1

»PROJEKTNO DELO Z NEGOSPODARSKIM IN NEPROFITNIM SEKTORJEM – ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI ZA DRUŽBENO KORIST 2016–2018«

»Mi smo barok II: Oblikovanje identitete majhnega mesteca«

Pedagoška mentorica:

doc. dr. Maja Turnšek Hančič

Strokovna mentorica:

Alenka Černelič Krošelj

Sodelujoči študentje:

Timotej Pavlin

Laura Lupše

Katja Kokot

Tjaša Alegro

Dragana Vujić

Lidija Kočevar

Nik Bračič

Matic Ilc

Ines Simončič

Tanja Hlebec

Matevž Drenovec

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

April 2018

2

Vsebina Obdobje baroka v Brežicah: Identifikacija baročnih elementov mesta ............................................ 5

Zgodovina mesta Brežice ..................................................................................................................... 5

Kaj sploh je barok? .............................................................................................................................. 6

Baročni elementi v mestu Brežice ....................................................................................................... 7

Grad ................................................................................................................................................. 7

Mesto ................................................................................................................................................ 15

Zaključek ............................................................................................................................................ 19

Literatura in viri ................................................................................................................................. 19

Baročni in srednjeveški festivali doma in po svetu ....................................................................... 20

Dobre prakse podobnih prireditev po Sloveniji ................................................................................ 20

Dobre prakse podobnih prireditev v tujini ........................................................................................ 21

FESTIVAL ŠPANCIRFEST IN BAROČNI VEČERI V VARAŽDINU, KOT PRIMERA DOBRE PRAKSE ........... 23

FESTIVAL ŠPANCIRFEST ...................................................................................................................... 23

VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI ......................................................................................................... 25

Terminski pregled podobnih dogodkov v Sloveniji ........................................................................... 26

Terminski pregled podobnih dogodkov v tujini ................................................................................. 26

VIRI .................................................................................................................................................... 27

Osnutek zgodbe festivala – dan otvoritve Viteške dvorane .......................................................... 28

Zgodba ............................................................................................................................................... 28

Možne osebe ..................................................................................................................................... 28

Možni dogodki ................................................................................................................................... 29

Segmentacija festivala ................................................................................................................ 33

Lokalni prebivalci ............................................................................................................................... 33

Srednješolci in študenti (15-25 let) ................................................................................................... 33

Upokojenci (60+) ............................................................................................................................... 34

Turisti ................................................................................................................................................. 35

Ljubitelji ............................................................................................................................................. 37

Zanimanje domačinov ................................................................................................................ 38

INTERVJU (1) ................................................................................................................................. 38

INTERVJU (2) .................................................................................................................................. 40

Sklepi o zanimanju domačinov .......................................................................................................... 41

3

Vključevanje lokalnih ponudnikov .............................................................................................. 42

Kulinarične značilnosti baročnega časa ............................................................................................. 42

Viri ..................................................................................................................................................... 44

Seznam potencialnih sodelujočih organizacij .................................................................................... 45

Poglobljeni intervjuji.......................................................................................................................... 49

INTERVJU (1) .................................................................................................................................. 49

INTERVJU (2) .................................................................................................................................. 50

Krajši intervjuji s potencialno sodelujočimi organizacijami............................................................... 52

Zagotavljanje trajnosti in poslovni model festivala ...................................................................... 54

Sponzorstvo ....................................................................................................................................... 56

Identifikacija primernih javnih razpisov ............................................................................................ 60

Občinski razpisi .............................................................................................................................. 60

Nacionalni razpisi ........................................................................................................................... 60

Digitalna promocija – osnutek strategije ..................................................................................... 62

Facebook ........................................................................................................................................... 62

Video promocija ................................................................................................................................ 62

Ideje in scenarij za kratke videoposnetke ..................................................................................... 63

Nagradna igra .................................................................................................................................... 64

Viri slik ............................................................................................................................................... 69

Predlog strategije vključujočega muzeja: POSAVSKI MUZEJ BREŽICE ............................................ 70

O Posavskem muzeju Brežice in njegovem dosedanjim prizadevanjem za vključevanje izključenih 70

Definicija vključujočega muzeja ........................................................................................................ 71

Primeri dostopnih oziroma vključujočih programov v nekaterih muzejskih ustanovah v Sloveniji in v

tujini ................................................................................................................................................... 72

Primerih dobrih praks vključujočega muzeja pri nas in v tujini glede na določeno skupino

uporabnikov ...................................................................................................................................... 73

Ciljna skupina: starostniki .............................................................................................................. 73

Ciljna skupina: imigranti ................................................................................................................ 75

Ciljna skupina: družine z otroki ..................................................................................................... 75

Kdo vse je pomemben del vključujočega programa Posavskega muzeja Brežice? ........................... 77

Predlogi za aktivnosti vključujočega muzeja v Posavskem muzeju Brežice ...................................... 78

Zaključek ............................................................................................................................................ 79

Viri ..................................................................................................................................................... 80

Čajni komplet: Rembova skodelica – Predstavitev koncepta ........................................................ 82

4

5

Obdobje baroka v Brežicah: Identifikacija baročnih elementov mesta

Zgodovina mesta Brežice

Lokacija mesta je bila nedvomno poseljena vsaj v 2. stoletju pred našim štetjem, na kar kažejo odkriti

keltski grobovi. Ko so Slovani prišli na to območje, so na levem bregu Save ustanovili naselje z

imenom Gradišče, ki se je v 16. stoletju združilo z mestom Civitas Rann, ki je se razvilo v bližini.

V 11. stoletju je bilo ozemlje v lasti grofa Savinske krajine Viljema, po njegovi smrti pa je pripadlo

Salzburški nadškofiji. Sredi 13. stoletja je upravno središče postal brežiški grad, ki je bil sprva

postavljen deloma iz lesa. Ker se je nahajal na meji med Svetim rimskim cesarstvom nemške

narodnosti in Madžarsko državo, je bila v gradu že od nekdaj nastanjena oborožena posadka.

Nemci so grad poimenovali Rann, kar pomeni rečni breg. Ob njem se je razvilo obrtniško in trgovsko

mesto Civitas Rann, skozi katerega je tekla trgovska pot iz Dolenjskega na Štajersko, Hrvaško in

Ogrsko(Madžarsko). Mestne pravice je mesto dobilo leta 1353, kar pomeni, da je imelo pravico do

obzidja, samouprave, sodstva, sejma, skladišnega prava, mestnega miru, obrambe, izgona

nezaželjenih ljudi, carin, mitnin in obveznih trgovskih poti, mestu pa je upravljal mestni sodnik, ki ga

je imenoval salzburški škof.

V vojni med ogrskim kraljem Matijo Korvinom in nemškim cesarjem Friderikom III. ob koncu 15.

stoletja so mesto za kratek čas zavzeli Ogri, vendar je po sklenitvi premirja pripadlo nazaj Svetemu

rimskemu cesarstvu. V tistem času pa so imeli v Brežicah probleme tudi s turškimi vpadi, ki so napadli

v letih 1459, 1473, 1475, 1478. Leta 1480 pa jih je porazila vojska pod vodstvom Jurija Schamburga, a

so se vrnili leta 1493. Zadnjič so ropali v okolici Brežic leta 1529. Leta 1515 so kmetje med kmečkim

uporom napadli in zažgali grad in pobili vse plemiče, ki so se tam skrivali. Grad je bil za tem sezidan

ponovno, tokrat iz kamna in v obliki, ki jo poznamo danes. Leta 1573 pa je grad kljuboval še enemu

kmečkemu uporu, pod vodstvom Matije Gubca in Ilije Gregoriča, ki se je za kmete izšel slabše.

Leta 1501 je cesar Maksimiljan mestu podelil grb, ki je bil osnova današnjemu. Modra voda na dnu

grba predstavlja reki Savo in Krko, zeleni griči Gorjance, rumena konica pa predstavlja suličino ost,

zlato zaradi zaslug pri boju s Turki.

6

Slika 1: grb mesta Brežice (vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/0b/Občina_Brežice_grb.gif)

Kuga se je v Brežicah pojavila petkrat (1358, 1529, 1625, 1646, 1652), najhuje pa je bilo v 17. stoletju.

Leta 1781 je Sava med poplavo menjala tok poplavila mesto, ter mu prizadela veliko škode.

Leta 1660 so v Brežice prišli menihi Frančiškani, ki so zgradili samostan, v katerem je danes Gimnazija

Brežice. Leta 1917 je bil hudo poškodovan v potresu, samostansko cerkev so med drugo svetovno

vojno porušili Nemci.

V drugi polovici 19. stoletja se je nemški del prebivalcev zavzemal za germanizacijo, Slovenci pa so

leta 1904 odprli Narodni dom, kjer so imeli prostore čitalnica, knjižnica, brežiški Sokol in politično

društvo Sava. Zavzemali so se za širjenje slovenske narodne zavesti. Leta 1908 so se razmere v

Brežicah zaostrile in meščani nemškega ter slovenskega porekla so nehali občevati med seboj,

naslednje leto pa so Nemci nasproti narodnemu domu zgradili Nemški dom.

Med drugo svetovno vojno so Nemci iz Brežic izselili 500 Slovencev in v njihovih domovih naselili

Kočevarje. Ves čas vojne je bil v Brežicah štab Gestapa. Po vojni se je večina Nemcev izselila iz mesta.

Po drugi svetovni vojni se je v Brežicah začela razvijati industrija.

Kaj sploh je barok?

Barok je evropski zgodovinski in umetniški slog, ki se je začel okoli leta 1600 v Rimu in se razširil po

celotni Evropi. Obdržal se je skozi celo 17. stoletje in ponekod še dlje. Za barok je značilno

pretiravanje, napihnjenost in jasne podrobnosti, ki ustvarjajo dramo, napetost in mogočnost. Pojavlja

se v kiparstvu, slikarstvu, arhitekturi, literaturi, plesu, gledališču in glasbi. Popularnost in uspeh

baroka, kot umetniške smeri, je spodbujala Cerkev, ki se je na Tridentinskem koncilu, v odziv na

protestansko reformacijo, odločila, da mora umetnost predstaviti religiozne teme na direkten in

čustven način, da bi ga kmetje in podložniki lažje razumeli in bi jih poslikana notranjost cerkva

privabila. Plemstvu je dramatičen stil baročne umetnosti in arhitekture ugajal in so ga izkoristili, da bi

navdušili obiskovalce z razkazovanjem zmage, moči in nadzora, kar je vidno predvsem na

sprejemnicah, stopniščih in vhodih v dvorce.

Beseda izvira iz portugalske besede barroco ali pa španske besede barrueco, obe pa pomenita grob

ali pa nepopoln biser. Beseda se danes uporabljel tudi pri opisovanju nečesa zapletenega, z veliko

podrobnostmi, ne da bi se nanašalo na baročen stil v 17. in 18. stoletju. Sprva se je uporabljala v

7

slabšalnem smislu, kot kritika na čudaško pretiranost in podrobnosti, ki nasprotujejo predhodnemu

obdobju renesanse, ki je jasno in trezno racionalna. Najprej se je uporabljala pri opisovanju glasbe.

Umetnostni zgodovinarji prepoznavajo več »baročnih« stilističnih faz v razvoju umetnosti, kot

naprimer helenistična in pozna rimska umetnost cesarskega obdobja. Barok pa je spet postal moden

med svetovnima vojnama.

Slika 2: Zmaga Brezmadežne, Paolo de Matteis, 1710 – 1715 (vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/27/1710-

15_de_Matteis_Triumph_of_the_Immaculate_anagoria.JPG)

Baročni elementi v mestu Brežice Grad V 13. stoletju se brežiški grad prvič pojavi v zgodovinskih zapisih pod imenom castrum Rann.

Najverjetneje pa je stal že pred tem, saj je v njem bil upravni sedež salzburške nadškofije za Posavje,

ki ji je le to pripadalo že od 11. stoletja. Sprva je bil grad stavba lesena, v njej pa se je nahajala

kovnica denarja, oborožena posadka in sedež sodišča. Leta 1479 Ogri pod vodstvom Matije Korvina,

Slovencem bolj poznanega pod imenom kralj Matjaž, zasedejo del Posavja skupaj z mestom Brežice in

gradom.

Po 12 letih Ogrske okupacije z mirovno pogodbo to ozemlje pridobijo Habsburžani in Brežice

postanejo deželno knežje mesto. V vseslovenskem kmečkem puntu leta 1515 sta delno pogorela tako

grad kot mesto, leta 1529 pa je cesar Ferdinand odobril zidavo renesančne utrdbe, skupaj z utrditvijo

in razširitvijo mestnega obzidja. Na grajski stavbi so delali italjanski stavbeniki Julij Dispatio, Andrej in

Domenico del Allio. Prvo je nastala obodna utrdba s štirimi vogalnimi stolpi in veznimi zidovi, nato

vzhodni in zahodni grajski trakt, nazadnje pa severni grajski trakt in v nadstropja segajoči arkadni

hodniki s toskanskimi stebri zahodnega trakta.

8

Slika 3: grad Brežice, pogled iz južne strani (vir: https://www.discoverbrezice.com/znamenitosti/gradovi/grad-brezice)

Nad glavnim renesančnim portalom je grb Franca Galla V. Gallensteina s samorogom in letnico 1601,

ki označuje konec gradnje novega gradu. Prvotno je bil zavarovan z vodnim jarkom in dvižnim

mostom. Sredi 17. stoletja je prešel iz rok Gallensteinov v roke Frankopanov, po smrti grofice Julije

Frankopan pa so ga njeni dediči leta 1694 prodali grofu Ignacu Mariji Attemsu. Ta je grad spremenil v

bivalni dvorec, prav tako pa se je med letoma 1694 in 1732 lotil umetnostne prenove v baročnem

stilu. Najprej so prezidali vzhodni trakt in ga uredili v Viteško dvorano, ki jo je v letih 1702 in 1703

poslikal Karel Frančišek Remb, prav tako pa so z nasuto teraso povezali zahodni z vzhodnim traktom.

Okoli 1720 so preuredili stopnišče v zahodnem traktu, ter naročili poslikavo le tega in kapele, ki sta ju

poslikala Johann Caspar Waginger in Franz Ignaz Flurer.

Slika 4: grb Franca Galla V. Gallensteina (vir: http://www.gradovi.net/grad/brezice_grad)

9

Po zemljiški odvezi leta 1848 so v grad namestili različne urade in uredili nekaj stanovanjskih

prostorov, med 1. svetovno vojno pa je služil kot bolnišnica za ranjence iz Soške fronte. Grajsko

poslopje je močno prizadel potres leta 1917. Od leta 1949 v gradu domuje Posavski muzej Brežice.

Stopnišče

Slika 5: čelna stran stopnišča, Zevs, Franc Ignac Flurer, okoli 1720 (http://www.delo.si/assets/media/picture/20131112/Trip__djvu_1648354_andrejj__hires.jpeg1.jpeg?rev=0)

Freske na stopnišču je ustvaril Johann Caspar Waginger. Na čelni strani stopnišča je upodobljen

vrhovni grški bog Zevs, ob njem pa poslikava stebrov in druge arhitekture, za njegovo glavo pa se

10

nahaja pogost baročni motiv školjke. Med njegovimi nogami vidimo zlatega orla imenovanega Aetos

Dios, ki je bil Zevsov spremljevalec in sel. Po nekaterih legendah naj bi bil to smrtni kralj, ki je bil

zaradi svoje dobre vladavine čaščen kot sam Zevs, zato ga je Apolon spremenil v orla in ga podaril

Zevsu, drugi pa pravijo, da je orel sam prišel k Zevsu pred vojno s titani, kakor znamenje za srečo v

boju.

Slika 6: strop stopnišča, Alegorija petih čutov, Johann Caspar Waginger, okoli 1718 (http://kraji.eu)

Waginger je s spretno uporabo perspektive ustvaril iluzijo neskončnega prostora. V njem je vešče

upodobil različna božanstva in bitja antične mitologije, ki predstavljajo alegorijo človeških čutov,

hkrati pa nasprotje med dobrim in zlom, čednostjo in pregreho. Osrednja je Venera/Afrodita, nad njo

so putti z vencem rož in dišavami (vonj), zgoraj desno jo božanska bitja častijo z glasbo (sluh). Spodaj

11

na sredini je prikazan Herkul s kijem v rokah, pod njim pa dva moška, ki se spopadata, en ima okoli

pasu ovito kačo (prevara), drug pa drži nož (zahrbtnost), prav tako pa boj predstavlja čut tipa. Levo od

njih sedi Bakhus/Dioniz s satirjem, ki ožema grozd v časo (okus), pred njim pa s hrbtom proti

gledalcem obrnjena Venera, kot prispodoba čutne lepote, nazdravlja Bakhu. Na desni mladenka

Psiha, kot prispodoba lepote drži zrcalo, v katerem se ogleduje starec (vid). Možno je tudi, da starec,

ki kaže na knjigo predstavlja čut tipa.

Na stranskih nišah po dva putta držita grba Attemsov in Herbensteinov, oba pripadata takratnim

lastnikom gradu, Ignacu Mariji Attemsu, drug pa njegovi ženi Mariji Krescenciji, rojeni Herbenstein.

Slika 7: grb Herbensteinov(levo) (vir: http://www.pmb.si/kapela-sv-kriza-in-stopnisce) in grb Attemsov(desno) (vir: http://kraji.eu/slovenija/grad_brezice_posavski_muzej/slo)

Kapela Flurer je tu na stene naslikal arhitekturo stebrovja, vaze in školje. V vogalih so upodobljeni štirje

evangelisti – sveti Janez z angelom, sveti Luka z volom, sveti Matej z orlom in sveti Marko z levom, na

stropu pa je upodobljena iluzija neskončnega prostora, na sredini neba je med množico angelov

upodobljen Bog Oče. Nad oltarjem sta upodobljena dva putta, ki držita Veronikin prt – prt z

Jezusovim obrazom. Oltar prav tako izvira iz 18. stoletja, v osrednji niši pa je prikazana oljna podoba

Križanja.

Viteška dvorana Avtor poslikav viteške dvorane je Karel Frančišek Remb, ki je namesto podpisa ustvaril svoj

celotelesni portret, kar nam daje slutiti, da se je zavedal pomembnosti svojega dela. Upodobil se je

pred razkošnim renesančnim vrtom.

