanje tekočine skozi slamice različne debeline. Razpihamo kup

natrganega papirja ali vate, pihamo v raznobarvne trakove, v vetrnico, na piščalko,

previdno pihanje juhe, poskusi žvižgati, hitro pihanje skozi nos, vdih in izdih skozi

nos – usta morajo biti zaprta.

2.5.2 Govorne igre

Govorne igre so igre z glasovi, besedami, izrazi, stavki, igre pripovedovanja (stvarnega in

ustvarjalnega), igre tvorjenja verzov in pripovedk in pesmim podobnih vrst sporočil.

Delimo jih na:

- fonološke igre (igre z glasovi),

- leksikalne (z besedami),

- sintaktične (stavki),


17

- igre s pregovori,

- uganke in njim podobne igre,

- izštevanke in preštevanke,

- razvrščanke,

- hitro govorjenje kot govorne igre (norčevanke, čistogovorjenke, hitrogovorjenke),

- zagovori,

- lažnivke,

- posmehljivke,

- anagrami,

- igre pripovedovanja,

- dramske igre,

- gibalne govorne igre,

- različne govorne igre itd. (Lipnik in Matić, 1993)

Govorne igre imajo pri razvijanju otroškega govora naslednje dobre strani:

- uporabljamo jih lahko povsod in ob vsakem času,

- primerne so ko potujemo na izlet, oziroma ko smo v prevoznih sredstvih,

- govorne igre lahko lepo vključimo v delo v času počitnic, ko imamo različne skupine,

mešane po starosti in jezikovnem predznanju,

- za govorne igre niso potrebne predhodne priprave vzgojiteljice in otrok,

- z govornimi igrami spontano urimo temeljne elemente govora, njegove komponente in

lastnosti dobrega govorjenja,

- govorne igre so vselej prežete s šalami, humorjem, smehom, zabavo,

- so primerne za delo na katerem koli področju,

- otroci jih imajo radi zaradi sinkretizma tj. zaradi združitve besed, gibov in ritma v eno

celoto, pogosto je verzno in prozno izražanje, govorne igre imajo obliko leoninskih

verzov (ko se rimata sredina in konec verza).

Za otroke do treh let so primerne: lazenke, kobacanke, bibarije, ploskanke, izštevanke,

pozibavanke, uspavanke, uganke (Lipnik in Matič, 1993).


18

2.5.3 Kurikulum za vrtce in spodbujanje otrokovega govora

Osnova za načrtovanje dela v vrtcu je Kurikulum za vrtce, ki vsebuje načela in cilje

predšolske vzgoje. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ga je sprejel Strokovni svet

RS za splošno izobraževanje leta 1999. Področja kurikula so: jezik, narava, družba, gibanje,

umetnost in matematika, ki se med seboj prepletajo in povezujejo. Program dela v oddelku

načrtujeta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki upoštevata razvojno stopnjo, interese

otrok in pobude otrok in staršev.

Pri izvajanju programov omogočata otrokom možnost izbire dejavnosti, sredstev in prostora.

Otroci se učijo prek igre in lastne aktivnosti v večjih in manjših skupinah ter tudi

individualno.

Cilj kurikula je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, upoštevanje različnosti in

drugačnosti otrok. Otrok je aktiven udeleženec procesa, ki z raziskovanjem, preizkušanjem in

možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti. Temeljni poudarki so na

vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celoti interakcij in izkušnjah, iz katerih se otrok uči.

Kurikulum vključuje tudi številne pogoje in ovire, ki omogočajo in onemogočajo

uresničevanje, zapisanega kurikula, kot tudi široko polje t. i. prikritega kurikula.

Prikriti kurikulum pomeni najbolj notranji, integralni, strukturni in kot tak neodpravljivi del

samega kurikula. Pedagoška situacija je zato v nekem radikalnem pomenu odprta situacija

nezaustavljivega dialoga, neskončnega poučevanja in učenja, znotraj katerega se otrok in

vzgojitelj oziroma učenec in učitelj drug od drugega učita in sta drug drugemu učenec

oziroma učitelj (Kurikulum, 1999).

Zakaj ima igra tako pomembno vlogo v kurikulu?

Otroška igra je osnovna otrokova dejavnost, ki otroka pripravlja na življenje. Ne glede na to,

za katero vrsto otroške igre gre (funkcijska, simbolna, sociodomišljijska, družabna...), igra

vzpodbuja otroka k napredovanju v razvoju. Znotraj vsebine in načina igre so prepoznavna

različna področja kurikula (npr. spoznavanje samega sebe pred ogledalom v "dialogu" s

samim seboj, razvoj in učenje jezika, razvijanje pojma števila v domišljijski igri "prodajalna


19

čevljev", socialno učenje ob igri vlog: npr. družina, frizer, pridobivanje izkušenj s pomočjo

različnih materialov: vode, mivke, peska... , dogovore med soigralci...)