12

Na stenah dvorane si sledijo fantazijski prizori z grškim in

rimskim svetiščem, razvalinami antičnih stavb in

renesančnim kipom konjenika. Na daljših stenah dvorane

stojita po dva giganta, ki nosita šest medaljonov z oljnimi

slikami, od katerih so le tri z nerazberljivo mitološko

vsebino originalne, izvirne portrete družine Attems pa

nadomeščajo portreti družine Moscon, lastnikov gradu

Pišece. Banjasti svod med steno in stropom je spodaj

okrašen z girlandami, nad vsakim oknom pa so majhne slike

s prizori: Herkul in Jole, Apolon in Dafne, Diana in Akteon,

Herkulova ugrabitev Argosove črede in Speča Venera. V

vogalih po dva tritona podpirata okrašen okvir glavne

stropne slikarije, nad njimi pa so upodobljene kartuše s

prizori iz stare zaveze. Na prehodu iz stene v strop se vrstijo

mitološki prizori, ki simbolizirajo štiri osnovne elemente –

Zrak, Ogenj, Vodo in Zemljo.

Prispodoba Zraka sta Apolon in Aurora v golobji vpregi, ki jo

spremlja zbor ptic. Aurora je simbol jutranje zarje in lepega

vremena, Apolon pa v rokah drži ščit z napisom »Citus

ventos et nubilia pellit« (Hitrejši kot veter in prežene

oblake).

Na vzhodni steni je predstavljen Pozejdon, bog morja z ženo Amfitrito na vozu iz školjk, ki ga vlečeta

konja s plavutmi, ob njih pa so tri Nereide in tritoni, ki trobijo na rog. Temu sledi ljubosumni Polifem,

ki igra na piščal. Sledi prizor, ki kaže zgodbo o nesrečno zaljubljenih Piramu in Tisbi, ki nista mogla biti

skupaj, zaradi sporov med starši. Dogovorita se o pobegu, vendar na dogovorjenem mestu Tisbo

preseneti levinja, zato se skrije, spotoma pa izgubi ogrinjalo, ki ga žival s krvavim gobcom raztrga.

Piram najde ogrinjalo in se, misleč, da je njegova ljubljena mrtva, zabode, ko pa ga Tisba najde, pa se

ubije še sama. Sledi prizor ugrabitve Evrope. Bel bik, ki je v resnici spremenjen Zevs, nosi Evropo,

ugrabljeno hčer feničanskega kralja Agenorja. Ko se ustavita na Kreti jo boginja ljubezni

Afrodita/Venera potolaži, češ, da se bo po njej imenoval najstarejši kontinent zemlje. Ti prizori

predstavljajo Vodo.

Element Ognja je predstavljen v Hefajstovi kovačnici, kjer ta z dvema pomočnikoma, ki poosebljata

grom in strelo, kuje.

Element Zemlje pa je predstavljen na zahodni steni dvorane. Na južnem koncu se poslikava začne s

sliko Bakhusa, boga vina, rodovitnosti in zabave, ki ga zabavata dve bakhantinji in satiri, medtem ko

mu nalivajo vino. Bog pastirjev Pan, upodobljen z rožički na glavi, ob drevesu zalezuje spečo nimfo

Sirinks. Ob njem je upodobljeno spomladansko slavnostno čaščenje, s plesočimi mladenkami in

mladeniči.

Velik navdih za prikaze štirih elementov je avtor dobil iz Ovidovih Metamorfoz, ki so bile popularno

branje v tistem času. Sestavljene so iz 246 kratkih zgodb, v katerih so namesto znamenitih bajk in

Slika 8: avtoportret slikarja (vir: http://www.pmb.si/viteska-dvorana)

13

legend predstavljeni lokalni miti. Zgodbe se ne navezujejo druga na drugo, temveč tvorijo venec

pripovedk in prikazujejo čas od stvarjenja vesolja do Ovidovega časa, konča se s slavljenjem prvega

rimskega cesarja Avgusta.

Na severnem delu stropa je upodobljen alegorična skupina oseb z žensko figuro z rogom izobilja, ki

predstavlja bogastvo, ženska s tehtnico in nojem predstavlja pravičnost in boginji usode Nemezis

podarja nakit, Kronosu, upodobljenem s koso, prvi putto prirezuje perut, drugi pa mu drži peščeno

uro, kar je alegorija za minljivost vsega, minljivost življenja, ki se ga z bogastvom ne da odkupiti.

Sledijo figuralne skupine, ki predstavljajo umetnost in znanost: slikarstvo, zdravstvo, filozofijo,

geografijo, astronomijo, geometrijo, kiparstvo (3 osebe), poezijo in glasbo, kot vrline družine Attems.

Frančišek Karel Remb (1675 – 1718) je bil slikar slovenskega rodu, ki se je v Rannu mudil med letoma

1702 in 1703, po legendi naj bi šel na izpopolnjevanje v Rim, tam pa med drugim obiskal palačo

Barberini, ki mu je dala navdih za poslikavo Viteške dvorane. Ime Viteška dvorana naj bi se prijelo

šele v 19. ali 20. stoletju.

Tehnika in umetnostna smer

Slike so nastale v tehniki freske. To je oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet, s

katerim se neizbrisno zlijejo in slika ostane na zidu za vedno. Nanesli so le toliko ometa, kolikor ga je

lahko slikar poslikal v enem dnevu. Uporabljene so bile naravne barve in pigmenti, kot vezivo pa

uporabljena jajca.

Uporabljen je stil iluzionizma, ki je značilen za baročno slikarstvo. Gre za stropno ali stensko

slikarstvo, ki je le delno odvisno od resničnega prostora. Njegov učinek je prostorsko neomejen, saj

dani prostor s slikarskimi sredstvi predrugači in doseže učinek povečanega, razširjenega prostora,

predvsem pa gre za izzivanje opazovalčeve domišljije. Ta smer slikarstva se je razvijala vse od antike

do danes, v baroku pa se je uporabljala pri krašenju sten in stropov tako cerkvenih, kot posvetnih

objektov.

Zbirka portretov družine Moscon

V tej sobi so razstavljeni portreti plemstva, ki so delo neznanih avtorjev od srede 17. stoletja do

začetka 19. stoletja, torej jih velik del zaobjema obdobje baroka. Nekoč so bili v bližnjem gradu

Pišece, v lasti grofov Moscon, vendar so jih zaradi dolgov leta 1936 prodali na dražbi. Portreti so

pomembni saj nam kažejo, kakšna je bila noša plemičev v 17., 18., in 19. stoletju, vendar je možno,

da so slikarji za boljši zaslužek polepšali tako obrazne poteze kot oblačila strank. Moška in ženska

oblačila so okrašena z bogato vezenino, opaznih pa je veliko našitkov. Upodobitve moških nam kažejo

može z različno oblikovanimi pričeskami, od košate, značilne za začetek 18. stoletja, pričeske z

razpuščenimi lasmi ali spetimi v kito do lasulj s kodri ob straneh. Pri ženskih pričeskah so za 17. in 18.

stoletje značilni lasje povezani z okrasno pentrljo in celo perlami, za kasnejši čas pa so značilne

pričeske, kjer kodri prosto padajo.

14

Slika 9: moška moda (vir: http://www.pmb.si/umetnostno-zgodovinska-zbirka)

Slika 10: ženska moda (vir: http://www.pmb.si/umetnostno-zgodovinska-zbirka)

Prostor nam pa prav tako daje vpogled v opremljenost grajskih bivalnih prostorov, predvsem je

značilna peč iz bele loščene keramike, verjetno izdelana sredi 18. stoletja, obravnava pa se jo kot

zapuščino grofov Attemsov. V tej sobi se prav tako nahaja stol Savonarola, ki pa je sicer kopija

renesančnega stola iz konca 15. stoletja, izdelana v 19. stoletju.

Sakralna baročna dediščina

15

Prav tako pa je prisotna močna sakralna dediščina iz obdobja baroka, predvsem kiparsko izročilo, ki

se je ohranilo do današnjih dni in postalo najbolj razširjena umetnostna zvrst. Na tem področju kot

medij prevladuje les po vplivu baroka alpskih dežel.

Rodbina Attemsi

Rodbina Attems izvira iz Furlanije, njihov rod pa se je začel razvijati v 12. stoletju na gradu Attimis pri

Čedadu. Opravljali so pomembne službe na habsburškem dvoru in bili leta 1630 povzdvignjeni v

državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Na slovenskem je bil najpomembnejši grof Ignacij Marija Attems(Ljubljana, 1652 – Gradec, 1732), ki

je po letu 1687 deloval v Gradcu, ki je bil središče vojvodine Štajerske. Z nakupi gradov in posestev na

spodnjem Štajerskem je postal eden izmed vodilnih plemičev. Pridobil je gradove Podčetrtek,

Štatenberg, Hartenštajn, Pilštajn, Brežice, Brestanico in Slovensko Bistrico. Dal je postaviti dvorec

Štatenberg, prezidal in baročno opremil pa je gradove v Brežicah, Podčetrtku in Slovenski Bistrici.

Njegova druga žena, Krescencija Herbenstein, pa je v zakon prinesla še Vubrek.

Sin Ignaca Marije, Ernest Amadej, knezoškof Ljubljane je preuredil škofijski dvorec v Ljubljani in

dvorec Goričane. Čeprav je znal slabo slovensko, je duhovnike spodbujal k učenju in uporabi tega

jezika.

Do konca druge svetovne vojne so bili tudi lastniki dvorca Dornava, gradu Olimje, gradu Goričane...

po vojni pa je bila večina njihovega premoženja nacionalizirana, nekaj članov družine pa pobitih.

Nekaj potomcev rodbine živi še danes.

Mesto Po mestu je še danes ohranjenih nekaj zgradb iz obdobja baroka, predvsem so razpoznavne po svojih

okrašenih pročeljih, balkonih in ostalih arhitekturnih posebnostih.

Grajska kašča in hlevi

Grajski hlevi (današnja glasbena šola) in kašča (stara zgradba nasproti glasbene šole) so spadali pod

posestvo družine Attems, ko je ta vladala v brežiškem gradu, vendar zaradi svoje manj prestižne

funkcije niso bili deležni posebne baročne predelave.

Prva stavba na mestu kašče se omenja že leta 1491, vendar današnje mogočno poslopje stoji tam od

začetka 18. stoletja, najverjetneje ga je dal sezidati Ignac Marija Attems. Tam so shranjevali pridelke,

ki so jih pridelali okoliški tlačani, predvsem žitarice, okopavine, gomoljnice in krmne rastline, prav

tako pa je tam živelo 70 do 80 krav molznic in vprežni voli, tam pa je potekala tudi izdelava

polmastnega švicarskega sira in masla. Je ena najlepše ohranjenih grajskih kašč v Sloveniji in je

uvrščena med 43 državnih spomenikov nepremične kulturne dediščine. Prostori so danes zapuščeni.

16

Slika 11: grajska kašča (vir: lastna fotografija)

Zgradba grajskih hlevov je v osnovi iz sredine 16. stoletja, sočasna gradnji gradu, vendar je danes

zaradi predelav močno izgubila svojo osnovno obliko. V notranjenosti je ohranjena velika dvorana,

nekdanji hlev s stebriščem in oboki. Konje so uporabljali za osebni in tovorni promet. Kočijaži v grajski

službi so bili eni izmed bolje plačanih uslužbencev, njihove družine so si namreč lahko vsak dan

privoščile pravo kavo in govejo juho, luksus, ki je bil omogočen le premožnejšim meščanom.

Stara lekarna

Stara lekarna je prepoznavna po renesančni fasadi in polkrožno oblikovanim portalom nad vhodom,

ter je najstarejša ohranjena hiša v Brežicah. V pritličju so bili nekoč nameščeni trgovski lokali in

številni lekarnarji. V polkožni niši v nadstropju je baročna podoba Marije iz druge polovice 18.

stoletja, prav tako pa je zanimiv zavit dimnik na strehi.

Hiša družine Del Cott V drugi polovici 18. stoletja je iz Italije v Brežice prišel Leonard Del Cott (1751 – 1814) s svojo družino

in odprl trgovino, ki je vseskozi nosila njegovo ime. Njihova hiša je ena izmed najlepših

poznobaročnih stavb v Brežicah, na oknih so ohranjene originalne kovane mreže in železna polkna,

ter vrata z železnimi vratnimi krili. Na eni izmed polken še danes najdemo začetnice trgovcev Del

Cott, na portalu nad vrati pa Leonardovo ime in letnico izgradnje hiše. Ohranjeni so kletni skladiščni

prostori, kamor so trgovci spravljali blago, ki je prispelo tudi po reki Savi, ki je tekla tik pod hišami na

zahodni strani mesta. Del Cottovi so bili najbogatejša in najuglednejša družina tistega časa v Brežicah.

Slika 12: napis nad vhodom v hišo (vir: lastna fotografija)

17

Družina najverjetneje izvira iz Španije. Leonardova trgovina

je delovala do leta 1933. Gustav Del Cott je leta 1836 z

odliko končal gimnazijo v Celju, leta 1843 pa na Dunaju

končal pravo. V revolucionarnem letu 1848 je bil poveljnik

brežiške narodne straže, leta 1850 pa je postal brežiški

župan. Mitra Kotte, njihova najmlajša živeča potomka,

rojena 1995 na Dunaju, je znana pianistka, ki je že nastopila

v brežiškem gradu.

Cerkev svetega Roka

V zapisih je omenjeno, da je vsaj leta 1658 tu že stala

cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju, današnja

cerkev pa je bila postavljena leta 1764 v spomin na kugo, ki

je mnogokrat razsajala po Brežicah, posvečena pa je svetem

Roku, ki je na romarski poti v Rim pomagal obolelim in še

sam zbolel za kugo, s tem pa postal priprošnik za kužne

bolezni. Za zdravje so ga prosili predvsem obrtniki in

orkodelci, ki so na Rokovo prinašali voščene in lesene

figuralne daritve ter naturalije. Pred drugo svetovno vojno

je bil najbol prazničen dan dan prav na god Svetega Roka,

16. avgusta, ko se je odvijal množično obiskan sejem.

Stavba je na zunaj precej preprosta, v oltarnem delu

prezbiterija je freska Marijinega vnebovzetja, ki je delo

Matije Schifferja iz začetka 19. stoletja. Ta kvaliteten primer poznobaročne arhitekture je pripisan

Lovrencu Pragerju.

Mestna hiša

Mestna hiša oziroma rotovž je poznobaročna stavba in je bila zgrajena v 18. stoletju. Poudarjeno ima

osrednjo os, ki jo v pritličju določa velik kamnit portal z Brežiškim grbom in letnico 1769, nad njim pa

je balkonček s trebušasto baročno ograjo, nad balkonom pa je strešni nastavek s trikotnim čelom in

uro. Na strešnem nastavku stojijo štiri baročne vaze z agavami, na vrhu čela pa je okrasna konica.

Slika 13: inicialke Lonarda Del Cotta na polknu (vir: lastna fotografija)

18

Slika 14: brežiški grb in letnica na portalu rotovža (vir: lastna fotografija)

Slika 15: brežiški rotovž (vir: lastna fotografija)

Frančiškanski samostan

V drugi polovici 17. stoletja je iz Bosne v Brežice prišel meniški red Frančiškanov, pod vodstvom hiše

Frankopan, ki so takrat vladali v Brežicah, med letoma 1660 in 1685, ob njem pa so sezidali baročno

cerkev svetega Antona Padovanskega, zavetnika živali, revežev, nosečnic. Leta 1669 so frančiškani

začeli z rednim poukom za dečke meščanskih rodbin, močno so vplivali na kulturo, šolstvo in socialo

mesta. Po potresu leta 1917 so stavbo prezidali v dvonastropno, kakršna je še danes. Med drugo

svetovno vojno so Nemci menihe izgnali, njihovo jedilnico spremenili v glavno pisarno za

19

preseljevanje prebivalstva. Cerkev in del samostana so porušili, v ostanku pa ustanovili nemško

gimnazijo in še dandanes v njenih prostorih obratuje gimnazija.

Stropne freske v še ohranjenem prezbiteriju cerkve sv. Antona Padovanskega, oziroma GIGA

Gimnazijska galerija, so trenutno večidel pod ometom in so pripisane dunajskemu slikarju Josefu

Edgarju Kleinertu po letu 1917. Osebje gimnazije želi v bližnji prihodnosti te freske odkriti in

konzervirati.

Ulica stare pravde

Ulica, danes znana kot Ulica stare pravde, se je nekoč imenovala Gasa, poteka polkrožno od starih

južnih mestnih vrat pri gradu, do nekdanje pošte, kjer se nasproti stavbe Narodnega doma priključi

glavni ulici. Del mestnega obzidja iz 16. stoletja je ohranjen le še v hrbtnih straneh hiš vzdolž ulice, na

nasprotni strani ulice, pa stojijo sklenjeno pozidane nizke hiše. Obrtniki, ki so se nahajali tam, so bili

kovač, ključavničar, lončar, krojač, čevljarji, soboslikarji, urar, mizar, tesar, klavec, gostilniška

najemnica, ob južnih vratih sta se nahajala še sedlar in tapetnik. Poleg tega pa so v hišah bivali tudi

stanovalci drugih obrti in poklicev, kot so zdravniki, živinozdravniki, uradniki, mostninar in arhitekt.

Zaključek Barok je bil zgodovinsko obdobje, ki je Brežicam dal današnjo podobo. Takrat je nastal dobršen del

brežiških znamenitosti, današnjo obliko pa sta dobila grad in staro mestno jedro. Kljub velikemu

številu zgradb, ki vsaj na prvi pogled izgledajo baročno, pa o mnogih ni najti veliko podatkov ali pa

sploh niso iz tega obdobja. Drugi znamenitosti mesta, ki pa nista baročni, sta vodovodni stolp in

železen most čez Savo in Krko.