Enako pomemben element kurikula kot vsebinske dejavnosti so vsakodnevne dejavnosti:

počitek, hranjenje, komunikacija in interakcija med otroci in z odraslimi, raba pohvale in

graje, učenje pravil za dobro funkcioniranje v skupnem bivanju. Ta del kurikula zajema

številne elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki so pogosto vzgojno učinkovitejši od

neposrednih vzgojnih dejavnosti.

V vrtcu mora biti dovolj časa za pogovor, pripovedovanje, razlago, opisovanje, dramatizacijo

in igro vlog. Za otroka je njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj bistvenega pomena.

Na ta način otrok razvija jezikovno zmožnost (zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v

različnih govornih položajih in za različne potrebe). Jezikovna zmožnost pa ne pomeni le

otrokove zmožnosti sporazumevati se z okoljem, pač pa z njeno pomočjo otrok stopi v

interakcijo z igro, umetnostjo in mislijo. Na ta način se otroci že v najzgodnejšem obdobju

učijo sporočati svoje izkušnje, čustva, vedenja in učijo se razumeti načine, kako vrstniki in

odrasli sporočajo in predstavljajo lastne izkušnje, učijo se spoštljive in vljudne komunikacije.

Jezik se razvija v polnem pomenu, ko imajo otroci razlog in možnost sporočati svoje ideje,

poglede, zamisli in počutja (Kurikulum, 1999).

Krikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja: gibanje, jezik,

umetnost, družba, narava, matematika.

Zapisani cilji pri posameznih področjih dejavnosti predstavljajo okvir, znotraj katerega so

vsebine in dejavnosti strokovna ponudba vzgojiteljem. Na ravni izvedbenega kurikula

vzgojitelji predlagane vsebine in dejavnosti na različne načine povezujejo, dograjujejo in

dopolnjujejo, pri tem pa so jim v strokovno pomoč priročniki, v katerih so metodično in

didaktično podrobneje razdelani primeri zaposlitev, ki prikazujejo vse pomembne faze

vzgojnega dela: načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje, evalvacijo (Kurikulum, 1999, str 14).

Jezik v kurikulumu za vrtce

Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za razvoj govora,

vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim


20

jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti, lastne in tuje

kulture. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi ravnmi: s fonološko,

morfološko, skladenjsko–pomensko, razvoj jezika pa je spontano vpet v vsa področja

dejavnosti.

Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju literarnih

besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi

jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljenih zgodbicah in pesmicah, ob učenju od

drugih otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah,

ugankah, besednih igrah itn., ki so preživele kot skupna dediščina.

Temeljni cilj, ki definira globalne cilje, je razumevanje jezika kot temelja lastne kulture

(Kurikulum, 1999, str. 18-19).

Globalni cilji

- Jezik kot objekt igre,

- spodbujanje ustvarjalnosti,

- spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija itn.),

- doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,

- razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti,

- spoznavanje simbolov pisnega jezika (Kurikulum,1999,str. 19).

Cilji

- Otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese

z otroci in odraslimi (neverbalna in verbalna komunikacija, kultura komunikacije, stili

komunikacije, vljudnost).

- Otrok v vsakdanji komunikaciji razvija sposobnost ločevanja (prepoznavanja) med

narečjem/pogovornim jezikom in knjižnim govorjenim jezikom.

- Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.

- Otrok prepoznava, uživa in se zabava v nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih

glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživlja zvočnost in ritem.


21

- Otrok spoznava in doživlja verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja

problemov.

- Otrok razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti.

- Otrok se uči samostojno pripovedovati.

- Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku (Kurikulum, 1999, str. 19-20).

Primeri dejavnosti od enega do treh let

Otrok

- posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbice, uganke, pesmice ter pripovedi o

dogodkih in se z odraslimi pogovarja o predmetih na slikah in v okolju;

- sodeluje v prstnih igrah, v akcijskih igricah, bibarijah, preprostih skupinskih in

individualnih plesih, rajalnih igrah, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih je

izmislil sam ali pa jih ponavlja;

- igra se z glasovi;

- komunicira z otroci v skupini;

- seznanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot s priročniki;

- preizkuša zanj nove oblike komunikacije;

- doživlja ritem besed, glasbe in pesmi (Kurikulum, 1999, 20-21).


22

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema in namen raziskave

Zaradi dolgoletnih delovnih izkušenj s prvo starostno skupino sem želela natančneje preučiti

vpliv igrivih, zvočno učinkovitih pesmic, izzštevank in bibarij na otrokovo sprejemanje

navedenih knjižnih oblik in na sodelovanje otrok na verbalni in neverbalni ravni pri odzivih

na doživljajsko poslušanje.

Namen raziskave je opazovati otrokove odzive na doživljajsko poslušanje in ugotovitve

zabeležiti na primeru 6 otrok.