Literatura in viri

• http://www.pmb.si

• http://www.publishwall.si/brezice

• http://www.visual-arts-cork.com/history-of-art/baroque.htm

• Počkar I., Jovanović, A., Olić, S., 2010, Brežice, mestne znamenitosti, Zavod za podjetništvo in

turizem Brežice, Brežice

• razni dokumenti iz Posavsega muzeja Brežice

• http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/

20

Baročni in srednjeveški festivali doma in po svetu

Dobre prakse podobnih prireditev po Sloveniji

Srednjeveški dan v Ljubljani - nastopi plesnih skupin v tematskih točkah, viteške igre oz. viteški turnirji, srednjeveški sprevod po Ljubljani.

http://filharmonija.si/post/249612/2-filharmonicni-festival-barocne-glasbe-2017

Festival srednjeveške in renesančne glasbe - v dvorani Bernard-Marie Koltès v Ljubljani, koncerti plesne glasbe iz tistega obdobja različnih skladateljev.

http://www.mini-teater.si/si/articles/3385/17-srednjeveski-dnevi-ter-16-festival-srednjeveske-in-renesancne-glasbe-2016

Varaždinski baročni večeri - tematski glasbeni nastopi; pevski zbor, ansambli, orkestrski nastopi, koncerti znanih skladateljev iz tega obdobja (J. S. Bach).

http://vbv.hr/en/programme/in-varazdin/

Srednjeveški preludij v Slovenj Gradcu - prikaz življenja v srednjem veku (tržnica, kuhinja, bolnišnica, orožarna, ipd.), uprizoritve pobiranja desetine, obsodba in sežig čarovnice, umivanje po srednjeveško, peka kruha, lokostrelski turnir.

http://www.slovenjgradec.si/Aktualno/Novice/ArtMID/564/ArticleID/3893/SREDNJEVE%C5%A0KI-PRELUDIJ

Srednjeveški dan na Velenjskem gradu - uprizoritve viteških bojev, srednjeveške plesne točke, tekmovanje v lokostrelstvu, srednjeveška kuhinja

Intervju z direktorico Muzeja Velenje:

Glavna ciljna skupina družine z otroci, podskupina ljubitelji obdobja.

Cilj so predvsem delavnice in aktivnosti namenjene za otroke. Na ta način starši radi pripeljejo svoje otroke saj si lahko ti kaj izdelajo, streljajo z lokom, se naučijo česa novega ali pogledajo predstavo. Poleg tega so tudi bolj tematske točke za ljubitelje, razne uprizoritve dogodkov iz tistih časov, gostinska ponudba v stilu tistega obdobja ter tematske stojnice, ki vse skupaj povezujejo.

http://www.velenje-tourism.si/dozivetja/dogaja-se/srednjeveski-dan-na-velenjskem-gradu

Tartini festival v Piranu - tematski glasbeni nastopi; ansambli, orkestri, solo violinski nastopi ipd.

http://tartinifestival.org/domov

Srednjeveški dnevi na Blejskem gradu - druženje z grofom, plesne aktivnosti z namenom prestavitve srednjeveškega plesa ter delavnice za učenje omenjenih plesov, obisk kovačnice, vinske kleti, in tiskarne, lutkovna predstava za najmlajše.

http://www.jezersek.si/si/novice/2017/06/71-11-Srednjeveski-dnevi-na-Blejskem-gradu

Ptujske grajske igre - otroške delavnice in animacije, grajska kuhinja z jedmi iz srednjeveškega obdobja, viteške igre, srednjeveški plesi ter poklon plemstva, grajska dirka po polžje (tekmovanje z nalogami in ugankami), ognjeni nastop

https://discoverptuj.eu/dogodki/event/ptujske-grajske-igre-2017/

21

Večina podobnih festivalov odvija poleti, namenjeni pa so predvsem za družine z otroci, ter poznavalce in ljubitelje tistega obdobja. Dogodki na temo baroka v Sloveniji kot tudi v Varaždinu so glasbeno obarvani, torej obstaja ciljna skupina ljubiteljev baročne glasbe.

Dobre prakse podobnih prireditev v tujini

Störtebeker srednjeveške igre, Rugen Nemčija - predstave na kopnem ter na vodi, več kot 150 nastopajočih, 30 konjev, divji jezdeci, 4 ladje, akrobacije, ognjemet.

http://www.stoertebeker.de/

Mercado medieval v Obidos, Portugalska - predstavitev sokolarstva, parade, viteški turnirji, glasbene predstave, gledališke predstave, najem kostumov, srednjeveške pojedine, potujoči pevci, žonglerji, plemiči, berači, plesalci, stojnice.

http://mercadomedievalobidos.pt/

Tortosa renesančni festival, Španija - postavljeno v 16. stoletje, okrašene stavbe ter zidovi v starem mestnem jedru, domačini se oblečejo v kostume, srednjeveška kuhinja, uprizoritev vsakdanjega življenja, predstave, animacije uličnih umetnikov, glasbenikov ter popotnikov, ulične parade, uprizarjanje raznih obredov.

http://www.festadelrenaixement.cat/en/festa/the-festa-of-renaixement

Viagem srednjeveška, v Santa Maria da Feira, Portugalska - prikaz vsakdanjega življenja plemičev ter nižjega sloja, vpogled v portugalsko dediščino, gastronomsko obarvan praznik, trgovanje na stojnicah kot so to počeli v preteklosti, predstavitev raznih obrti - kovači, peki itd., spopadi z meči, uprizoritev bitke, akrobati, žonglerji, požiralci ognja.

http://www.viagemmedieval.com/

Renesančni festival v Koprivnici, Hrvaška - prikaz raznih obrti, viteški boji, stojnice s hrano, ulični zabavljači, glavna tema za leto 2017 je zdravilstvo “Kopriva in eliksir”.

http://www.renesansnifestival.hr/

Srednjeveški festival v Horsens, Danska - predstavitev srednjeveške obrti, glasbe, načina življenja, umetniki in skupine iz cele Evrope, akrobati, žonglerji, plesalci, glasbeni nastopi, uprizarjanje srednjeveških bojev, aktivnosti za otroke, prodaja spominkov - srednjeveške obleke, leseni meči, usnjene torbe, viteška oprema, lesene sklede itd.

http://www.middelalderfestival.dk/

Zgodovinski Burgenfest v Manderscheid, Nemčija - turnirji v mečevanju ter lokostrelstvu, glasbeniki, žonglerji, požiralci ognja, lutkovna predstava v grajski kleti, otroški turnirji, povdarek na srednjeveški obrti - kovač, izdelovalec svetilk, cvetličar.

http://www.burgenfest.info/englisch.htm

Angleški srednjeveški festival v Herstmonceux gradu, Anglija - uprizoritve obleganja gradu, bitke za grad, parade, sokolarstvo, čarovniki, jokerji, srednjeveška lutkovna predstava, preko 200 obrtnikov in trgovcev, otroško kraljestvo s predstavami, tekmovanje najboljših lokostrelcev v Evropi, avtentični turnirji v spretnostih z orožji, dve veliki gostilni “taverne” kjer ponujajo pečenega prašiča in pijačo iz tistega obdobja.

http://www.englandsmedievalfestival.com/medieval/Visitors-info/Whats-on/

Feira Franca, srednjeveški festival v Pontevedra, Španija - domačini in obiskovalci se oblečejo v kostume in noše, uprizoritev transporta vina, viteški turnirji, razne obrti, hrana ima pomembno vlogo na festivalu, ulična zabava, druge kulturne in zgodovinske dejavnosti.

http://www.visit-pontevedra.com/ing/8/261/feira+franca.html

22

Rothenburg Imperial mestni festival - Reichsstadt Festtage, Nemčija - gledališče na prostem, oživitev starega vzdušja, ponovna vzpostavitev tradicionalnih poklicev, procesija s topovi, ognjemet, veliko kulinarične ponudbe s tradicionalno hrano in vini.

https://tourismus.rothenburg.de/index.php?id=682

Srednjeveški festival "Middeleeuws" v Ter Apel, Nizozemska - tema festivala v letu 2017 je “Gradnja v srednjem veku”, uprizarja 13. stoletje, v bližini samostana (spada pod UNESCO) je postavljen kamp kjer začasno živijo kot v srednjem veku - oblačila, obutev, kuhanje na ognju, molitve itd., za zabavo skrbijo čarovniki, jokerji, glasbeniki, žepar, velika srednjeveška pogostitev z jedmi iz srednjega veka, predavanja o tem mestecu v srednjem veku, delavnice, program za otroke.

https://middeleeuwsterapel.nl/

Rimljani in kartažani v Cartagena, Španija - domačini so oblečeni v kostume, prikazovanje junaških dogodkov, parade na ulicah, uprizoritev ustanovitve Qart Hadasht (sedaj Cartagena) ter uničenje Sagunta (mesto, ki je bilo uničeno v bitki med kartažani in rimljani), uprizoritev prihoda Hannibala (eden najboljših vojaških poveljnikov v zgodovini) v Rim, pokora Hannibala, boj za osvojitev Qart Hadasht.

http://www.cuandopasa.com/index.php?v=v38984e

23

FESTIVAL ŠPANCIRFEST IN BAROČNI VEČERI V VARAŽDINU, KOT PRIMERA DOBRE PRAKSE

Oba dogodka sta predstavljena na spletni strani turizma v Varaždinu (www.tourism-varazdin.hr), kjer pod zavihkom Turizem najdemo kratke opise tudi vseh drugih dogodkov, ki se v mestu dogajajo skozi celo leto. Pri vsakem dogodku je tudi povezava na uradno spletno stran dogodka, kjer so zapisane podrobnejše informacije.

FESTIVAL ŠPANCIRFEST

Prvi Špancirfest je bil organiziran pred osemnajstimi leti, kot prvi ulični festival na Hrvaškem in je danes eden izmed najbolj obiskanih nacionalnih festivalskih dogodkov. Ideja tega festivala je, omogočiti dovolj raznolikih in zanimivih vsebin za 10 dni festivala, da ta v vsakem obiskovalcu vzbudi občutek pripadnosti skupnosti ter, da spodbuja ustvarjalno mišljenje in svobodno izražanje. Festival združuje profesionalne in ljubiteljske umetnike z vsega sveta. Od glasbenikov različnih žanrov do uličnega gledališča in multimedijskih predstav, ki zgodovinsko središče Varaždina spremenijo v umetniško delavnico, v katerih sodelujejo obiskovalci in umetniki. Letos bo festival potekal že 19. in sicer od 18. – 27. avgusta (Tourism Varaždin 1, b.d.).

Gre za najbolj obiskan festival te vrste na Hrvaškem. Špancirfest združuje glasbenike, skupine, gledališka društva, ulične performerje in vizualne umetnike (slikarje, risarje, multimedijske ustvarjalce). Gre za ustvarjalne delavnice, ki potekajo na prostem, kjer umetniki in obiskovalci enako sodelujejo. Tako imajo obiskovalci edinstveno priložnost za srečanje različnih umetniških izrazov in da aktivno sodelujejo v nekaterih od njih. Prav tako imajo možnost sodelovati in spoznati številne strokovnjake iz kulturnih in kreativnih področij, da lahko razvijejo svoja znanja in spretnosti ter razširijo svojo mrežo poslovnih stikov. Gre torej za odlično priložnost sodelovanja ljudi z različnih področij in interesov (Tourism Varaždin 1, b.d.).

V času festivala se odvijajo različni dogodki, na različnih lokacijah v baročnem centru mesta, nekatere delavnice pa potekajo tudi v zaprtih prostorih.

Za pomoč pri organizaciji, zbirajo prostovoljce, največkrat študente, ki skrbijo za akreditirane goste, torej nastopajoče, tehnične zadeve, garderobo. Prostovoljci so tudi informatorji na TICu ter asistentje za odnose z javnostjo. Prav tako izdajajo akreditacije in pomagajo pri realizaciji uličnega programa. Pogoji so: polnoletnost, izkušnje s podobnim delom, obvezno govoriti vsaj enega od tujih jezikov (angleški, nemški, francoski, španski, italijanski jezik). Za delo informatorja je priporočljivo imeti diplomo prve stopnje ali magisterij iz turistične stroke (Tourism Varaždin 1, b.d.).

Kreativce in umetnike za potrebe delavnic na festivalu organizatorji vabijo k sodelovanju preko razpisanih natečajev, že v mesecu maju. Natečaji so različni, glede na tematiko delavnic, ki se bodo na določenem trgu odvijale v času festivala. Prav tako preko natečajev in razpisov zbirajo sodelujoče za ponudbo hrane, šotorov in ostale tehnične opreme in redarske službe. Ponudniki pa lahko zakupijo prostor za svojo stojnico na festivalu, za kar izpolnijo spletno prijavo in vso ostalo potrebno dokumentacijo dostavijo na urad za turizem mesta Varaždin (Špancirfest, b.d.).

PROGRAM

Program festivala je razdeljen na 2 dela – glavni in spremljevalni program.

24

Glavni program zajema 4 glasbene odre z različno zvrstjo glasbe, ulične zabavljače (performerji, akrobati, ulična gledališča in ulični glasbeniki), kino pod zvezdami, otroško gledališče, igrane predstave – igre in kreativne delavnice za vse starostne skupine (od kreativnega recikliranja odpadkov do uporabnega designa) (Špancirfest, b.d.).

Kot spremljevalni program pa pripravijo različne razstave, diskusije, promovirajo lokalno umetnost in komične risbe (stripe) ter mnogo drugega. Lansko leto, se je na festivalu Špancirfest izvedlo 202 programov - 495 dogodkov, sodelovalo pa je 727 ljudi iz kreativne industrije (iz Hrvaške, iz 17 evropskih držav in iz 5 neevropskih držav). V letu 2012 je bilo izvedenih celo več kot 250 programov (Špancirfest, b.d.).

Vsako leto lahko obiskovalci Špancirfesta tudi uživajo v bogati gastronomski ponudbi, ki je pripravljena po tradicionalnih receptih. Navadno se vsako leto zbere tudi okrog 150 razstavljavcev, v 2016 se jih je zbralo 120, ki prodajajo izdelke tradicionalnih obrti in obrti sodobne umetnosti, ki temeljijo na hrvaški etnološki in kulturni dediščini. Prav tako na stojnicah prodajajo artefakte umetnikov in razne spominke (Novi list, 9.7.2017).

Špancirfest uradno začno z ognjemetom, pozdravom župana in drugih pomembnejših oseb ter nadaljujejo z glasbo v večernih urah in številnimi nastopajočimi zvezdniki na odrih po mestu (Novi list, 9.7.2017).

Letos, v letu 2017, bo festival Špancirfest obiskovalcem ponujal kar več kot 400 različnih vsebin oziroma dogodkov. Letošnji festival se bo odvijal pod sloganom »Pokreni svoju kreativnost« oziroma »Prebudi svojo kreativnost«. Poleg številnih znanih glasbenikov, se bo odvijalo več kot 60 programov na ulicah mesta, kjer bo nastopalo tudi več kot 20 uličnih glasbenikov. Letos bodo zaradi potrebe po več prostora, Špancirfest razširili še na 2 dodatni ulici (Novi list, 9.7.2017).

25

VSTOPNICE

Večina kulturno – zabavnih programov je brezplačnih, navadno je potrebno kupiti vstopnice za koncerte v starem mestnem jedru in za koncerte, ki se odvijajo v notranjih prostorih, na primer v športni dvorani, in pa za dobrodelni koncert, seveda če ga tisto leto prirejajo. Vstopnice je vsako leto mogoče kupiti na vseh prodajnih mestih Eventima oziroma na njihovi uradni spletni strani ali na uradni spletni strani dogodka Špancirfest (www.spancirfest.com). Letošnja cena vstopnic, do dne 15.7.2017, še ni znana (Špancirfest, b.d.).

OBISKOVALCI

V letu 2016 so skozi vseh 10 dni festivala Špancirfest, zabeležili več kot 265.000 obiskovalcev. Po opažanjih Turistično informacijskega centra, se Špancirfesta, vsako leto, udeležuje vse več tujih turistov, ki prihajajo individualno in v skupinah. Po poročanju časopisa Novi list so bile v letu 2016 napolnjene tudi skoraj vse namestitvene kapacitete v Varaždinu in bližnji okolici, v času festivala. V 18. letih, od kar se festival prireja, naj bi ga obiskalo več kot 3 milijone obiskovalcev, izvedenih pa je bilo skupaj že več kot 4000 različnih programov z okrog 10.000 izvajalci (Novi list, 29.8.2016).

VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI

V Varaždinu vsako leto prirejajo Varaždinske baročne večere. Letos bo nacionalni festival potekal že 47. in bo trajal od 22.9. – 2.10.2017. Gre za glasbene večere oziroma koncerte baročne glasbe, ki se odvijajo na različnih prizoriščih – v cerkvah in koncertnih prizoriščih. Varaždinski baročni večeri so tradicionalni in ambientni festival, ki združuje baročno glasbo, arhitekturo palač, gradov, cerkva, cvetja, pokrajine, okusov, vonjev in občutkov. Gre za največji in najstarejši festival, ki je specializiran za baročno umetnost (Tourism Varaždin 2, b.d.).

Večeri so obarvani z baročno glasbo skladateljev kot so J.S.Bach, GF Handel, A. Vivaldi, H. Purcell, Scarlatti in drugih. V zadnjih letih so k sodelovanju povabili tudi številne ugledne tuje soliste in ansamble baročne glasbe. V glasbenem programu med Varaždinskimi baročnimi večeri potekajo tudi številni spremljevalni dogodki, kot je na primer kulinarika iz tega obdobje, ki dopolnjujejo kulturno vzdušje in poslanstvo baročnega festivala (Tourism Varaždin 2, b.d.).

Letos se bo med 22.9. in 2.10.2017 odvilo 19 dogodkov, katerih cene vstopnic so 10€ ali 12€. Vstopnica enega izmed koncertov je 33€, nekateri dogodki pa so celo brezplačni. Vstopnice je mogoče kupiti tudi preko spleta (Varaždin baroque evenings, b.d.)

Spletna stran dogodka: http://vbv.hr/

26

Terminski pregled podobnih dogodkov v Sloveniji

2. Filharmonični festival baročne glasbe - 13. - 20.1

Srednjeveški dnevi na Blejskem gradu - 3. - 4.6

Ptujske grajske igre - 17.6

Srednjeveški preludij v Slovenj Gradcu - 17. - 18.6

Srednjeveški dan na Velenjskem gradu - 18.6

Tartini festival - 17.8 - 14.9

Starotrški dan v Šaleku - 19.8

Srednjeveški dan na gradu Rajhenburg v Brestanici - 19.8

Varaždinski baročni večeri - 22.9 - 2.10

Terminski pregled podobnih dogodkov v tujini

Mercado medieval v Obidos, Portugalska - 13.7 - 6.8

Tortosa renesančni festival, Španija - 20.7 - 23.7

Störtebeker srednjeveške igre, Rugen Nemčija - 24.7 - 9.9

Viagem srednjeveška, v Santa Maria da Feira, Portugalska - 2.8 - 13.8

Renesančni festival v Koprivnici, Hrvaška - 24.8 - 27.8

Srednjeveški festival v Horsens, Danska - 25.8 - 26.8

Zgodovinski Burgenfest v Manderscheid, Nemčija - 26.8 - 27.8

Angleški srednjeveški festival v Herstmonceux gradu, Anglija - 26.8 - 28.8

Feira Franca, srednjeveški festival v Pontevedra, Španija - 1. vikend v septembru

Rothenburg Imperial mestni festival - Reichsstadt Festtage, Nemčija - 1.9 - 3.9

Srednjeveški festival "Middeleeuws" v Ter Apel, Nizozemska - 2.9 - 3.9

Rimljani in kartažani v Cartagena, Španija - 15.9 - 24.9

Poletne počitnice Jesenske počitnice

Prednosti Slabosti Prednosti Slabosti

Lepše vreme Veliko podobnih/konkurenčnih dogodkov

Manj podobnih/konkurenčnih dogodkov

Možnost slabšega vremena

Največ obiskovalcev Term Čatež

Odsotnost ljudi potrebnih za

Prisotnost ljudi potrebnih za

Manjše število turistov

27

organizacijo organizacijo

Odsotnost domačinov (dopust, morje)

Prisotnost domačinov

VIRI Novi list (29.8.2016). Osamnaesti varaždinski Špancirfest posjetilo više od 265 tisuća šetača.

Dostopno na: http://www.novilist.hr/Scena/Osamnaesti-varazdinski-Spancirfest-posjetilo-vise-od-265-tisuca-setaca?meta_refresh=true, 15.7.2017

Novi list (9.7.2017). Špancirfest ove godine donosi više od četiri stotine raznih sadržaja. Dostopna na: http://www.novilist.hr/Scena/Showbiz/Spancirfest-ove-godine-donosi-vise-od-cetiri-stotine-raznih-sadrzaja?meta_refresh=true, 15.7.2017

Špancirfest (b.d.). Dostopno na: http://spancirfest.com/en/about-festival/, 14.7.2017

Tourism Varaždin 1 (b.d.). Špancirfest. Dostopno na: http://www.tourism-varazdin.hr/sl/portfolio/spancirfest/, 13.7.2017

Tourism Varaždin 2 (b.d.). Varaždinske barokne večeri. Dostopno na: http://www.tourism-varazdin.hr/sl/portfolio/varazdinske-barokne-veceri/, 15.7.2017

Varaždin baroque evenings (b.d.). Program. Dostopno na: http://vbv.hr/en/programme/in-varazdin/, 16.7.2017

28

Osnutek zgodbe festivala – dan otvoritve Viteške dvorane

Zgodba

V Brežicah na gradu vse vrvi in je polno napetega, živčnega vzdušja. Danes je namreč dan uradne, končne otvoritve Viteške dvorane. Attemsovi, pred kratkim obogatela pomembna družina, so pred letom naročili končanje dvorane. 365 dni je Karel Frančišek Remb skupaj s svojo delavnico pomočnikov hitel in obnavljal dvorano, da bo vredna slave, moči in ugleda družine Attems ter končana v roku enega leta.

Čeprav Attemsovi niso bili vitezi, so si želeli s poimenovanjem v Vitezovo dvorano, postaviti veličasten spomenik in opomniti vse na svoj ugled. Za otvoritev so načrtovali gala ples in na dan tik pred gala plesom Remb odgovarja na njihova vprašanja, zagotavlja, da bo čudovito, in še ves dan priganja delavce k zadnjim finesam, kjer pa tudi vse ne gre kot po načrtih. Nekje se zruši del postavitve, drugje se delavci predolgo zadržijo v vinski kleti. Attemsovi otroci pa iz dolgočasja uganjajo norčije. Na obisk pridejo tudi sosednji Moškoni, malo iz zavisti, malo iz radovednosti, in že čez dan se gospe med seboj kosata, katera je bolj plemenita in pomembna.

Glavni junak dneva Karel Frančišek Remb, slovenski slikar, mojster učen v Italiji, pa mora manevrirati med uglajenostjo gospode, nesrečami na delu, radovednostjo meščanov in navadne »raje«, da bo zvečer lahko zares odprl Viteško dvorano vsem v navdušenje in sebi v večno slavo.

Glede na to, da je osnovna ideja ohraniti festival tudi na dolgi rok, bi lahko pri kasnejših izvedbah uprizorili kakšen drug zgodovinski dogodek, ki se je v obdobju baroka zgodil v Brežicah ali okolici. Na ta način bi festivalu lahko vsako leto določili “tematiko” (v tem primeru dan odprtja viteške dvorane) in na ta način ohranjali rdečo nit festivala skozi prihodnje izvedbe.

Možne osebe

- Karel Frančišek Remb – slikar (star okoli 25 let)

- Ignac Marija Attems – plemič, naročnik poslikav (star okoli 50 let)

- Marija Regina Attems, rojena Wurmbrand – žena Ignaca Marije Attemsa

- Ernest Amadej Attems – Ignacov sin (star okoli 6 let)

- Franc Dizma Attems – Ignacov sin (star okoli 15 let)

- Tadej Kajetan Attems – Ignacov sin (star okoli 13 let)

- Drugi plemiški otroci – nismo zasledili podatkov o nobenih drugih družinskih članih, vendar jih bi lahko mogoče dodali, morda sina in hčer, vsakega iz ene družine in vpletemo nekakšno Romeo/Julija zgodbo

- Frančiškanski menih(i)

- najbogatejši meščan (star okoli 50 let) in njegova družina – po podobi Leonard del Cott, se ga nadomesti z drugim bogatašem, saj del Cottovi takrat še niso živeli v Brežicah

- 10 ali več služabnikov (kuharji, gradbeniki, služabniki, spletične... verjetno dokaj več)

- Attemsov in Mosconov glasnik

- Plemiški gostje za pojedino

29

Možni dogodki

1) Remb v pogovoru z Ignacom Attemsom o večernem plesu (da je gledalcem predstavljeno zgodovinsko ozadje in dogajanje na festivalu).

Ignac povpraša Remba o poteku del in o času zaključka, ta mu pa odgovarja, da je vse v najlepšem redu in, da doda zgolj še zaključne podrobnosti ponekod. Preko pogovora se razkrije, da Remb na dvorani dela že 356 dni, da je leto 1703, da je tema za poslikave bila antična mitologija, da si Ignac želi z razkošjem dvorane povečati prestiž in zgled pri ostalih plemičih, predvsem pa se pohvaliti pred baronom Mosconom.

Kraj dogajanja: Grajsko dvorišče

Čas dogajanja: jutro(10:00)? Otvoritev dogajanja?

Osebe: Karel Frančišek Remb in Ignac Marija Attems

Natančnejši opis: Remb gre na jutranji sprehod, kjer naleti na grofa Attemsa, ki se v preprosti jutranji halji prav tako sprehaja čez posestvo. Remb ga pozdravi, kakor se spodobi, Ignac pa ga povpraša kako napredujejo dela. Remb mu odogovri, da dela napredujejo kot pričakovano in, da bi do poldneva mogel končati, če ne bo prišlo do zapletov, da je vse v najlepšem redu in, da so potrebne zgolj še zadnje podrobnosti na nekaterih obrazih. Ignac zadovoljen pokima in se izgubi v svojih mislih za trenutek, nato pa – še vedno odsosten – poln sanjarjenja začne slaviti umetnika in sebe, da jima je manj kot v letu in enem dnevu uspelo ustvariti najlepšo dvorano na tej strani Jadrana, in da bosta čaščena kot antični junaki na poslikavah še tisoč let, vse do leta 2703. Remb se ponosno nasmehne in reče, da bo Sveto Rimsko Cesarstvo takrat nedvomno še stalo. Ignac naprej sanjari o zavisti ostalih plemičev, predvsem o ljubosumju barona Johanna Baptista Moscona. Remb mu pa reče, da če se bo v jutranji halji še naprej sprehal po gradu ne bo navdušil nikogar. Ta mu nakloni grd pogled, vendar se mu pogled hitro zjasni in da Rembu prav, nato pa odhiti v grad, saj naj bi obiskovalci z gradu Pischätz kmalu prispeli, kakor pojasni Rembu, ta pa odide v svojo smer v grad.

2) Prihod Mosconov v grad, Attemsi jih sprejmejo (predstavitev oseb)

Attemsi prihitijo na dvorišče in kmalu za tem vstopi glasnik Mosconov, ki napove svojega gospoda in njegovo družino (od vsakega pove ime in nazive, okrancljano in baročno lahko poudarja njihove lastnosti, da se dobi približna predstava o njih – naprimer »najplemenitejši baron Janez Pavel Moscon...«) na kar mu odgovori Attemsov glasnik, ki na enak način predstavi svoje. Prvo Mosconov stopi do vsakega od Attemsov in spregovori nekaj besed z njim – največ seveda z Ignacom, nato pa še njegova žena. Dajo si roke in dame poljubijo na dlani itd. Za tem Ignac povabi Mosconovo družino in spremstvo na ogled posestva in okoliškega ozemlja, zato oddidejo iz gradu, morda na sprehod po mestu.

Kraj dogajanja: Grajsko dvorišče in glavna mestna ulica

Čas dogajanja: poldne(12:00)?

Osebe: Družina Attems, družina Moscon, služabniki

Natančnejši opis: Lepo oblečeni Attemsi prihitijo na dvorišče, kjer so njihovi služabniki že zbrani in jih čakajo na svojih položajih (vsekakor glasnik, mogoče še dekle/spletične, stražarji, običajni služabniki...). Kmalu za tem pa skozi vhod pride glasnik Mosconov (ti se bi lahko sprehodili skozi

30

mesto, da bi pritegnili gledalce – parada z bobni/glasbo/naznanjanjem s strani glasnika... da vzbudi pozornost, če bi bilo možno se lahko pripeljejo na kočiji, medtem ko služabniki hodijo za njimi). Mosconov glasnik napove svoje gospode vsem zbranim, ti pa nato vstopijo na grajsko dvorišče. Prvo Mosconov baron stopi do vsakega od Attemsov in spregovori nekaj besed z njim – največ seveda z Ignacom, nato pa še njegova žena. Dajo si roke in dame poljubijo na dlani itd. Za tem Ignac povabi Mosconovo družino in spremstvo na ogled posestva in okoliškega ozemlja, zato oddidejo iz gradu, morda na sprehod po mestu, spet z vzbujanjem pozornosti(treba določiti člane družin za nadaljnje pisanje).

3) Problemi pri Rembovem delu (zruši se del postavitve, otroci mu ukradejo čopiče, medtem gredo delavci v klet se ohladiti in spiti nekaj vina)

V tem delu bi predvsem poudarili Rembovo delo, otroci bi prišli do njega in ga spraševali o njegovem delu on jim bi pa na poenostavljen način razložil kako se slika freske, kakšne barve uporablja in ostale podrobnosti tehnike (tako, da se tudi gledalcem predstavi tehnika izdelave fresk), nato pa bi se podrl eden izmed slikarskih odrov, zato bi Remb odvrnil pozornost od otrok in šel kritizirati delavce, otroci bi pa med tem ukradli čopiče, paleto, Remb to ugotovi in se napoti za njimi, delavci pa skomignejo in tudi oni oddidejo od dela v grajsko klet/kuhinjo na premor

Kraj dogajanja: Viteška dvorana

Čas dogajanja: 14:00?

Osebe: Karel Frančišek Remb, otroci, delavci

Natančnejši opis: Remb stoji pri delovni mizi in meša barve, medtem ko si delavci dajejo opravke s gradbenimi odri, kjer še freske niso končane. Otroci ga radovedno sprašujejo kdaj bodo slike končane, Remb jim pa odogvori, da so že skoraj končane, otroci pa ga sprašujejo še naprej, on jim pa –kljub temu, da jim je že velikokrat povedal – potrpežljivo odgovarja na vprašanja. Pove jim da je to oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet, s katerim se neizbrisno zlijejo in slika ostane na zidu za vedno in da nanesejo le toliko ometa, kolikor lahko poslika v enem dnevu. Uporablja naravne barve in pigmente, kot vezivo pa jajca. Ko otrokom to razloži se prevrže del slikarskih odrov, zato Remb nejevoljen odide do delavcev in jih začne kritizirati, otroci pa se spogledajo, zasmejijo in pograbijo čopiče iz mize, ter stečejo ven. Remb nahitro skritizira delavce, jim reče naj bodo previdni, da ne poškodujejo že narejenih fresk in naj pohitijo, ker časa na pretek vseeno nimajo, nato pa odide nazaj k mizi, da bi nadaljeval z mešanjem barv. Zgrožen ugotovi, da so čopiči izginili in povpraša gledalce, če so videli, kam so šli. (recimo, da mu gledalci odgovorijo) Zavzdihne in odide ven. Delavci se spogledajo, vprašajo gledalce, če jih bodo zatožili, če si vzemejo odmor (recimo, da odgovorijo, da ne) in tudi oni odidejo iz sobe.

4) Življenje podložnikov (Delavci se zadržijo in se pogovarjajo s kuharicami o tem kaj bo za večerjo – predstavitev hrane, življenja podložnikov)

Delavci se zatečejo v vinsko klet/kuhinjo, kjer začnejo piti vino, in se s kuharicami pogovarjajo o napornem delu, premalo počitka in slabi plači – tipičnih problemih takratnih in današnjih delavcev, in tudi o ogorčenjem nad zapravljenjem plemičev, kuharice pa povedo o tem, kako je biti služabnik v gradu. Delavci se pozanimajo o obrokih, ki jih kuharice pripravljajo za zvečer, s čemer se predstavi plemiška kuhinja tistega časa, oni se pa lahko pritožujejo nad revno hrano njih in njihovih družin.

5) Prijateljsko rivalstvo med Mosconovo in Attemsovo gospo, pomerjata pričeski, obleke... – predstavitev ženskih oblek, nakita, ličil…

31

Attemsi in Mosconi se vrnejo iz ogleda posestva, gospoda se odpravita po svoje (debatirata o umetnosti, poslih, ...), otroci se gredo skupaj nekam zabavati, gospe pa sta glavni junakinji tega dogodka. Skupaj s svojimi spletičnami se odpravita v sobane, kjer se urejata in pogovarjata. Druga drugo želita prekašati v uglajenosti, učenosti in lepoti. Govorita o umetnosti, glasbi, svojih vrtovih, nakitu, ličilih, spletične jima urejajo pričeski in ličila, oblečeta se v najfinejši obleki, ki jih premoreta. Skozi pogovor predstavita ležerno življenje plemkinj, udeleževanje plesov/pojedin, branje knjig, pomaganje možem pri urejanju posesti (predvsem kakšna papirologija), skrb za otroke.

6) Ljubezenska zgodba med mladostnikoma iz dveh družin (če srečna ljubezen zgolj za popestritev, če nesrečna da predstavi težave pri razmerjih tistega časa – nezmožnost poroke zaradi političnih razlogov, ali nedovoljenja poroke med plemiči in meščani)

Dodali bi neko Attemsovo mlajšo sorodnico in Janeza Jakoba Moscona (starega 30 let) Če najdemo zgodovinske podatke o resničnih bi bilo najbolje (zadostovalo bi, če sta približno enake starosti), vendar jih lahko tudi sami dodamo po mojem mnenju. Lahko bi se srečala med sprehajanjem po gradu, in načela pogovor. Poznata se že od prej in sta drug drugemu všeč, vendar njuni starši verjetno ne bi sploh želeli slišati za kakšno poroko, saj je en ali pa oba že obljubljena nekomu drugemu za poroko (poiščemo kakšne druge lokalne plemiče). Pogovarjata se lahko o problemih mladih v tistem času, predvsem o porokah zgolj iz politične koristi, ne pa ljubezni. Osvetlita tudi probleme porok med plemiči in nižjimi sloji. Na koncu se odločita, da bosta prenehala s svojim razmerjem, da ne bi prinesla sramote družinama, če pa ugotovimo, da sta bila kakšna otroka poročena pa lahko odidema do staršev in se jim zoperstavita in dosežeta poroko. Glaven smisel njunega pogovora bi bil slavljenje ljubezni in kritika političnih porok.

7) Remb najde otroke in se vrne na delo, takrat lahko pride Leonard del Cott (kakšen drug meščan) in radovedno sprašuje o delu – morda si tudi sam želi omisliti kaj takega(predstavitev meščanskega življenja), nato pa mora Remb zvleči delavce iz vinske kleti

Remb na dvorišču naleti na otroke, ki so mu ukradli čopiče, jih rahlo okrega, vzame čopiče in jih napodi nazaj igrati. V tem pride v grad Leonard del Cott, radovedno gledajoč okoli sebe. Ko naleti na Remba ga vljudno povpraša o delu in večerni otvoritvi. Pozanima se o ceni dela in razloži Rembu, da tudi on razmišlja, da bi si dal poslikati kakšen del hiše. Remb mu odgovori in se pozanima s čim se ukvarja, trgovec mu pa razloži in pove o svojem deu, da je gledalcem predstavljeno življenje višjega sloja meščanov, predvsem trgovcev, po pogovoru Remb sliši smeh delavcev iz kuhinje, zato se napoti tam, da bi jih napodil nazaj na delo.

8) Prihod gostov

Ko se zvečeri začnejo prihajati Attemsovi gostje, na dvorišču se odvija sprejem, Ignac ima govor, kjer nagovori vsakega plemenitega gosta posebej, izrazi svoje veselje, da jih je toliko prišlo, opiše svojo posest (grad) in njegovo zgodovino in se pohvali s svojim preurejanjem in povzdvigovanjem gradu na enak položaj z vsemi gradovi v Italiji, Svetem Rimskem Cesarstvu, Madžarskem in drugje. Po končanem govoru jih povabi na ogled posestva in pojedino.