3.2 Cilji

- Analizirati strokovno literaturo o otrokovem govoru s poudarkom na domišljijski rabi

jezika,

- opisati tipologijo otroških izštevank, bibarij in pesmic, primernih za prvo obdobje,

- prikazati izsledke raziskave o otrokovem dialogu z bibarijami, izštevankami in

pesmicami v vrtcu.

3.3 Delovne hipoteze

- V zadnjih desetih letih je v slovenski strokovni literaturi izšlo razmeroma veliko

razprav o razvoju otrokovega govora.

- Zelo malo je razprav, ki osvetljujejo otrokove odzive na lirska besedila v predšolskem

obdobju.

- Vzpodbujanje govora z gibalnimi dejavnostmi in igro je učinkovitejše kot zgolj

situacijski govor.

3.4 Metode dela

- Analiza strokovne literature o otrokovem govoru in o tipologiji otroške lirike,


23

kvalitativna metoda, etnografska metoda (opazovanje z udeležbo).

- Vzorec: šest naključno izbranih otrok v prvem starostnem obdobju.

- Obdelava podatkov bo prikazana na besedni način in s preprostimi preglednicami.

- Pripomočki: digitalni fotoaparat in zbirke ljudskih in otroških pesmic.


24

4 SPODBUJANJE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI V PRVEM

STAROSTNEM OBDOBJU

4.1 Priprava

TEMA: Lirsko besedilo

GLOBALNI CILJI:

- Poslušanje, razumevanje, doživljanje jezika,

- doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.

OPERATIVNI CILJI:

- Otrok prepoznava, uživa, in se zabava ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih

glasovnih in besednih igrah, šalah, spoznava otroške pesmi ter doživlja zvočnost in

ritem,

- otrok se uči poslušati, govoriti, pripovedovati in sodelovati.

SREDSTVA:

- Knjige,

- flavta, ksilofon, ropotuljice,

- modelirna masa,

- risalni listi in lepilo,

- posoda z vodo, pesek,

- vrvi, trakovi, žoge,

- odpadni materiali,

- barvice,

- vodene barve in čopiči,

- škarje,

- lutke: ročne, prstne, ploske, na palici, na nitkah,

- didaktične igrače,

- igrala.


25

METODE DELA:

- Doživljajsko poslušanje,

- izrekanje izštevank,

- izmišljanje besedila,

- pripovedovanje,

- predopismenjevanje,

- igra.

OBLIKE DELA:

- Individualna,

- skupna.

KORELACIJA Z DRUGIMI PODROČJI:

- Umetnost,

- gibanje,

- matematika,

- družba,

- naravoslovje.

VLOGA VZGOJITELJA:

- Spodbujanje in motiviranje otrok,

- aktivno sodelovanje pri igri,

- demonstracija dejavnosti in pomoč pri njenem izvajanju,

- priprava prostora, priprava sredstev,

- opazovanje otrok in beleženje njihovih dosežkov.


26

4.2 Polžek

Avtor: Mira Voglar

Leze, leze polžek počasi,

leze, leze po listju in travi.

Buc, buc, buc, glej roge!

Buc, buc, buc, skril jih je!

Leze, leze polžek počasi,

leze, leze po listju in travi.

Tabela 1: Sodelovanje otrok pri pesmici Polžek

Sodelovanje otrok

Ime

Zelo rad/a sodeluje Rad/a sodeluje Sodeluje

ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 2: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Polžek

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


27

EVALVACIJA DEJAVNOSTI

Bil je moker spomladanski dan in na našem igrišču se je znašlo veliko polžev, ki smo jih

dodobra preučili. Lara se jih je bala, a je vseeno nekaj časa sodelovala.

Otrokom sem pričela peti pesem o polžu, nato sem jo gibalno uprizorila in takrat so postali

bolj pozorni, predvsem, ko pesem iz počasnega, tišjega petja in gibanja, preide v hitrejši

tempo in s tem tudi hitrejše gibanje in glasnejše petje. Najbolj všeč jim je bil del pesmi, kjer

stegnjena kazalca dvignem nad glavo in glasno, veselo rečem, buc, buc, buc glej roge. Ta del

velikokrat ponovim in otroci se mi pridružijo.

Kasneje sem jim narisala polža in jih prosila, naj kdo s prstom slediti črti, tako kot zdaj to

počnem jaz. Prva je sodelovala deklica Lara, ki je bila zelo natančna. Trije otroci so bili bolj

hitri, površno so sledili črti, dva pa sta prišla pokukat in sta hitro odhitela nazaj k

avtomobilčkom. Ponudila sem jim še plastelin.

Slika 1: Otrok raziskuje slikanico Slika 2: Otrok vleče po črti


28

Slika 3: Otrok sestavlja risbo

4.3 Krica kraca

Avtor: Mira Voglar

Krica kraca, glej pajaca,

ki skaklja, ki skaklja,

hopacupa hopaca.

Krica kraca, glej pajaca,

ki štorklja, ki štorklja,

hopacupa, hopaca.