Na dvorišču se začnejo nabirati gostje, veliko meščanov, ki jim ni treba določiti posebnih imen, pozanimamo pa se pri okoliških kulturnih/zgodovinskih društvih, ki se ukvarjajo s podobnim obdobjem, če bi bili pripravljeni predstavljati kakšne plemiče. Ko se nabere dovolj veliko število gostov pride pred njih Ignac in ima govor, za njim stoji njegova družina iin straža, ter pove o zgodovini gradu in mesta, svojem fevdu, zgodbi za slikarijami in umetniku. Tu predstavi vso zgodovino gradu (vsaj od prenove leta 1515, saj se pred tem ne zdi tako pomebno, in kaže svoj vzvišen pogled in prezir do kmetov, ki so takrat požgali grad, nato malo opiše komu je pripadal skozi zgodovino in kako je prišel v roke njegovi družini) in o freskah ter Ovidovih Metamorfozah, česar še gledalci ne vedo. Nato povabi goste na sprehod po grajski posesti (gledalci lahko gredo zraven, Ignac pa medtem opisuje posamezne dele gradu in okolice, razloži freske na posameznih delih in tako naprej – s tem se

32

predstavi grad gledalcem, ki ga še ne poznajo). Nato gredo vsi skupaj v Viteško dvorano, kjer se lahko začne pojedina.

9) Rembovo končanje dvorane in večerni ples s pojedino, glasbo...

V Viteški dvorani Remb delavce priganja, da mu pomagajo kakor lahko, sam pa hiti z zadnjimi detajli na zadnji sliki. Ravno ko konča, zaslišijo zvok prihajajočih plemičev in hitro pospravijo, ter stečejo iz dvorane. Plemiči vstopijo, se posedejo za mizo, kjer ima Ignac spet govor, hvali delo umetnika in se pri tem vpraša kje je Remb. Ta prihiti v dvorano in se vsede na častno mesto ob Ignacu, ki mu je pripravljeno, ta ga pa prosi naj se mojster predstavi in razloži svoje delo gostom. Remb pove nekaj malega o sebi in o freskah, nato pa se pojedina in ples začnejo.

Ko ljudje pridejo dvorano Remv in delavci hitro končajo z delom, delavci pa stečejo iz dvorane, Remb pa zasede svoj položaj ob Ignacu. Delavci lahko odnesejo stvari, nato pa se vsedejo na svoje mesto v dvorani, da se malo zapolni z ljudmi v oblekah primernimi za obdobje (seveda se nižji sloj posede stran od plemičev, vsi igralci služničadi bi se posedli tam, potem ko bi na mizo prinesli pojedino(kuharice ali pa naključni služabniki)). Preden bi se začelo jesti bi Ignac povedal nekaj malega o Rembu in nato bi ta nadaljeval govor, kjer bi povedal o sebi (od kod je, kje se je šolal in tem delu), potem pa še interpretacijo fresk. Vmes bi ga Ignac prekinjal in ponekod poveličeval sebe in svojo družino (predvsem pri freskah, ki predstavljajo čednosti in znanosti – na stropu). Ko bi se govor končal bi nazdravili na Remba in Ignaca, nato pa bi se začelo jesti, po obroku bi se odvijal ples in večerni program.

Lahko bi prodajali »vstopnice« na večerjo za simbolno ceno in bi se lahko obiskovalci udeležili te večerje, drugače pa zgolj zabave.Te predstave bi se odvijale vsakih nekaj ur, ali čez cel dan ali pa popoldne, treba ugotoviti, kdaj bo to pritegnilo največ ljudi.

Skozi cel dan bi se na grajskem dvorišču ali pa na kakšen drugem izbranem mestu lahko odvijala »baročna tržnica«, kjer bi se predstavili obrtniki, ki delajo znajo te stare obrti, potekale bi plesne vaje, igre za otroke, konec koncev bi lahko bila tudi baročna kuhinja, kjer bi si obiskovalci lahko kupili za jesti... v glavnem zabavne stvari za delati med čakanjem na dele predstave.

Po drugi strani bi pa morda bilo bolje, da bi predstave bile združene v eno ali dve daljši, da bi se vse odvilo na enkrat, morda kot spektakel dneva.

Problem je tudi v katerem jeziku bi potekale, odvisno od števila tujih turistov.

33

Segmentacija festivala

Opredelili in opisali bomo segmente, ki ji naslavlja festival ter njihove potencialne interese. Pri tem se bomo usmerili v same načine promocije oziroma komunikacijske kanale in orodja, preko katerih bomo dosegali vsak segment posamezno. V nadaljevanju bomo dopolnili segmentacijo osnovnošolcev, srednješolcev, študentov, upokojencev in obiskovalcev term. V segmentacijo festivala bomo prav tako vključili različna društva, katere bomo umestili v opis in opredelitev.

Lokalni prebivalci

Osnovnošolci (- 15)

Najmlajša skupina potencialnih obiskovalcev je pomembna za dolgoročno uresničevanje zastavljenega cilja festivala. Utrjevanje krajevne identitete se lahko začne že v osnovni šoli s katero se lahko v okviru kulturnih dni udeležijo tudi festivala. Ne smemo izključiti možnosti, da tudi osnovnošolci lahko predstavljajo delež prihodkov na podlagi stojnic, ki bi ustrezale njihovem interesu. Obisk možen tako v organizaciji šole kot v spremstvu staršev. Učenci višjih razredov se lahko festivala udeležijo tudi sami ali v družbi sošolcev.

Interesi:

� Predstave (igrane, lutkovne,...) � Žive lutke, animatorji v baročnih kostumih � Otroške delavnice � Živalski vrt

Način promocije:

Osnovna šola (predstavitev festivala, letaki in plakati). Za promocijo bi izdelali letake in plakate, ki bi bili narejeni na način, da so zanimivi otrokom. Želimo, da bi tudi učitelji bili tisti, ki bi nagovarjali otroke na dogodek. Predvsem govorimo o učiteljih zgodovine in slovenskega jezika, v katerem se razen gramatike uči tudi o književnosti (slovenska beseda literatura??? )in zgodovini jezika in različnim znanim avtorjem, ki so sigurno tudi pisali v času baroka. Komunikacijska orodja

� Ambasador festivala – promotor festivala, pogosto v kostumu (tudi kot maskota festivala), � Plakati –zlati pred festivalom, tudi v času trajanja � Reklamna predstavitev – pred festivalom ali v času trajanja izvedemo krajšo predstavo (predstava je

lahko izvedena na ulici v mestu ali pa kar v predavalnicah določene osnovne šole, ki naj na festivalni prostor privabi obiskovalce)

Srednješolci in študenti (15-25 let)

V tem obdobju se tudi zaradi šolskih usmeritev začnejo oblikovati oz. se izoblikujejo bolj izraziti področni interesi pri vsakem posamezniku. Tisti, ki jih zanima kultura, zgodovina, umetnost in podobna področja, ki so tako ali drugače pustila pečat v obdobju baroka, jih bo vsebina festivala zagotovo pritegnila. Ostale bo glede na širino programa, ki ga bo festival zajemal potrebno privabiti z bolj usmerjenimi in t.i. “lifestyle” aktivnostmi. Ne gre pričakovati, da bodo predstavljali večji delež prihodkov saj ne predstavljajo finančno zmogljivejše ciljne skupine. Obisk možen v družbi prijateljev.

Vsekakor je zelo pomembno tudi samo dejstvo, da imajo pri oblikovanju določenih interesov pri posamezniku tudi učitelji in profesorji. Prav učitelji in profesorji so pomemben faktor pri izobraževanju, saj imajo ključne kompetence, katere lahko delujejo kot izhodišče kakovostnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Lahko si zastavijo oziroma prilagodijo učni program in se nekako usmerijo v poučevanje in spoznavanje baroka. Vsekakor bi bilo tudi zelo zanimivo, če bi šole

34

oziroma fakultete v sklopu svojega učnega sistema vpeljali izlet na festival, kjer bi si ogledali znamenitosti, ki so značilne za obdobje baroka. Tako lahko posameznik aktivira in uporabi svoje zmožnosti in jih poveže s pridobljenim znanjem, prav v tem primeru se bi odlično kazalo tesno prepletanje teorije in prakse. V takšnem primeru se lahko razvije »skupen jezik«, kjer je jasno razvidno spodbujanje srednješolcev in študentov v njihovo potencialno poklicno rast. Takšen način promocije bi bil učinkovit pri predmetu kot je zgodovina, kulturna dediščina in pa seveda turizem na splošno.

Interesi:

� Hrana � Zdrav način življenja � Glasba � Moda � Druženje (aktivno socialno življenje)

Način promocije:

� Družabna omrežja (Facebook, Snapchat, Instagram, Twitter,...) Na Facebooku bi ustvarili dogodek, kjer bi navedli kraj dogajanja, čas dogajanja in pa podroben program festivala. Na Snapchatu, Instagramu in Twitterju bi obveščali naše sledilce ter objavljali različno slikovno gradivo festivala.

� Lokalne radijske postaje: lokalne radijske postaje bi lahko delovale prav tako kot potencialni sponzorji festivala. Oblikovali bi avdio zapis, ki bi se predvajal na vseh lokalnih radijskih postajah vsaj en mesec pred samim dogodkom in intenzivneje v času le-tega.

� Oglaševanje preko e-poštnih naslovov: tukaj bi predvsem vključili študentke svete, ki bi našo e-pošto posredovali študentom in zaposlenim na fakultetah, saj zakonsko ne moremo obveščati brez soglasja študenta ali zaposlenega na fakulteti.

Komunikacijska orodja:

� Izbor informacij za medije (ang. media kit) – različnim medijem (radio, časopis, internet) bi ponudili kratke informacije o vsebini prireditve, njeni zgodovini, programu, kontaktnih osebah; pripravili bi v tiskani in elektronski obliki,

� Video - slikovna predstavitev festivala, � Plakati –zlati pred festivalom, tudi v času trajanja, � Ambasador festivala – promotor festivala, pogosto v kostumu (tudi kot maskota festivala), � Reklamna predstavitev – pred festivalom ali v času trajanja izvedemo krajšo predstavo (predstava je

lahko izvedena na ulici v mestu ali pa kar v predavalnicah določene srednje šole/fakultet, ki naj na festivalni prostor privabi obiskovalce),

� Internet - internetni naslov prireditve; objava informacij, slikovnega in glasbenega gradiva o festivalu.

Upokojenci (60+)

Ciljna skupina katera bi zaradi svojih dolgoletnih življenjskih izkušenj ter pridobljenih znanj lahko bila najbolje seznanjena z lokalno baročno kulturno dediščino. Zanimal bi jih lahko že sam koncept festivala, čeprav aktivna udeležba teh dolgoročno ne zagotavlja uresničitve cilja. Možni so tudi obiski večjih skupin, ki bi se lahko festivala udeležile v sklopu izleta v organizaciji lokalnih društev, tudi iz drugih krajev Slovenije. Obisk festivala tudi z vnuki.

Bistveno za segment upokojencev oziroma seniorjev je, da želijo sproščanje, iščejo načine kako lahko pridobijo novo znanje in veščine, osredotočeni so pa predvsem na kulturni turizem in njegove učinke. Vsekakor želimo v segment upokojencev vključiti različna društva v okolici Posavja kot so : Društvo Seniorjev, Menedžerjev in strokovnjakov Posavja, Društvo upokojencev Pokrajinska zveza DU Posavje itd. Menimo, da bi za takšno promocijo bilo potrebno obveščanje vsaj en mesec v naprej. Udeležili bi se njihovih sestankov, kjer bi na kratko predstaviti namen festivala in program. Odlično bi bilo tudi izobešanje plakatov na mestih kjer se zbirajo in imajo sestanke prav tako sama razdelitev različnih letakov ter brošur. V primeru pravočasnega obveščanja o festivalu bi lahko

35

vključili tudi preostala društva v Sloveniji, kot primer navajamo društva v Posavju kot so: Kulturno umetniško društvo Posavje ter Zveza kulturnih društev Brežice.

Interesi:

� Spoznavanje baročne kulture in preteklosti mesta � Ples � Literatura � Tematske predstave � Družabni dogodki (tekmovanja v tematskih družabnih igrah, ipd.) � Kulinarična doživetja � Kulturni turizem � Sproščanje � Pridobivanje novega znanja

� Način promocije:

� Klasični lokalni mediji (radijske postaje, televizija, časopisi in tematske revije), vsekakor moramo upoštevati dejstvo, da seniorji za pridobitev informacij v večini primerov ne uporabljajo interneta in posledično različna družabna omrežja. Zato je potrebno samo promocijo prilagoditi segmentaciji. Menimo, da sta promocija preko radijskih postaj in časopisnih člankov temu primerna

� Plakati in letaki po mestu in v okolici, brošure � Oglaševanje dogodka v društvih in zbirališčih za starejše občane. Vsekakor se nam zdi primerno tudi

oglaševanje festivala na oglasnih deskah, kjer se zbirajo društva in se mogoče udeležiti kakšnega sestanka, kjer se zbirajo, da jim lahko sami predstavimo festival in program. Komunikacijska orodja:

� Izbor informacij za medije (ang. media kit) – različnim medijem (radio, časopis, internet) bi ponudili kratke informacije o vsebini prireditve, njeni zgodovini, programu, kontaktnih osebah; pripravili bi v tiskani in elektronski obliki,

� Plakati – zlati pred festivalom, tudi v času trajanja, � Reklamna predstavitev – pred festivalom ali v času trajanja izvedemo krajšo predstavo (predstava je

lahko izvedena v različnih domih za starejše občane in društvih), ki naj na festivalni prostor privabi obiskovalce),

� Koledar prireditev – objava festivala v koledarju prireditev (lokalni, regionalni, nacionalni), � Publikacije – v obliki brošur, letakov, ki jih delimo pred festivalom in med njim.

Turisti Turisti v Termah Čatež

Terme Čatež so največje zdravilišče v Sloveniji. Njihova prepoznavnost ni omejena samo na Slovenijo, temveč obsega celotno Evropo. Turistom ponujajo možnost sprostitve, zabave, druženja ter spoznavanja novega okolja. Največ tujih turistov prihaja iz Nizozemske, Italije, Nemčije in Hrvaške, nekaj pa jih je tudi iz drugih evropskih držav kot so Rusija, Velika Britanija,Poljska, Madžarka itd.

Pomemben delež obiskovalcev so predvsem Slovenci. Ti predstavljajo približno polovico vseh obiskovalcev, ki letno obiščejo Terme. Med obiski prevladujejo družine, poleg teh pa je precej tudi starejših obiskovalcev. Največji obisk beležijo konec julija ter začetek avgusta.

Turisti se mnogokrat ne omejijo samo na območje Term, ampak radi raziščejo tudi okoliške kraje. Najbližje mesto Brežice ima zelo bogato zgodovino. Ta je predstavljena v tamkajšnjem Posavskem muzeju Brežice, katerega pogosto obiščejo tudi obiskovalci Term, saj jim ponuja zgodovinsko-kulturni vpogled na to območje.

Obiskovalce bi na festival lahko privabili s promocijo dogodka v Termah Čatež (npr. s plakat ali letaki), zelo pa bi pripomogla tudi objava in deljenje dogodka na njihovi na spletni strani. Na TIC-u

36

menijo, da bi tematsko obarvan festival turiste, ki obiščejo te kraje, zagotovo zanimal. V Termah namreč že obstaja Indijansko vas ter Gusarski zaliv, ki pritegneta veliko obiskovalcev. Zaradi visokega obiska družin, bi bilo smiselno festival vsebinsko prilagoditi za otroke, hkrati pa vključiti aktivnosti tudi za odrasle.

Razen turistov v Termah Čatež ciljamo tudi na turiste iz drugih okoliških term kot so Terme Paradiso, Terme Olimia, Thermana Laško, Dolenjske toplice in Šmarješke toplice. Gostom ponujajo podobne možnosti, ampak so te terme in njihovi gosti tudi potencialna ciljna skupina zaradi bližine.

V nadaljevanju so prikazani interesi in načini promocije bolj na široko, če gledamo samo na terme kot terme. Zraven tega pa moramo vedeti, da so najbolj pogosta skupina gostov v termah družine z otroci ter starejši. Njihove interese in načine, kako bi do njih dosegali pa smo že opisali.

Interesi:

� Hrana

� Aktivnosti za družine in otroke

� Spoznavanje mesta

� Družabni dogodki

Način promocije:

� Letaki, plakati – na področju term in neposredne okolice bi bili postavljeni plakati nekaj časa pred festivalom; par dni pred festivalom pa bi bili deljeni letaki s kratko vsebino, časom in krajem dogodka,

� Facebook – narejena bi bila stran, ki bi imela predstavljen podrobno sestavljen program in vsebino festivala – do te strani bi turisti lahko prišli s direktno povezavo preko Facebook strani term, ki bi promovirali naš dogodek,

� Animator – par dni pred dogodkom bi se po termah sprehajal animator ali pa maskota festivala, ki bi govoril s turisti o njihovim interesi in zanimanju za barok ter jih odvisno od njihovih odgovorih povabil tudi na festival in jim povedal nekaj najbolj zanimivih stvareh o dogodku, ki bi jih še bolj pritegnili na obisk.

Komunikacijska orodja

� Plakati – pred festivalom, tudi v času trajanja,

� Koledar prireditev – objava festivala v koledarju prireditev (lokalni, regionalni, nacionalni),

� Publikacije – v obliki brošur, letakov, ki jih delimo pred festivalom in med njim

Ker velik delež gostov v termah predstavljajo tujci, največ gosti iz Italije, Nemčije in Nizozemske treba razmislit tudi o promocijskem materijalu v tujem jeziku oz. v par najbolj zaželenih glede na obiske v termah. Angleški jezik več ni dovolj. Seveda je od velike koristi in ga veliko turistov razume, ampak moramo upoštevati tudi dejstvo, da velika večina gostov najbolj uporablja lasten jezik. Zaradi tega bi razen promocijskega materijala tudi kakšne zanimivosti in dogodki na festivalu morali biti predstavljeni tudi v tujih jezikih.

37

Ljubitelji

Intervju s Simonom Hojnikom Za ljubitelje zgodovine je praksa s srednjeveških dni, da tako ljubitelje kot tudi ostale pritegnejo uprizoritve legend, mitov, viteških bojev ipd. Potrebno je zagotoviti ambient baročnega obdobja, da imajo obiskovalci občutek kot, da so dejansko stopili v tisto obdobje. K temu prispevajo tematske delavnice, stojnice in predstave. Iz izkušenj najbolj pritegnejo uprizoritve viteških bojev, katerih se vedno udeleži veliko ljudi, poleg tega pa mora temu slediti tudi primerna glasba. Atraktivne so tudi tematske plesne točke in nastopi glasbenih skupin. Možen je tudi nastop oz. sprevod konjenice v uniformah tistega obdobja (Konjeniško društvo Slovenske Konjice). Za obče občinstvo so zanimive tudi točke kjer se lahko ljudje fotografirajo ob rekvizitih iz tistega obdobja (mučilne naprave ipd.). Za prave ljubitelje je pomembna avtentičnost kostumov ter tudi samih uprizoritev, je pa pri izvajalcih teh cena nekoliko višja.

Intervju z Dominikom Černeličem Dominik je pogost obiskovalec srednjeveških turnirjev oziroma festivalov. Ti so večinoma postavljeni v nekje v 15. stoletje. Festivalov se udeležuje predvsem zaradi zabave ter zaradi zanimanja za zgodovino. Pravi, da so to vedno lepi dogodki in se jih rad ponovno udeležuje. Meni, da je ena glavnih prednosti teh festivalov, da so tematski. Namen takšnih festivalov je, da imaš občutek kot, da si v povsem drugem svetu oz. obdobju. Na te dogodke ga pritegnejo predvsem kostumi, ko ljudje oblečeni v kostume tistega obdobja “uprizarjajo zgodovino”. Prav tako je vedno zanimivo uprizarjanje bitk, ki je kot pravi zelo spektakularno in vedno velik šov. Zanimive so še razne parade, sodelovanje v igrah, banketi (hrana), glasba.

Intervju z Rokom Kranjcem Hrana in pijača sta zelo pomembna elementa vsakega festivala. Pri tematskih festivalih (npr. srednjeveški, renesančni) imajo organizatorji možnost, da obiskovalcem hrano in pijačo ponudijo na zanimiv način. Primer: vino v starinskih steklenicah, na katerih je narisan grb, ki predstavlja grajsko vino, juha se servira v posodicah narejenih iz kruha, itd. Nekateri organizatorji festivalov imajo z »glavno« gostilno v mestu dogovor, da ta vsakemu obiskovalcu, ki je oblečen v kostum, časti pijačo. Zelo priljubljene pri obiskovalcih so tudi stojnice, na katerih lahko kupijo ročne izdelke ter spominke, in pa tiste, kjer so prikazane razne obrti kot so kovaštvo, steklarstvo, pekarstvo, čebelarstvo, zeliščarstvo. Kovač prikazuje izdelovanje podkve, pek prikazuje peko kruha, čebelar razstavi izdelke narejene iz čebeljega voska, zeliščar ima na voljo razne »zdravilne napitke« in dišeča zelišča itd. Zanimiva bi bila stojnica s kaligrafijo, kjer bi se s »starinskim« peresom pisalo na »starinski« papir, nato bi se uporabil vosek in pečatni žig z motivom povezanim z festivalom (grb, podoba Remba, angelček). Pozornost obiskovalcev pogosto pritegnejo našemljene skupine, ki imajo sprevod skozi mesto, za spremljavo imajo bobne. Na gradu se lahko iz oken izobesijo zastave z grbom - heraldika, nekaj oseb se obleče v kostume in igra plemstvo, lahko tudi tradicionalne noše iz tistega časa. Tudi promocijo festivala se da popestriti na različne načine. Letaki, plakati, vabila itd. morajo vsebovati veliko barv ter velike slike. Festival lahko promovira nekdo oblečen v viteza ali kaj drugega. V primeru, da vstopnina je, naj bo čim manjša, če pa je možno je bolje da ni vstopnine.

38

Zanimanje domačinov Ker smo tekom našega obiskovanja fakulteti študenti začutili, da se v Brežicah tekom leta ne zvrsti veliko prireditev, je naše delo še kako koristno, saj prispeva k oživitvi družbenega dogajanja v mestu. Tema našega festivala je barok, kajti Brežice imajo veliko del s področja baroka, ki bi lahko mestu dala baročno identiteto, v kolikor bi se ta dela veliko bolj izpostavljala. Naše delo smo najprej začeli z opravljanjem intervjujev na temo Brežic kot mesta, dogajanje v Brežicah in obdobja baroka. Tako smo dobili okvirno sliko o tem kaj ljudje vedo o dogajanju v Brežicah, kakšno je njihovo mnenje o dogajanju in dogodkih, ki se zvrstijo tekom leta ter predvsem njihovi predlogi, kaj bi se še lahko dodalo ali spremenilo. Usmerili smo se tudi na sam koncept našega festivala oz. barok, zato smo želeli od ljudi izvedeli, kaj jim predstavlja termin »barok«, kaj vse vedno o baročnem obdobju in kakšni so njihovi vtisi o našem konceptu za baročni festival. Opravili smo 2 daljša intervjuja, ki ju prilagamo spodaj. INTERVJU (1) Za Brežice lahko rečemo, da so baročno mesto. Grad Brežice je najlepši primer vpliva baroka, saj ga je moč zaslediti v poslikavah in portretih, ki so razstavljeni na gradu. Svoj pečat je pustil tudi v samih detajlih arhitekture v mestu Brežice. ● Menite, da je potrebno oživiti mesto jedro Brežic, se vam zdi da se v samem mestnem jedru dovolj dogaja? Kako pomembna je za vas oživitev starega mestnega jedra Brežic in ali bi bili pripravljeni sodelovati pri projektih, ki bi v staro mestno jedro privabili domačine in turiste? Mestno jedro je potrebno oživiti, predvsem vanj vrniti trgovinice, predvsem butike in vrniti življenje v staro mestno jedro, ne le z dogodki, festivali. Zato menim, da se v samem mestu ne dogaja dovolj. TIC Terme Čatež, oziroma TIC Brežice že sodeluje pri projektih, z različnimi vodenji po mestu in pa predvsem z informiranjem turistov, domačinov ter sodeluje s Posavskim Muzejem Brežice glede vodenja. ● Na kaj prvo pomislite ob besedi barok in kako bi ga opisali v nekaj besedah? V povezavi z Brežicami predvsem Viteška dvorana, baročni portreti, Seviqc festival pa tudi arhitektura v mestnem jedru – redke stavbe so baročne, saj je bilo veliko obnovljenih in so se baročni detajli izgubili. ● Brežice so precej baročno mesto, koliko ste vedeli o tem in kaj je tisto, kar bi vi v Brežicah povezali z barokom? Imate v mislih poslikave, vzorce ali stavbe, ki označujejo, da sodijo v obdobje baroka? Viteška dvorana in vse iz prejšnjega odgovora. ● Po vsem tem ali sklepate, da bi na to temo (Brežice so baročno mesto) za Brežičane in turiste bilo potrebno pripraviti več informacij in kakšen nasvet bi dali, kako bi se tega najbolje lotiti? Turisti, ki pridejo v Brežice, predvsem tisti v Termah Čatež, Brežic ne povezujejo z barokom. Na TIC-u opažamo, da prihajajo zelo nepripravljeni, da o sami okolici in okoliški ponudbi ne vedo ničesar, zato jim mi svetujemo in jih napotimo v Posavski muzej, posebej jih opozorimo na Viteško dvorano, Repnice… Brošure in ostali info material ponudniki pripravljajo sami. Tega je kar dovolj, vendar pri nas dajemo poudarek na spletni strani, da je dovolj izčrpna in v večih jezikih, ker brošure niso v veliko različnih jezikih. V letu 2016 smo izdali tudi katalog, ki je nekako oblikovan tudi kot spletna stran, je zelo pregleden in nudi veliko informacij o celotni turistični ponudbi. ● Drugod so znani festivali na temo Idrijske čipke, Festival Piva in Cvetja, Špancirfest v Varaždinu in mnogi drugi, ki označujejo svojo tematiko. Ali bi v Brežicah obiskali festival na temo

39

baroka, če bi se ta odvijal na ulicah starega mestnega jedra? Se vam zdi prirejanje na primer celodnevnega baročnega festivala dobra zamisel? Glede na dosedanje izkušnje, so tematski festivali zelo priljubljeni med domačini v Brežicah. Na primer Brežice moje mesto, uveljavlja se tudi Promenada. Tako, da zanimanje je, seveda pa vse pride postopoma, skozi nekaj časa. Zato se mi zdi prirejanje takšnega festivala dobro. Kar pa se tiče turistov, navadno lokalnih festivalov ne poznajo in ne vedo zanje, zato jih o tem informiramo mi. Seveda pa bi bilo potrebno storiti veliko več glede obveščanja in privabljanja tujih turistov na takšne festivale in jih vključiti. ● Festival bi vključeval tudi delavnice, kaj je tisto, kar vas pritegne, da bi se udeležili delavnic? Odtehta mogoče znanje izvajalca, vsebina delavnice, znanje, ki ga pridobite ali zgolj samo želja po nečem novem? Delavnice za otroke so izjemno priljubljene, saj je otroke dokaj lahko navdušiti nad določenimi stvarmi/dejavnostmi. Vendar bi jih po mojem mnenju bilo potrebno bolj oblikovati v učne namene, da bi otroke z njimi navdušili nad zgodovino, v našem primeru nad zgodovino in razvoj mesta Brežic, da bi se več naučili skozi sodelovanje na takšnih delavnicah. Za odrasle je delavnico težje oblikovati, sam se je ne bi udeležil, če res ne bi bil navdušen nad neko tematiko in bi me izredno zanimala. Seveda je tukaj potem še ali imaš čas se takšne delavnice udeležiti, predvsem če traja 2 dni ali več in pa kakšna je seveda cena. Se pa strinjam, da bi na primer znani umetniki vsekakor pritegnili koga več od odraslih, da bi se udeležil takšne delavnice. ● Menite, da se v Brežicah odvija dovolj dogodkov, oziroma kaj v Brežicah pogrešate glede dogajanja, predvsem na kulturnem področju? Bi si morda želeli več tematskih dogodkov? Menim, da se v Brežicah v celotni občini odvija dovolj dogodkov, medtem pa se mi zdi, da se v samem mestnem jedru ne dogaja dovolj. Vsekakor pa bi se v celotni občini še dalo storiti kaj, glede samih kulturnih dogodkov, vendar kot vemo je vse vedno povezano s finančnimi sredstvi ter interesom občine in domačinov. ● Imate raje enodnevne festivale oziroma dogodke ob koncu tedna, ali večdnevne? V občini je veliko enodnevnih dogodkov, festivalov, predvsem v organizaciji različnih turističnih društev. Teh dogodkov se navadno udeležijo le najbližji domačini, seveda pa na te dogodke opomnimo tudi turiste, ki pridejo v TIC. Če bi na nekem dogodku želeli velik obisk, predvsem s strani tujih turistov, je poletje idealen čas. Vendar ne bi bila slaba ideja mogoče baročni festival prirediti večkrat na leto, glede na letni čas, po 1 ali 2 dni, tako bi se tudi prepoznavnost festivala večala in ljudi bi kar naprej vabili na festival, zato ga ne bi pozabili. ● Če bi en dan lahko upravljali z mestom Brežice, kaj je tisto, kar bi spremenili in kako bi ga oživeli, da bi postalo živahno in kaj bi po vaše morali za to storiti? Pomembno je, da ljudje izrazijo svoje želje, da povedo kaj si želijo in potem se skuša to udejanjiti. Seveda bi bilo nujno potrebno spremeniti politiko, kar se tiče upravljanja in razporejanja finančnih sredstev glede turizma, saj na primer ZPTM vsako leto dobi manj denarja, zato je težko izpeljati vse projekte dobro in v zastavljenem obsegu. Dobro je, da je del glavne ulice v mestnem jedru zaprt (mogoče en del popolnoma zapreti), tega bi lahko večkrat izkoristili za številne festivale in druge dogodke. Obnoviti bi bilo potrebno še določene stavbe, potem kot smo že na začetku govorili ponudnike nazaj v staro mestno jedro – butiki, kot je stil mestne hiše, v obrtniško ulico bi lahko umestili majhne muzejčke obrti, ki so jih nekoč tam opravljali in tako tudi veliko storili za poznavanje zgodovine mesta Brežic. Prav tako bi lahko uredili ostale stavbe na glavni ulici – kjer je bila trgovina Del Cot, del gimnazije Brežice – samostan, kapelica…

40

INTERVJU (2) Za Brežice lahko rečemo, da so baročno mesto. Grad Brežice je najlepši primer vpliva baroka, saj ga je moč zaslediti v poslikavah in portretih, ki so razstavljeni na gradu. Svoj pečat je pustil tudi v samih detajlih arhitekture v mestu Brežice. • Menite, da je potrebno oživiti mesto jedro Brežic, se vam zdi da se v samem mestnem jedru dovolj dogaja? Kako pomembna je za vas oživitev starega mestnega jedra Brežic in ali bi bili pripravljeni sodelovati pripravljeni sodelovati pri projektih, ki bi v staro mestno jedro privabili domačine in turiste? Mestno jedro je prazno in tako tudi ni kaj oživeti. Potrebno bi bilo uvesti nazaj butične trgovine in vključiti lokale, ki so del mesta. Občina bi morala vključiti vse lokale (tudi oni bi morali biti pripravljeni vložiti v razvoj) in sprejeti strategijo, da mestna hiša nima vloge lokala (ponuja gostinske usluge – kava, ipd.). Gospa Alenka je veliko storila za grad Brežice in njegovo prepoznavnost, ter s tem tudi prepoznavnost mesta Brežic. • Na kaj prvo pomislite ob besedi barok in kako bi ga opisali v nekaj besedah? Brežice so precej baročno mesto, koliko ste vedeli o tem in kaj je tisto, kar bi vi v Brežicah povezali z barokom? barok – Brežice? Mogoče imate v mislih poslikave, vzorce ali stavbe, ki označujejo, da sodijo v obdobje baroka? Grad in na freske – baročne poslikave. To je tisto na kar prvo pomislim, ob besedi barok ne bom pomislila na mestno jedro. Grad Brežice je z Alenko izpeljal že zelo veliko projektov in nedvomno bo barok močno izpostavljen naslednje leto ko nastopi čas njegove obletnice. Obleke baročne, so tudi tiste, ki spomnijo na baročno obdobje. Po vsem tem ali sklepate, da bi na to temo (Brežice so baročno mesto) za Brežičane in turiste bilo potrebno pripraviti več informacij in kakšen nasvet bi dali, kako se tega najbolje lotiti? Menim, da tisto kar danes ljudje zasledijo je letak, mailing, internet (facebook in podobni oglaševalski kanali), fizična oblika kot so plakati in letaki za vsak domači naslov, saj starejše skupine nimajo toliko dostopa do internetnih oglaševalnih kanalov. Festival mora biti (da so vsi obveščeni) »bombardiranje« z vsemi možnimi načini in ne samo splet. • Drugod so znani festivali na temo Idrijske čipke, Festival Piva in Cvetja, Špancirfest v Varaždinu in mnogi drugi, ki označujejo svojo tematiko. Ali bi v Brežicah obiskali festival na temo baroka, če bi se ta odvijal na ulicah starega mestnega jedra? Se vam zdi prirejanje na primer celodnevnega baročnega festivala dobra zamisel? Pomembno je predstavitev in zasnova samega festivala – kako zaviješ v paket in kaj bi bilo na samem festivalu. Dvodnevni bil sprejet, saj se ljudje razporedijo na dva dneva in s tem tudi lokalna društva, ter ponudniki. Pri nas manjka nekdo, ki bi moral povezovat društva – kot organizator povezati društva – da se sestanejo skupaj in stopijo v skupne projekte. • Festival bi vključeval tudi delavnice, kaj je tisto, kar vas pritegne, da bi se udeležili delavnic? Odtehta mogoče znanje izvajalca, vsebina delavnice, znanje, ki ga pridobite ali zgolj samo želja po nečem novem? Bi bili kot društvo pripravljeni sodelovati pri izvajanju tematskih delavnic? Kako bi svoje dejavnost vključili, v na primer, enodnevni festival na temo »Brežice, baročno mesto?« Delavnice bi priredili na grajskem dvorišču: baročne obleke - da bi jih lahko pomerjali in se slikali (delavnica skozi celoten dan, da se lahko oblečejo in vidijo kako, ter kaj je za barok pomenila oblika telesa in obline. Glasbila baročna in glasba baročna. Stojnice bi se morale vrstiti v krogu, da ljudje lahko »potujejo« od stojnice do stojnice – nekakšen smiselno zaporedje le-teh. Za hrano in pijačo med delavnicami obveščati in ljudi nagovarjati, da se okrepčajo lahko po mestu navzgor pred mestno hišo. Glasba, je lahko na gradu in v sklopu hrane, ter pijače. Isti ljudje ne bodo prišli dvakrat isti en dan in drug dan. OGLAŠEVAT NA VSE MOŽNE STVARI – IN V TUJIH JEZIKIH OGLAŠEVAT – ANG IN ITA!!

41

• Menite, da se v Brežicah odvija dovolj dogodkov, oziroma kaj v Brežicah pogrešate glede dogajanja, predvsem na kulturnem področju? Bi si morda želeli več tematskih dogodkov? V Brežicah se zagotovo dogaja veliko, vendar še vedno premalo, kar se zadeva društev in lokalnega prebivalstva. Vse se posega v širino, na domačine oz. prebivalce mesta in bližnje okolice se pozabi. Kot sem že omenila, potreben bi bil nekdo, ki bi povezoval vsa ta društva. • Imate raje enodnevne festivale oziroma dogodke ob koncu tedna, ali večdnevne? Če bi en dan lahko upravljali z mestom Brežice, kaj je tisto, kar bi spremenili in kako bi ga oživeli, da bi postalo živahno in kaj bi po vaše morali za to storiti? KAR SE ZADEVA DRUŠTEV JE BOLJ PRIMERNO KONEC TEDNA – in bolj primerna bosta sobota in nedelja – celodnevno. Če, bi en dan lahko upravljala z mestom, bi sklicala sestanek vseh, ki delajo v mestnem jedru in prebivalce vseh hiš v mestnem jedru (od župnika naprej - do vseh lokalov). Želela bi doseči komuniciranje – medsebojno da se vidi, kaj vsak hoče od mesta oziroma, kaj pričakujejo. Podala bi jim možnost, da podajo svoja mnenja. Druga zadeva so zavodi – sedeži ki imajo svojo funkcijo – občina, mestna hiša, fakulteta, ipd. . Kaj se je zgodilo z majhnimi butičnimi trgovinami – menjajo se trgovine (zakaj)?! Pomaganje z najemnino oz. olajšava če hočemo mesto napolnit in oživet.