Tabela 3: Sodelovanje otrok pri pesmici Krica kraca

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


29

Tabela 4: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Krica kraca

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Otroke sem motivirala z lutko marioneto, ki smo jo naredili skupaj. Otroci so poljubno

mečkali papir, nekateri so strigli in lepili. Povedala sem jim kratko zgodbo o pajacku, ki je rad

hodil, skakal in plesal. Pripovedovala sem ob animaciji z lutko. Intonirala sem z blok flavto.

Zapela sem pesem ob animaciji z lutko. Otroci so poslušali, opazovali. Otroke sem povabila,

naj pojejo in se gibajo tako kot jaz in naš pajac. Otroke sem motivirala z lutko na vrvici.

Pokazala sem kako pajac hodi in kako štorklja, ki ropota po tleh. Ko so si otroci lutko ogledali

in jo otipali sem zapela pesem Krica kraca. Vsi otroci so si lutko še ogledovali, poskušali so jo

premikati, opazovali so vrvice za premikanje rok in nog, jo tipali. Ko so se že nekaj časa igrali

z lutko, sem pesem ponovno zapela. Nekateri otroci so opazovali mene, poslušali, drugi so

več pozornosti namenili lutki, ko pa sem pričela peti in oponašati gibanje pajacka so se mi

počasi pričeli pridruževati. Par po par sem učila poskakovati, seveda jim sonožno

poskakovanje ni šlo najbolje, ampak vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

Opazila sem, da otroci poslušajo besedilo in se pozibavajo, dvigujejo eno in nato drugo nogo

malo v stran, se gibljejo v ritmu. Ponovno sem zapela pesem, opazila sem, da so si zapomnili

posamezne dele besedila, ujeli so delčke melodije. Več otrok je prosilo naj še zapojem.

Sodelavka je nato zaigrala pesem Krica kraca na blok flavto, jaz sem zaplesala z lutko, otroci

pa so se odzvali z gibanjem. Bilo jim je všeč, smejali so se, ploskali in poskakovali.


30

Slika 6: Otrok posluša, opazuje in sodeluje

4.4 Deklica majhena

Slovenska ljudska

Deklica majhena,

kikla velika,

rasti brž,

rasti brž,

da bo prav kikla.

Slika 4: Otrok sodeluje pri izdelavi lutk Slika 5: Nastala je prva lutka


31

Tabela 5: Sodelovanje otrok pri pesmici Deklica majhena

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 6: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Deklica majhena

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Dejavnost sem pričela z deklamacijo pesmi, Deklica majhena, oblečena sem bila v krilo, ki

sem ga v ritmu zibala levo in desno. Pesem sem tudi zapela in zaplesala.

Otrokom je bila plesna izvedba všeč, zato sem v naslednjih dneh pripravila še druge rekvizite

za ples. Pri plesu z rutami sem opazila več gibanja v nižjih plasteh. Dva otroka sta pri tem

zelo uživala, dlje časa sta poskušala z uporabo rekvizita na glavi. Ruto sta vlekla za seboj v

roki, se plazila po njej, pogrinjala na žogo in jo zibala. Pri plesu s trakovi so bili osvojeni vsi

trije nivoji gibanja, ravno tako pri plesu z žogo in dežnikom, pri vrvi pa večinoma nizek nivo

gibanja.


32

Všeč jim je bil zvok rekvizitov, dotikanje, občutenje npr., ko jim je ruta polzela po obrazu,

vratu, dlaneh. Poimenovali smo vse rekvizite in še nekajkrat zapeli.

Otroci so sami, spontano, posegali po novih, različnih rekvizitih in skupaj smo jih raziskovali,

spoznavali njihova imena in njihovo praktično in umetniško uporabnost.

Slika 7: Otrok opazuje svojo senco Slika 8: Gibanje ob pesmici z različnimi rekviziti

Slika 9: Raziskovanje materialov Slika 10: Deklica majhena


33

4.5 Barčica po morju plava

Slovenska ljudska

Barčica po morju plava,

drevesa se priklanjajo:

O, le naprej, o, le naprej,

dokler je še vetra kej!

Tabela 7: Sodelovanje otrok pri pesmici Barčica po morju plava

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 8: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri pesmici Barčica po morju plava

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Otroke sem povprašala, ali so že bili na morju in ali so videli jadrnice. Pogledali smo si

različne slikanice. Zapela sem jim pesem o barčici. Skupaj smo izdelali barčice iz papirja in


34

jih odnesli v posodo z vodo. Žiga in Jakob sta hitela trgati papir in ga nositi v vodo.

Otroke sem dodatno motivirala s pravljico, Trije mornarji. Z didaktičnimi nalogami smo

odkrivali tujca, motivatorji so bili tudi prstne lutke, ki krasijo naslovnico naše knjige.

Otroci so se učili šteti od ena do tri. Sodelovali so vsi, lutke so jih zelo pritegnile. Vsi so hiteli

pomagati slabovidnemu mornarju preštevati in iskati njegove prijatelje. Pet otrok že šteje do

tri in preko te dejavnosti tudi prepoznavajo napisana števila od 1 do 3.

Naslednji dan sem jim na mizi pripravila liste s števili od 1 do 3 in otroci so pomakali svoje

kazalce v tempero in vlekli po črti. Kasneje so ob poslušanju pesmi risali.

Slika 11: Otrok pripoveduje Slika 12: Trije mornarji se predstavijo

Slika 13: Lutkovna predstava Slika 14: S tempera barvo po črti


35

4.6 Medvedek

Avtor. Aica Špan

Medvedek ni bolan,

medvedek je zaspan,

prišla bo temna noč,

medvedek lahko noč.

Medvedek že smrči,

se lunica smeji,

prišel bo beli dan,

medvedek dober dan.

Tabela 9: Sodelovanje otrok pri uspavanki Medvedek

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 10: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri uspavanki Medvedek

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


36


S prstom sem narisala sonce na hrbet enemu otroku. Počasi so prišli še ostali in pričeli z

vprašanji: kaj delas Tana, meni, meni, še, še,ne vidim, nimas bajvice in z veseljem sem pričela

risati še ostalim. Starejšo deklico sem prosila, naj mi pomaga, ker je vrsta predolga in se

otroci prerivajo, da bi bolje videli. Takoj je pričela z risanjem. Za temo si je izbrala najboljšo

prijateljico in nekateri so jo začeli oponašati. Seveda sem morala vsem otrokom narisati na

hrbet sonce. Med risanjem sem prepevala pesem Medvedek ni bolan. Pravila igre so bila

sledeča: ko se je medvedek zbudil, smo naglas rekli: dober dan. Ko se je medvedek ulegel

smo zelo nežno, tiho, rekli: lahko noč.

Otroci so sledili pravila igre, ki jim je bila zelo všeč. Hiteli so v kotiček po igrače in so jih

pokrivali, zibali in z njimi ležali. Po malici so ustvarjali s čopiči in vodenimi barvami.

Slika 15: Psst, dojenček spi Slika 16: Otrok pokaže, kako medvedek spi


37

4.7 Biba torto meša

Avtor: Mira Voglar

Biba torto meša,

vija, vaja, vija, vak. (s kazalcem krožimo po otrokovi dlani)

Biba torto režešlik, šlak, šlik, šlak. ( kazalec pomikamo gor in dol po otrokovi dlani)

En kos torte ti dobiš, drugega pa mala miš. (s kazalcem gremo do ust in ga s prsti

požgečkamo pod brado)

Tabela 11: Sodelovanje otrok pri bibariji Biba torto meša

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Slika 17: Pozibavanje ob uspavanki Slika 18: Otrok poje


38

Tabela 12: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri bibariji Biba torto meša

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Pri zajtrku smo raziskovali vonj, konstitucijo in okus lešnikovega namaza. Vsi otroci so tipali,

gledali, vohali in okušali namaz in govorili: njam, am, am, doblo je. Njihovi obrazi so bili

videti zadovoljni in nasmejani nato sem jim na mizo prinesla solato in paradižnik. Nato so

znova raziskovali. Nekateri so pripovedovali: lada mam lato, pece, ni doblo. Takrat so bili

obrazi pri nekaterih otroci bolj kisli ali pa z iztegnjenimi jezički. Ko so si že nekaj časa

ogledovali hrano, sem rekla, da je meni vse zelo všeč in sem zaplesala. Nekaj časa so me

začudeno opazovali, deklica Meta in deček Miha pa sta me hitro začela posnemati. Nekateri

otroci so samo opazovali.

Okušanje, vohanje in tipanje zelo učinkovito spodbujajo več kinestetičnih čutil. Menim, da je

bila to izredno zanimiva ideja za spodbujanje gibanja.

Ko so bili otroci umirjeni, sem vsakemu posebej predstavila novo bibarijo. Bilo je zelo

zabavno. Nika in Žiga sta tudi sama izvedla nalogo in s pripovedovanjem dopolnjevala drug

drugega: biba toto, mesa, aja, ak.


39

Slika 21: Otrok pokaže kako »Biba torto meša

4.8 An ban

Ljudska

An ban,

pet podgan,

štiri miši,

črn vran,

zajčkov pet in miške tri,

kdor izštet je ta lovi!

Slika 19: Otrok okuša, voha Slika 20: Otrok opazuje, tipa


40

Tabela 13: Sodelovanje otrok pri izštevanki An ban

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 14: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri izštevanki An ban

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Motivacija za to dejavnost je bila knjiga Enci benci na kamenci. Pravzaprav je prav ilustracija

izštevanke otroke zelo pritegnila, saj so na njej so upodobljene vse živali, ki jih pesem

omenja. Deklica je opazila razliko v ilustraciji v primerjavi z drugimi knjigami in revijami, ki

jih je bila videla in je dejala: Tana čudana je. Vprašala sem jo, zakaj in opazila je, da imajo

živali na ilustraciji drugačne oči, zobe. Pridružili so se še ostali otroci. Otroke sem prosila, naj

mi pokažejo določeno žival in vsi so sodelovali. Živali smo poskušali tudi prešteti. Trije otroci

že pravilno štejejo do tri. Pričela sem z govorjenjem izštevanke z lutko na roki. Začeli smo se

loviti, vsi so sodelovali. Otroci so še nekaj časa po dejavnosti prenašali okoli lutke, plišaste

igrače se z njimi lovili in igrali.