Sklepi o zanimanju domačinov

Ugotovili smo, da zanimanje s strani prebivalcev za takšne dogodke vsekakor obstaja. Kot je iz teh dveh intervjujev razvidno, so ljudje mnenja, da se v Brežicah premalo dogaja, da bi bilo potrebno Brežice oživeti, napolniti mesto z trgovinicami in muzeji, ki bi predstavljali zgodovino Brežicam. Zavedamo, da se z podobnimi težavi sooča večino mest v Sloveniji, ki so velikosti enake Brežicam. Mestna središča, bogata s kulturno dediščino in pestro butično ponudbo, imajo velik pomen za razvoj celotnega mesta in širše družbe. Velik porast nakupovalnih centrov in drugi dejavniki so izrazito načeli konkurenčnost mestnih središč v Sloveniji. Z umikom trgovcev na mestno obrobje se je zmanjšala ponudba izdelkov in storitev v mestnih središčih, osrednjo težavo pa predstavljajo spremenjene nakupovalne navade prebivalcev in padec kupne moči. Posledično se mesta spopadajo z upadom števila obiskovalcev, praznimi poslovnimi prostori in manjšo privlačnostjo za turiste. Ob koncih tedna se najbolj vidi ali mesto živi ali ne. Univerzalnega recepta za oživitev mestnih jeder ni, vse kakor pa je ključna identiteta mesta, se pravi način, kako ga doživljamo. Vprašati se moramo, kaj nam je v mestu všeč in kaj ne. S tem namenom je bil oblikovan tudi zgornji intervju. Nadalje je treba povečati zaupanje prebivalcev v sposobnost mesta, da opravlja svoje funkcije. Ustvariti je treba tudi odnose med deležniki, ki bodo omogočali trajnostni razvoj, in povečati turistično prepoznavnost kraja, kar pa pri Brežicah ni velik problem, saj za to že skrbijo Terme Čatež. Vsekakor se zavedamo, da povrnitev identitete najlažje naredimo z zgodbami iz zgodovine mesta, zaradi česar smo se tudi odločili za oblikovanje baročne identitete. Zelo veliko srečo imamo ker imamo Posavski muzej v Brežicah, ki se trudi, da bi zgodovino oživili in se o njej izobraževali in je ne pozabili. Prebivalci so tudi mnenja, da bi ustanove kot so Terme Čatež, muzej, fakulteta, občina, TIC-i morali med sabo sodelovati kajti na takšen način bi lahko ustvarili veliko več, kajti več ljudi več ve in več rok več naredi.

42

Vključevanje lokalnih ponudnikov Osrednji element festivala je zamišljen kot način vključevanja lokalnih organizacij v dogajanje v obliki zanimivih, z zgodovino povezanih stojnic in spremljajoče vsebine. Po tem ko smo preučili vse značilnosti smo začeli oblikovati seznam dejavnosti za razstavo in potencialne razstavljavce oziroma ponudnike. Pri iskanju potencialnih razstavljavcev smo upoštevali, da se nahajajo blizu Posavja ter da so s svojimi izdelki in storitvami povezani z barokom vsaj v neki meri. Zavedamo se, da bomo z oblikovanjem programa prireditvi »vdihnili dušo« in poskrbeli za njeno edinstvenost, ki je razlikovalni element med posameznimi prireditvami, ki jih je vedno več. Od ustrezno načrtovanega programa je odvisno vzdušje na prireditvi in na koncu tudi uspeh. Spodaj pripenjamo kulinarične značilnosti, ki smo jih s pomočjo virov našli o baročnem času ter seznam potencialnih razstavljavcev, ki smo ga oblikovali. Kulinarične značilnosti baročnega časa

Vino

Vino v zgodnji novoveški Evropi je bilo ena popularnejših pijač, tako med aristokrati in trgovci, kot med kmeti. Zaradi slabih sanitarnih razmer je bilo manj tvegano piti vino, kot vodo, da so se izognili okužbam, zato so ljudje spili po več litrov vina na dan. V tem času je bila izumljena tudi steklena steklenica s plutovinastim zamaškom, ki je omogočala staranje vina, prvič po padcu rimskega cesarstva. V tem času je bil izumljen tudi šampanjec. Ker danes gojimo večinoma drugačne sorte vina, kot so ga takrat, menim da ni potrebno gledati na to, da bi bilo grozdje še iz pravih sort. V tem času je potekalo mnogo gibanj in bilo izdanih veliko odlokov, ki bi zmanjšali pitje alkohola med ljudmi.

Žganje

V zgodnjem novem veku se je produkcija žganja v Evropi povečala, saj so uvažali veliko sladkorja iz ameriških kolonij, predvsem je to omogočilo izdelavo ruma, ki so ga pogosto uvažali že kar iz Amerike.

Pivo

Pivo je bilo pogosta pijača skozi celotno evropsko zgodovino.

Čebelarstvo in med

Med je eno zmed najstarejših sladil poznanih človeku in tudi v zgodnjem novem veku je igral pomembno vlogo, vendar ga je tokom 18. stoletja precej hitro začel nadomeščati sladkor, saj se ga je začelo masovno vzgajati v Ameriki. 1710 naj bi Angleži pojedli petkrat manj sladkorja kot 1770. Ker pa je bil v začetku stoletja, v času v katerega je festival postavljen še zelo drag, je bil med popularen.

Nakit

Od začetka 17. stoletja se je renesančen nakit razvijal v novo obliko. V modo so prišle mehke, padajoče obleke z globokimi izrezi in nakit se je prilagodil temu. Čeprav so bile razlike po regijah, predvsem med romansko in germansko govorečimi deli v našem primeru niso toliko pomembne.

Kot je razvidno iz portretov se je ob globokih izrezih pogosto nosilo biserne ogrlice. Veliko biserov se je v tistem času pridobivalo iz perzijskega zaliva. Prav tako pa so izdelovali imitacije biserov iz stekla, zdrobljenih ribjih lusk, takšne kroglice pa so napolnili z voskom. Popularni so bili tudi diamanti, ki so

43

postali veliko bolj dostopni v baročnem obdobju, ko so Portugalska, Britanija in Nizozemske začele trgovati z Indijo. Izmed barvitih dragih kamnov pa so bili popularni rubini, smaragdi in topazi, pogoste pa so bile tudi steklene imitacije.

Emajl je bila že od srednjega veka popularna metoda za izdelovanje nakita, gre za nanos v prah zmletega stekla na kovinsko podlago pri visokih temperaturah, pri čemer se to steklo s taljenjem veže na kovinsko podlago.

Slika 1: Primeri baročnega nakita

Higijena in milo

Za razliko od danes v baroku še niso poznali pomena higijene. Večina ljudi se je le redko umivala z vodo, če pa so se že, so za to uporabljali reke ali potoke ali pa čebre z vodo. Predvsem pozimi se niso umivali tako veliko, saj je bilo prezahtevno segreti tako velike količine vode, zunaj pa je bilo premrzlo. Prevladovalo pa je tudi mnenje, da potapljanje celotnega telesa v vodo ni zdravo, kar je še zmanjševalo pogostost umivanja. Za večino ljudi je umivanje bilo sestavljeno iz tega, da so se obrisali s krpo, ki pa je lahko bil kakršenkoli kos blaga, ki je ležal naokrog, ni bilo niti nujno, da je bil moker ali sploh čist.

Milo je sicer že obstajalo, vendar je bilo zelo drago, tako da si ga večina prebivalstva ni mogla privoščiti. Za izdelavo mila so potrebne soli, kisline in maščoba. Zato je izdelava potekala jeseni, v času kolin, ko so pridobili maščobo od živali. Dišave za mila in parfume so izdelovali iz rožnih olj, na primer olj vrtnic, pomarančnih cvetov in jasmina. Kot osnovo za parfume pa so uporabljali mošus, substanca iz žleze samca mošusovega jelena, ki ima oster vonj. Ta je bil priljubljen pri moških in ženskah, saj se je dobro pomešalo z naravnim človeškim vonjem. V tem času načeloma ni bilo razlik med moškimi in ženskimi parfumi.

Sir, meso in kruh

Koruzen kruh je primerna za prodajo na tem dogodku, saj se je v Evropo razširila že v prvih desetletjih po odkritju Amerike leta 1492.

44

Sadje in zelenjava

Tudi tu ni posebnih komplikacij, neprimerni poljščini sta pa krompir in paradižnik, ki sta bila sicer poznana, vendar nerazširjena do konca 18. stoletja.

Viri

Splet 1: https://www.alcoholproblemsandsolutions.org (citirano: 21. 3. 2018)

Splet 2: http://www.langantiques.com/university/Baroque_Jewelry (citirano: 21. 3. 2018)

Splet 3: http://www.andreazuvich.com/history/the-hygiene-of-the-17th-century/ (citirano: 21. 3. 2018)

Splet 4: http://www.langantiques.com/university/Baroque_Jewelry (citirano: 21. 3. 2018)

Splet 5: http://www.andreazuvich.com/history/the-hygiene-of-the-17th-century/ (citirano: 26. 3. 2018)

Splet 6: http://www.garyolds.com/files/ColonialSoapMaking--HistoryTechniques.pdf (citirano: 26. 3. 2018)

Splet 7: https://thepragmaticcostumer.wordpress.com/2013/07/02/ive-been-scent-from-the-past-17th-and-18th-century-perfumes/ (citirano: 26. 3. 2018)

45

Seznam potencialnih sodelujočih organizacij 1) Žganjekuha Benjamin Kozole Izvajalec: Benjamin Kozole, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kontaktna oseba: Benjamin Kozole Telefon: 040/810-720 E-mail: bkozole@gmail.com Spletna stran: https://www.facebook.com/ZganjeizRozc/?fref=ts Način sodelovanja: Stojnica z žganimi pijačami in likerji Kratek opis dejavnosti: G. Benjamin bi imel stojnico z žganimi pijačami in likerji, kjer bi prodajal 2 dcl stekleničke z možnostjo degustacije vsakega likerja pred nakupom. Cena stekleničke je 5€, cena degustacije (0,3l) pa 1€. Ponuja 17 vrst različnih žganj, med drugim tudi višnjev, bananin, murvin, borovničev, konopljin, orehov in čilijev liker. Za potrebe našega festivala bi bil pripravljen preimenovati imena svojih likerjev, da bi ustrezali naši tematiki (npr. malinov liker = baročni malinovec). 2) Rezbarstvo Marko Kostanjšek Izvajalec: Marko Kostanjšek, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kontaktna oseba: Marko Kostanjšek Telefon: 041/577-092 E-mail: / Spletna stran: / Način sodelovanja: Stojnica z izdelki iz lesa (deske, kuhalnice, kipe, slike na lesu, mizice, pručke, ipd.) Kratek opis dejavnosti: Marko Kostanjšek si pri svojem delu ne prizadeva le za lepo ovalno obliko izdelka, zanj je pomembna tudi barva lesa iz pestre palete naših gozdov in sadovnjakov. Za lesene sklede je pridobil certifikat art&craft Slovenija, najbolj pa je ponosen na kose masivnega pohištva. G. Marko bi na svoji stojnici prodajal različne izdelke iz lesa kuhalnice, deske, kipe, slike na lesu, mizice, pručke ipd.

3) Ekološka kmetija Šmalčič Izvajalec: Ekološka kmetija Šmalčič, Martin Šmalčič Kontaktna oseba: Martin Šmalčič Telefon: 041/220-339 E-mail: ekoturizem@gmail.com Spletna stran: / Način sodelovanja: Prodaja njihovih izdelkov na stojnici (zdravilna in začimbna zelišča) Kratek opis dejavnosti: Na idiličnem hribčku, od koder se odpirajo čudoviti razgledi, na štirih hektarjih zemlje že 12 let ekološko kmetujejo in pridelujejo zelenjavo, sadje, zdravilna in začimbna zelišča. Obdelujejo tudi približno 4.000 trsov vinske trte. Njihovi izdelki bi bili zanimivi za vsakogar, ki ga zanima zdrav način življenja, zdrava prehrana in domača ter naravna zdravila. 4) Zeliščna kmetija Fabinc Izvajalec: Zeliščna kmetija Fabinc Kontaktna oseba: Veronika Fabinc Telefon: 07/49 66 106 E-mail: info@kmetija-fabinc.com Spletna stran: / Način sodelovanja: Prodaja izdelkov na stojnici ter predstavitev postopka izdelave njihovih izdelkov. Kratek opis dejavnosti: Kmetija se nahaja v naselju Črnc, ki leži 500 metrov severno od brežiške obvoznice. Na kmetiji se ukvarjajo z gojenjem in predelavo zelišč. Na naravi prijazen način gojijo zelišča, jih sami sušijo, predelujejo v kapljice, mazila ipd. Poleg možnosti nakupa izdelkov bi obiskovalcem ponudili tudi degustacijo njihovih izdelkov ter jih s tem seznanili s svojim načinom dela. Poleg tega bi postopek pridelave tudi predstavili.

46

5) Vina Keltis Izvajalec: Keltis Kontaktna oseba: Marijan Kelhar Telefon: 07/452-0060 E-mail: keltis@siol.net Spletna stran: http://www.keltis.eu Način sodelovanja: Stojnica z vinom Kratek opis dejavnosti: Njihova vina so odraz specifičnega bizeljskega rastišča. Namenjena so ljubiteljem, ki iščejo drugačna, nevsakdanja vina. To so vina z močnim karakterjem, a hkrati ne utrujajo. Večina vin je sortna, saj je ohranjanje primarne arome je zelo pomembno. V zadnjih letih so v klet ponovno vpeljali uporabo lesene posode in z njo nadgradili svoj stil. Obiskovalcem festivala bi lahko ponudili možnost nakupa njihovih vin in po dogovoru tudi degustacijo.

6) Lončarstvo Izvajalec: Lončar Alojz Kržan Kontaktna oseba: Alojz Kržan Telefon: 041/646-944 E-mail: akrzan10@gmail.com Spletna stran: http://keramika-krzan.info https://www.svetstoritev.si/listing/loncarstvo-keramika-alojz-krzan-s-p/ Način sodelovanja: Stojnica z lončenimi izdelki ter predstavitev izdelovanja ter poklica samega. Kratek opis dejavnosti: G. Alojz je v preteklosti že sodeloval na prireditvi Leta posavske nesnovne dediščine 2016, zato bi ga sodelovanje lahko zanimalo tudi v prihodnje. Na festivalu bi lahko poleg možne prodaje izdelkov, obiskovalcem tudi predstavil svoj poklic ter način izdelovanja izdelkov iz gline. V kolikor bi bilo to mogoče, bi se lahko tudi obiskovalci preizkusili v lončarskih spretnostih. 7) Baročna kuhinja • Izvajalec: Stara gostilna Krulc Kontaktna oseba: Matevž Krulc Telefon: 07 4967 933 E-mail: matevz@krulc.si Spletna stran: http://www.krulc.si/ Način sodelovanja: Predstavitev in degustacija baročnih jedi Kratek opis dejavnosti: Pri pregledu dobrih praks smo ugotovili, da hrana na podobnih festivalih ljudi vedno pritegne. Smiselno bi bilo pripraviti eno ali dve stojnici odvisno od velikosti festivala in glede na dogovor z izvajalcem, kjer bi ponujali baročni tip hrane. Na ta način bi obiskovalcem kot prvo predstavili jedi in način priprave hrane iz tistega obdobja, kot drugo pa bi jih s ponujenim okrepčilom lahko zadržali dlje časa na samem dogodku. • Izvajalec: Gostilna Racman Kontaktna oseba: Lea Racman Cizl Telefon: 07 49 93 300 E-mail: info@gostilna-racman.si Spletna stran: http://www.gostilna-racman.si/ Način sodelovanja: Stojnica z eno ali dvema jedmi • Izvajalec: Ošterija Debeluh Kontaktna oseba: Ošterija Debeluh Kontakt: 07 49 61 070 E-mail: info@debeluh.si Spletna stran: http://www.debeluh.si/ Način sodelovanja: Stojnica z eno ali dvemi jedmi

47

• Izvajalec: Gostilna & pension Les Kontaktna oseba: Nasta Les Kontakt: 07 49 61 100 E-mail: info@pension.si Spletna stran: www.pension.si Način sodelovanja: Stojnica z eno ali dvemi jedmi • Izvajalec: Restavracija Splavar Kontaktna oseba: Splavar Brežice Kontakt: 07 499 06 30 E-mail: info@splavar.si Spletna stran: www.splavar.si Način sodelovanja: Stojnica z eno ali dvemi jedmi

(8) Baročna pekarna/slaščičarna Izvajalec: Grad Rajhenburg Kontaktna oseba: Grad Rajhenburg Telefon: 07/620-42-16 E-mail: info@gradrajhenburg.si Spletna stran: http://www.gradrajhenburg.si/ Način sodelovanja: Stojnica s kruhom in podobnimi izdelki, prigrizki, slaščicami Kratek opis dejavnosti: Poleg baročne kuhinje bi obiskovalcem festivala morali ponuditi tudi manjše prigrizke. Z eno izmed lokalnih pekarn oziroma slaščičarn, ki bi bila pripravljena sodelovati bi pripravili stojnico na kateri bi lahko kupili kruh, žemlje in podobne izdelke, ki so bili značilni za obdobje baroka. Zanimiva bi bila predvsem ponudba tematskih slaščic, piškotov in ostalih nevsakdanjih izdelkov. Na ta način bi lahko razbremenili baročno kuhinjo, ponudili še nekaj novega ter predvsem zadovoljili tiste goste, ki bi radi nekaj prigriznili. (9) Sirarstvo Kranjec Izvajalec: Sirarstvo Kranjec Kontaktna oseba: Denis Kranjec Telefon: 041 635 152 E-mail: sirarstvo.kranjec@gmail.com Spletna stran: http://www.sirarstvo-kranjec.si/ Način sodelovanja: Stojnica z mlečnimi izdelki Kratek opis dejavnosti: Sirarstvo Kranjec je zavezano lokalni pridelavi in predelavi hrane. Svojo povezanost z domačim okoljem želijo poudariti tudi s poimenovanji sirov, ki izhajajo iz imen domače vasi Jereslavec, kraja Kapele in močvirnega območja Jovsov, kjer živi redek ptič kosec. (10) Naravna mila Irena Verstovšek Izvajalec: Irena Verstovšek Kontaktna oseba: Irena Verstovšek Telefon: 040 551 168 E-mail: info@naravno-milo.si Spletna stran: http://www.naravno-milo.si/sl/O_nas Način sodelovanja: Stojnica z naravnimi mili Kratek opis dejavnosti: Gospa Irena se trudi izdelovati naravna mila in kozmetiko, kajti meni, da je v kozmetiki vedno več umetnih dodatkov. Meni, da je potrebno kožo negovati in ne obremenjevati okolje.