41

Slika 24: Otroci veselo rajajo

Slika 22: Otrok z lutkami opazuje slikanice, revije... Slika 23: Otrok izšteva


42

4.9 Uganke

Avtor. Anja Štefan

Štirje rožički,

ves je od sline,

s hišo na hrbtu

po travniku rine.

(Polž)

Rada prede rada spi,

sladko mleko ji diši,

če se pes podi za njo,

hitro spleza na drevo.

(Muc)

Kdo bevska in laja

In muci nagaja?

(Pes)

Tabela 15: Sodelovanje otrok pri ugankah

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


43

Tabela 16: Verbalno/neverbalno sodelovanje otrok pri ugankah

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *


Spodbuda za motivacijo je prišla spontano, ob pregledovanju slikanic. Poskusila sem z

ugankami. Izhajala sem iz ugank, ki opisujejo živali, ki jih otroci že dobro poznajo. V pomoč

so nam bile tudi ilustracije. Ko so raziskali vso literaturo z ugankami v kotičku, sem jim

zastavila tri uganke. Vsi otroci so sodelovali. Dva otroka sta povedala rešitev: požek, kužek,

muci. Štirje otroci so oponašali oglašanje psa. Kazali s prstom na travo in tako pokazali, da

vedo, kje je polž. Nato so pričeli spontano gibalno oponašati te tri živali in tu se jim je

pridružil še šesti otrok z menoj vred.

Otroci so navajeni dotikanja, že pri samem uvajanju v nalogo sem pričela z dotikanjem in

masiranjem otrok preko lutke. Nadaljevala sem s prstnimi igrami in bibarijami, zato so se

otroci hitro umirili in pričeli sodelovati. Želeli so, da pojem. To jih je pomirjalo. Navajeni so

rutine. To pomeni, da se pobožamo ko gremo h počitku. Nato vedno zapojemo tri pesmice.

Otroci se običajno priključijo pri refrenu.

Odločila sem se, da preizkusim še dodatno dejavnost. Zanimalo me je, ali bodo otroci

prepoznali melodijo treh izbranih pesmic, ki smo jih prepevali in spremljali z različnimi

instrumenti ter plesali. Pričela sem z izvedbo in otroci so prepoznali vse tri pesmice, ki sem

jih zaigrala na flavto. To dejavnost smo izvedli prvič, bila sem zelo vesela, da so se otroci

tako hitro odzvali. Dejali so: iglas kica, kaca, to bacica pava in eze, eze, pozek je.


44

Večina otrok je besedno in gibalno sodelovala, samo en otrok od šestih opazovanih se je

odzival samo gibalno: krili z rokami, se zibal in poskakoval, ostali otroci so že tvorili kratke

stavke.

Otroci so tudi preizkušali inštrumente. Vselej sem jim dopuščala, da izživijo svojo

radovednost.

Slika 25: Otrok preizkuša svoje inštrumente Slika 26: Otrok nadaljuje z ustvarjanjem

Slika 27: Otrok išče pravo pot Slika 28: Otrok opazuje in pripoveduje


45

5 ANALIZA PODATKOV

5.1 Sodelovanje otrok

Za ugotavljanje zanimanja otrok za poslušanje, izrekanje, petje in pripovedovanje sem

uporabila tabelo, kamor sem vnašala podatke po vsaki zaključeni dejavnosti. Uporabila sem

tudi fotoaparat.

Pričakovala sem, da bodo vsi otroci z zanimanjem sodelovali. Ko sem si tabele in fotografije

pozorno ogledala in analizirala, sem dobila naslednje podatke.

Tabela 17: Sodelovanje otrok

Sodelovanje otrok

Ime


ob spodbudi

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Tabela 18: Verbalno in neverbalno sodelovanje otrok

Sodelovanje otrok

Ime

Verbalno

Neverbalno

JAKOB *

ŽIGA *

MIHA *

NIKA *

META *

LARA *

Iz podatkov lahko razberemo, da je večina otrok verbalno sodelovala ob raznovrstnih

spodbudah.


46

6 PREVERJANJE HIPOTEZ

Pri raziskovanju sem si postavila tri delovne hipoteze. Po končanem raziskovalnem delu sem

ugotovila naslednje:

- V zadnjih desetih letih v slovenski strokovni literaturi ni izšlo veliko razprav o razvoju

otrokovega govora.

Po raziskavi del zavračam zastavljeno hipotezo. Izšlo je razmeroma veliko razprav o

razvoju otrokovega govora, ki so ga vrsto let raziskovale avtorice Ljubica Marjanovič

Umek, Simona Kranjec in Urška Fekonja. Njihove raziskave opisujejo spoznanja o

razvoju in učenju govora pri slovenskih otrocih. Njihovo skupno delo ponuja na enem

mestu zbrana spoznanja tujih in domačih stokovnjakov, ki opisujejo teorije o razvoju

govora od rojstva naprej- Predstavljene so oblike komunikacijskih vlog, v katerih

sodelujejo otroci, in razvoj teh spretnosti ter dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora,

ter oblike spodbujanja razvoja govora.

- Veliko je diplomskih del, zelo malo pa je razprav, ki osvetljujejo otrokove odzive na

lirska besedila v predšolskem obdobju.

Po raziskavi del potrjujem hipotezo. Napisanih je veliko diplomskih del, ki

osvetljujejo otrokove odzive na lirska besedila v predšolskem obdobju v povezavi z

vsemi področji dejavnosti, ki jih opisuje Kurikulum za vrtce, žal pa sem zasledila zelo

malo razprav. V pomoč mi je bil Priročnik za delo vzgojiteljic in staršev avtorjev

Lipnik in Matič ter Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti avtorice Knaflič in

knjiga Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk, avtorjev Borota, Geršak, Korošec, Majaron

ter otroške revije (Cicido).

- Spodbujanje govora z gibalnimi dejavnostmi in igro je učinkovitejše kot zgolj

situacijski govor.

Po nekajmesečnem raziskovanju potrjujem hipotezo. Z gibalnimi dejavnostmi

(glasovno in gibalno oponašanje živali, prevoznih sredstev, ustvarjanje gibov z


47

raznovrstnimi rekviziti), in vključevanjem učenja z vsemi čutili in ob igri, je

vzpodbujanje govora učinkovitejše.

Otroci so ob pomoči raznovrstnih spodbud razvijali določene spretnosti oz.

sposobnosti na igriv način. Različne spodbude so jim omogočale hkratno učenje in

vajo ter zabavo in sprostitev. Hkrati pa so otroci s pomočjo igre razvijali vrsto

socialno-čustvenih, intelektualnih in fizičnih sposobnosti in spretnosti.


48

7 SKLEP

Poznam ljudi, ki so ljubitelji knjig in umetnosti, poznam pa tudi veliko ljudi, ki tega ne

marajo, predvidevam da zato, ker jim je v otroštvu niso imeli dovolj spodbud. Naloga

vzgojiteljev in učiteljev je, da staršem ponudimo veliko možnosti, da se vključujejo v bralne

dejavnosti in jih seznanjamo s pomenom družinske pismenosti, ki zajema dejavnosti, ki so

pred formalnim opismenjevanjem in predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja.

Otrok se že ob rojstvu prilagaja na kulturno okolje v katerem se je rodil. Izredno pomembno

vlogo pri razvoju otrokovega govora ima družinsko okolje, v katerem pomembno vlogo igra

mati. S prihodom otroka v vrtec pa je naša naloga, da nadaljujemo s spodbudami, da otrokom

nudimo varno okolje, da ustvarimo vzdušje zaupanja, da jih spodbujamo in jim ohranjamo

veselje, razvijamo doživljanje, čustvovanje, spodbujamo domišljijo, ustvarjanje, upoštevamo

individualne zakonitosti in značilnosti otroka ter dejavnosti vodimo tako, da otroci sami

iščejo rešitve, pri čemur jih opazujemo in si zapisujemo njihove dosežke ter na podlagi tega

načrtujemo nadaljnje delo.

Namen diplomske naloge je izpostaviti to zgodnje obdobje, ki je za otroka izredno

pomembno, je njegov temelj.

V obdobju porajajoče se pismenosti otrok razvija vrsto spretnosti in spodbud, ki so

pomembne za kasnejše uspešno učenje branja in pisanja. Upoštevala sem, da se nekatere

spretnosti in sposobnosti razvijejo prej, druge kasneje. Časovne mejnike je težko določiti, saj

je njihov razvoj odvisen od mnogih dejavnikov. Pri spodbujanju razvoja posameznih

spretnosti je smiselno počakati na primerno starost otroka, vedeti, pa je treba da so med otroci

iste starosti velike razlike. Upoštevala sem tudi to, da imajo otroci različne izkušnje s knjigo

kot tudi dejstvo, da otrok nujno potrebuje pomoč odraslih.

Staršem sem predstavila pomen branja v domačem okolju, ker starši, ki veliko berejo skupaj

z otrokom, bogatijo otrokov besedni zaklad in posledično omogočajo otrokovo lažje

razumevanje besedil. Na ta način vsi skupaj, starši in vzgojitelji, dvigujemo motivacijo za

poslušanje.


49

Z različnimi gibalnimi dejavnostmi in igrami sem spodbujala otroški govor. S posnemanjem

otrokovega oglašanja, imitiranjem oglašanja živali, prevoznih sredstev, šumov, preko prstnih

iger, bibarij, izštevank, lazenk, pozibavank, pesmic, ugank, glasbe, plesa, in z lutkami sem

postopoma vključila vsa področja dejavnosti. Po nekajmesečnem delu sem opazila večje

sodelovanje in sproščenost otrok. Razlik med deklicami in dečki nisem opazila. Opazna pa je

bila velika razlika v starosti, saj so bili starejši otroci bolj dojemljivi za sodelovanje in

izvajanje dejavnosti. Dejavnosti sem izvajala z individualnim pristopom. Prav zato, ker imam

veliko izkušenj pri delu z malčki, sem se odločila, da bom vse naloge izvedla z otroci v svoji

skupini, čeprav sem se zavedala, da bomo potrebovali veliko časa pri učenju ter, da bodo

morali vsi koraki biti jasno izdelani.

Otroci sedaj, po šestmesečnem delu in raznovrstnih spodbudah, ki so vključevale vsa področja

dejavnosti, prepoznajo pesmi, ki jih pojemo, bibarije, izštevanke. Z veseljem sodelujejo pri

dejavnostih, sledijo preprostim navodilom, se gibalno odzivajo na ritem pesmi, sami kažejo

interes za nadaljnje spodbude, njihov besedni zaklad pa je iz tedna v teden bogatejši. Pri

izvajanju samih dejavnosti sem ustvarjala sproščeno vzdušje, ker na ta način in v takšnem

okolju otroci najbolje delujejo in se celostno razvijajo.

Sedaj, ko se ozrem nazaj, menim da smo se vsi veliko naučili. Izvedba te diplomske naloge je

bila zame velik izziv in spodbuda za učenje novih načinov dela, ki so izboljšali tudi kakovost

mojega dela. Z izvedbo izbranih nalog sem realizirala zadane cilje. Upam, da bom svoje delo

lahko v prihodnje še nadgrajevala in izpopolnjevala in otrokom ponudila še veliko novega.

V veselje in ponos mi je, ko vidim zadovoljne obraze otrok in staršev. Naš krog sodelovanja

je sklenjen.


50


51

8 LITERATURA

Baloh, B. (2007/08). Predavanja iz Metodike jezikovne vzgoje: študijski program Predšolska

vzgoja – izredni študij, 2. letnik. Koper: Pedagoška fakulteta.

Borota, B. (2006). Glasbene dejavnosti in otrokove zmožnosti v zgodnjem obdobju, Koper:

Pedagoška fakulteta Koper.

Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk.

Koper: Pedagoška fakulteta.

Janežič, S. (1999): Nadomestna komunikacija – študija primera. Diplomsko delo., Ljubljana.

http://www.centerjpv.si/dokumenti/KAKO%20LAHKO%20POMAGAM/razvoj%20govora%

20in%20pomen%20komunikacije.pdf, pridobljeno 1.9.2011.

Knaflič, L., Bucik, N., Lukan, M., Mlakar, I., Štefan, A.,Svetina, P., Krivec-Dragan, J., Frelih,

Č.,Peštaj, M., Sitar-Cvetko, J., Jelenc-Krašovec, S., (2009). Branje za znanje in branje za

zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.

Lipnik, J. in Matič, R. (1993). Metodika govorne vzgoje: priročnik za delo vzgojiteljic in

staršev. Maribor: Obzorja.

Leksikon Sova, (urednica M. Ogrizek), (2006). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ljudske. Pojte, pojte drobne ptice (1992). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.


52

Marjanovič Umek, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V Marjanovič Umek,

L. (Ur.). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 26 - 54). Ljubljana: Založba

Obzorja.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2006). Učinek vrtca na otrokov govorni razvo j:

slovenska vzdolžna študija. Sodobna pedagogika 44 (5). 44 - 64.

Matko Lukan, I. (2007). Kako beremo z otrokom. V Knaflič, L. in Bucik, N. (Ur.),

Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za program družinske pismenosti za starše

predšolskih otrok.

Medved Udovič, V. (2008/2009). Predavanja iz metodike jezikovne vzgoje: študijski program

Predšolska vzgoja – izredni študij, 2. letnik. Koper: Pedagoška fakulteta.

Štefan, A. (2006). Sto ugank, Ljubljana: Mladinska knjiga.

Voglar, M. (1989). Otrok in glasba, metodika predšolske vzgoje; Ljubljana: Državna založba.

Voglar, M. (1987). Majhna sem bila, Ljubljana: DZS.

Voglar, M. (1984). Bibarije, Ljubljana: Univerzum.

Nograšek, M., Virant Iršič, K. (2007). Piške sem pasla, Ljubljana: DZS.

Documents

Mlinar Tatjana 2 - upr · 2018-05-18 · 2.5 Govorni organi v zgodnjem otroštvu ... tudi zadosten pogoj za govorni razvoj. Otrok od rojstva dalje živi v socialnem okolju in posnema