(11) M art Mateja Globevnik izdelava nakita Izvajalec: Mateja Globevnik Kontaktna oseba: Mateja Globevnik

48

Telefon: 040 863 900 E-mail: mateja.globevnik@gmail.com Spletna stran: http://www.matejaglobevnik.com/o-nas/ Način sodelovanja: Stojnica z unikatnim nakitom Kratek opis dejavnosti: Pod imenom M art se skriva veliko različnih unikatnih izdelkov kot so: nakit, čestitke in voščilnice, izdelki iz gline in keramike. (12) Čebelarstvo in kmetija Kerin Izvajalec: Božica Kerin s.p. Kontaktna oseba: Božica Kerin Kontakt: 040 439 236 E-mail: kerin-kmetija@gmail.com Spletna stran: / Način sodelovanja: Stojnica z medom, moko in tinkturo ameriškega slamnika Kratek opis dejavnosti: So družinska kmetija na kateri že 20 let pridelujejo ameriški slamnik. V zadnjih letih pa so se začeli ukvarjati tudi s čebelarstvom. (13) Darko Pavlič-dopolnilna dejavnost na kmetiji Izvajalec: Darko Pavlič Kontaktna oseba: Darko Pavlič Kontakt: 07 814 3362 Spletna stran: / Način sodelovanja: Stojnica s svežimi in dimljenimi postrvmi ter ribjimi namazi Kratek opis dejavnosti: / (14) Kmetija Gnidica s.p. Izvajalec: Kmetija Gnidica Kontaktna oseba: Jože Gnidica Kontakt: 031/618-729 E-mail: info@kmetija-gnidica.com Spletna stran: www.kmetija-gnidica.com Način sodelovanja: Stojnica s suhomesnatimi izdelki, kranjskimi klobasami, zaseko, namazi, paštetami Kratek opis dejavnosti: Na kmetiji se ukvarjajo s predelavo mesa na tradicionalen način in s peko kruha v krušni peči na drva. Pečejo potice in pripravljajo krofe ter izdelujejo testenine. (15) Domačija Haler Olimje, Veronika Hohnjec, s.p. Izvajalec: Domačija Haler Kontaktna oseba: Domačija Haler Kontakt: 03 812/12-02 E-mail: info@haler-sp.si Spletna stran: www.haler-sp.si Način sodelovanja: Stojnica s domačimi pivi Kratek opis dejavnosti: Imajo lastno pivovarno v kateri varijo svetlo in temno pivo. Naravno kvašeno pivo Haler je zvarjeno po nemškem-starograjskem receptu. Pivo je brez dodanih konzervansov. Ponujajo svetlo, temno, mešano pivo in pivo radler limeta. (16) Turistična kmetija Pri Martinovih, Globočice – Krška vas Izvajalec: Milena Tomše - nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kontaktna oseba: Milena Tomše E-mail: martinovi@siol.net Spletna stran: http://www.martinovi.com/ Način sodelovanja: Stojnica z domačimi izdelki (vina, suhomesnati izdelki in izdelki iz sadja) Kratek opis dejavnost: Med vinorodnimi griči in vrhovi Gorjancev leži izletniška kmetija Pri Martinovih. Goste pričakajo v več kot 250 let stari kmečki leseni hiši, ki je lepo obnovljena in spomeniško zaščitena. Poleg nje pa so kozolec, kašča in senik. Njihova posebnost hkrati prednost je v

49

tem, da je vsa hrana, ki jo ponudijo gostom, pridelana doma ali lokalnega izvora. To dokazuje tudi eko certifikat, ki ga pridobimo vsako leto. Na kmetiji pridelujejo: salame, špehovke, šunke, slanine, klobase, pečenice, jetrno pašteto ter domačo zaseko in ocvirke. Na kmetiji proizvajajo tudi sokove( jabolčni sok, grozdni sok, bezgov sirup) in marmelade (jabolka. robide, črni ribez, češnje, breskve, slive…) Poglobljeni intervjuji Ko smo dokončali seznam potencialnih razstavljavcev smo se odločili narediti dva dolga in poglobljena intervjuja z dvema izmed naših potencialnih razstavljavcev. Intervju smo sestavili s pomočjo knjige imenovane »Delaj vitko!«. Knjigo smo prebrali ter s pomočjo napotkov knjige poskušali sestaviti daljši in obsežnejši intervju, da bi ugotovili morebitno naklonjenost potencialnih razstavljavcev in njihove predloge za izboljšavo našega festivala. Prvi intervju smo opravili z Benjaminom Kozoletom, ki ima doma žganjekuho in izdeluje likerje, drug intervju pa smo opravili z Vinarstvom Keltis, kateri se ukvarjajo z vinogradništvom in pridelavo vin. Z intervjujema smo želeli dobiti približno predstavo o tem kaj potencialni razstavljavci oziroma ponudniki pričakujejo od nas, od našega festivala, kakšna je za njih sprejemljiva cena za najem stojnice in na kakšen način bi sodelovali na festivalu ter o potencialnih predlogih za spremembe/izboljšave. Spodaj prilagamo dva daljša intervjuja. INTERVJU (1) Intervjuvanec: Žganjekuha Benjamin Kozole Laura, Katja: Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za današnji pogovor z nami.

Trenutno smo v fazi priprav na sejem, ki bo namenjen tako domačinom kot tudi turistom in obiskovalcem. Zamisel zanjo smo dobili, ker se zavedamo da je tovrstnih dogodkov v Brežicah premalo, zanimanja ljudi zanje pa veliko. Želimo oblikovati dogodek, ki bi obiskovalcem ponudil pristno doživetje ter Vam, ponudnikom pridobil nove goste oz. stranke.

Da pa vam nekaj poveva o sejmu in dogodku, ki ga pripravljamo. V oktobru, natančneje 18.10.2018 pripravljamo baročni dan, ki pa bi se izvajal v Brežicah. Ker so Brežice baročno mesto in ker je tovrstnih dogodkov povezano z barokom v Brežicah kar nekaj smo se odločiti za to tematiko. Sicer glede celotnega dogajanja na baročnem dnevu smo še v fazi priprav, vendar načrtujemo, da bi izvajali delavnice za otroke, glasbeno zabavo, hrano in pijačo ter sejemsko ponudbo, kjer bi sodelovali prav Vi. Dogodek bo odprt za domačine, študente kot tudi za turiste. Preden preidemo na vprašanja o samem festivalu pa bi Vas radi malo bolje spoznali. a. Kakšna je Vaša ponudba? Kmetija Kozole: Torej jaz ponujam 17 vrst različnih likerjev ter žganj.

b. Ali ste v preteklosti že obiskali sejem, kjer ste imeli stojnico? Če da, kako pogosto in kakšne imate s tem izkušnje? Kmetija Kozole: Da, velikokrat sem že obiskal kakšen sejem oziroma dogodek, kjer sem imel stojnico. Ker še nisem dolgo na tržišču se takšnih dogodkov, kjer lahko imam stojnico pogosto udeležujem, da ljudem predstavim kaj vse delam, da me ljudje začnejo spoznavati ter se počasi začenjam uveljavljati. Če me sprašujete kako pogosto se udeležujem stojnic vam malo težje povem, kajti ni vsak teden oziroma mesec enako. Največ dogodkov, kjer se predstavljam s sejemsko ponudbo je julij, avgust in oktober ter november in december. Sicer se v drugih mesecih tudi pojavljajo priložnosti za udeležbo na stojnicah, ampak to ni večkrat kot 1× na mesec.

c. Kaj menite, kaj od vaše ponudbe bi se najbolj prodajalo na stojnici in komu?

50

Kmetija Kozole: Glede na to, da izdelujem likerja in žganja menim, da je to univerzalna stvar, ki se vedno prodaja. Pravila za to, kaj pa bom tisti dan največ prodal pa ni, kajti enkrat se bolj prodaja ena stvar, drugič druga. Kot že prej omenjeno, ker je žganje univerzalna stvar, menim, da bom kar nekaj svojih izdelkov prodal študentom (ha-ha) in pa turistom, ker ponavadi turisti radi kupijo nekaj kar je domačega in značilnega za območje na katerem se nahajajo.

Laura, Katja: Odlično, hvala. Naj vam povem o problemih, ki se jih lotevamo.

Analiza stanja je pokazala zelo slabo sliko stanja mestnega jedra Brežic. Osrednje mestno jedro, mestno obzidje in grad s čudovito baročno dvorano samevajo, lokalnih prebivalcem pa se zaradi njihove majhnosti na žalost ne zdijo nič posebnega. Intervjuji z domačini so pokazali, da sem jim zdi ideja baročne identitete mesta izredno zanimiva in bi z veseljem sodelovali. Problem je predvsem v strokovni nepodkovanosti, kar se tiče poznavanja baroka. Tako se izkazuje potreba po pomoči po oblikovanju čimbolj baročno avtentičnih izkušenj obiskovalcev. Da pa bodo obiskovalci spoznali tudi okoliško lokalno ponudbo pa bomo pripravili sejem z stojnicami, kjer bodo obiskovalci lahko kupili kakšen izdelek in s tem vidimo potencial v prepoznavnosti in uveljavljanju lokalnih ponudnikov.

Pri tem pa v tem trenutku želimo spoznati, kakšen je interes in kakšne so morebitne ovire za organizacijo tovrstnega dogodka.

Zanima nas, v kolikšni meri in so spodnje težave za vas problem?

a. Če bi ponujali na stojnici kaj, kar je vezano na barok, imate kakšne ideje, kaj bi to bilo? Ali bi potrebovali pri tem pomoč koga, ki se spozna na barok? Kmetija Kozole: Menim, da so ljudje v vseh obdobjih poznali in uporabljali žganje, po domače »šnops« zato menim, da so moji izdelki primerni za omenjeni festival. Zato bi ponujal vseh svojih 17 vrst, ki jih pridelujem.

b. Če bi bili pripravljeni sodelovati s stojnico, kolikšen obisk bi pričakovali – za kolikšno vrednost minimum bi si želeli, da bi na tak dan zaslužili? Koliko bi bili potem pripravljeni plačati za takšno stojnico? Kmetija Kozole: Kot ni pravila kaj se bo prodajalo, ni pravila koliko zaslužka je. Ko obiščem dogodke, kjer imam stojnico sem ponavadi brez pričakovanj kajti nikoli ne moreš natančno vedeti kaj pričakovati-tako glede obiska kot tudi glede zaslužka. Glede na to, da boste ta festival izvajali prvič, cena ne sme biti previsoka ampak bolj kot ne simbolična, da si pokrijete nekaj stroškov. Menim, da cena ne sme biti višja od 20€.

c. Ali imate morda še kakšno drugo idejo o tem, kako bi sodelovali na baročnem festivalu? Kmetija Kozole: Nimam.

Laura, Katja: Najlepša hvala, da ste si vzeli čas in bili pripravljeni sodelovati. Če ste še vedno pripravljeni sodelovati, bi Vas prosili za dovoljenje za obveščanje preko elektronske pošte, kjer vas bomo kontaktirali glede sodelovanja na festivalu in podrobnejši opis samega dogodka. INTERVJU (2) Intervjuvanec: Vinarstvo Keltis

Laura, Katja: Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za današnji pogovor z nami.

Trenutno smo v fazi priprav na sejem, ki bo namenjen tako domačinom kot tudi turistom in obiskovalcem. Zamisel zanjo smo dobili, ker se zavedamo da je tovrstnih dogodkov v Brežicah premalo, zanimanja ljudi zanje pa veliko. Želimo oblikovati dogodek, ki bi obiskovalcem ponudil pristno doživetje ter Vam, ponudnikom pridobil nove goste oz. stranke.

Da pa vam nekaj poveva o sejmu in dogodku, ki ga pripravljamo.

51

V oktobru, natančneje 18.10.2018 pripravljamo baročni dan, ki pa bi se izvajal v Brežicah. Ker so Brežice baročno mesto in ker je tovrstnih dogodkov povezano z barokom v Brežicah kar nekaj smo se odločiti za to tematiko. Sicer glede celotnega dogajanja na baročnem dnevu smo še v fazi priprav, vendar načrtujemo, da bi izvajali delavnice za otroke, glasbeno zabavo, hrano in pijačo ter sejemsko ponudbo, kjer bi sodelovali prav Vi. Dogodek bo odprt za domačine, študente kot tudi za turiste. Preden preidemo na vprašanja o samem festivalu pa bi Vas radi malo bolje spoznali. a. Kakšna je Vaša ponudba? Vina Keltis: Naša vina so odraz specifičnega bizeljskega rastišča. Namenjena so ljubiteljem, ki iščejo drugačna, nevsakdanja vina. To so vina z močnim karakterjem, vendar niso »težka« vina oziroma če rečem pravilno, ne utrujajo. Večina naših vin je sortna, zelo velik pomen pa pripisujemo ohranjanju primarne podobe.

b. Ali ste v preteklosti že obiskali sejem, kjer ste imeli stojnico? Če da, kako pogosto in kakšne imate s tem izkušnje? Vina Keltis: V preteklosti smo obiskali že kar nekaj stojnic in se še imamo namen v prihodnosti posluževati takšnega načina prodaje in promocije. Težko vam povem točno številko kolikokrat obiščemo razne sejme oziroma dogodke, vendar kot že prej povedano se tega veliko poslužujemo, kajti je najboljši način promocije. Izkušnje so tako kot pri drugih stvareh slabe in dobre. V večini primerov imamo dobre izkušnje, včasih pa smo razočarani nad organizacijo organizatorjev dogodkov.

Kaj menite, kaj od vaše ponudbe bi se najbolj prodajalo na stojnici in komu?

Vina Keltis: Vina so vedno zanimiva in »pašejo« na vsak dogodek. Glede na to, da ste omenili, da bo dogodek, ki ga pripravljate v drugi polovici oktobra, bi lahko na svoji stojnici ponudili že »mlado« vino, torej, če vzamemo za primer »letino 2018«. Med našimi vrstami vina so tako sladka kot tudi suha vina. Zato bi na stojnici ponudili vsakega nekaj in za vsak okus.

Laura, Katja: Odlično, hvala. Naj vam povem o problemih, ki se jih lotevamo.

Analiza stanja je pokazala zelo slabo sliko stanja mestnega jedra Brežic. Osrednje mestno jedro, mestno obzidje in grad s čudovito baročno dvorano samevajo, lokalnih prebivalcem pa se zaradi njihove majhnosti na žalost ne zdijo nič posebnega. Intervjuji z domačini so pokazali, da sem jim zdi ideja baročne identitete mesta izredno zanimiva in bi z veseljem sodelovali. Problem je predvsem v strokovni nepodkovanosti, kar se tiče poznavanja baroka. Tako se izkazuje potreba po pomoči po oblikovanju čimbolj baročno avtentičnih izkušenj obiskovalcev. Da pa bodo obiskovalci spoznali tudi okoliško lokalno ponudbo pa bomo pripravili sejem z stojnicami, kjer bodo obiskovalci lahko kupili kakšen izdelek in s tem vidimo potencial v prepoznavnosti in uveljavljanju lokalnih ponudnikov.

Pri tem pa v tem trenutku želimo spoznati, kakšen je interes in kakšne so morebitne ovire za organizacijo tovrstnega dogodka.

Zanima nas, v kolikšni meri in so spodnje težave za vas problem?

a. Če bi ponujali na stojnici kaj, kar je vezano na barok, imate kakšne ideje, kaj bi to bilo? Ali bi potrebovali pri tem pomoč koga, ki se spozna na barok? Vina Keltis: Če se ne motimo že v baročnem času poznali vino in če imamo pravilne informacije je bila vino zelo cenjena in poznana pijača. Zato bi na svoji stojnici ponudili kot že prej omenjeno različne vrste vina.

b. Če bi bili pripravljeni sodelovati s stojnico, kolikšen obisk bi pričakovali – za kolikšno vrednost minimum bi si želeli, da bi na tak dan zaslužili? Koliko bi bili potem pripravljeni plačati za takšno stojnico?

52

Vina Keltis: Z vsakim, ko se boste pogovarjali, vam bo verjetno povedal isto, da nikoli ni zagotovila kolikšen bo zaslužek. Mi vedno kamorkoli gremo, gremo vedno brez pričakovanj in upamo najboljše ter se trudimo po najboljših močeh. Nekje okvirna cena, ki bi jo mi bili pripravljeni plačati za najem stojnice, če imamo v mislih to, da je še to nepoznan festival, ki se bo letos odvijal prvič in, da ne moremo na podlagi prejšnjih let oceniti število obiskovalcev je nekje do 20€.

Ali imate morda še kakšno drugo idejo o tem, kako bi sodelovali na baročnem festivalu?

Vina Keltis: Zaenkrat nimamo nobenega predloga.

Laura, Katja: Najlepša hvala, da ste si vzeli čas in bili pripravljeni sodelovati. Če ste še vedno pripravljeni sodelovati, bi Vas prosili za dovoljenje za obveščanje preko elektronske pošte, kjer vas bomo kontaktirali glede sodelovanja na festivalu in podrobnejši opis samega dogodka.

Krajši intervjuji s potencialno sodelujočimi organizacijami Po dveh daljših intervjujih smo prešli na krajše intervjuje s potencialnimi ponudniki s seznama. Intervjuje smo opravljali preko telefonskega pogovora in vsak intervju je trajal nekje 5-7 minut. Potencialne ponudniki smo povprašali o želji sodelovanja na našem festivalu, kakšni so njihovi predlogi, s kakšno ponudbo bi sodelovali na našem festivalu, kakšna je sprejemljiva cena za stojnico in ali že imajo izkušnje s sejmi in prodajanju na stojnicah. Vse odgovore, ki smo jih pridobili preko telefonskih intervjujev smo strnili v krajšo tabelo, ki jo prilagamo spodaj. Ponudnik Zainteresiran da/ne Predlogi Cena

stojnice

Kmetija Kozole (Žganje iz Rožc)

Da / Do 20€

Čebelarstvo in kmetija Kerin

Da / Od 15 do 20€

M art Mateja Globevnik izdelava nakita

Da (ne želi na biti na sejmu potrošne »Kitajske« robe)

Od 10 do 25 €

Grad Rajhenburg Načeloma da, vendar še prezgodaj da lahko potrdi

/ Okrog 15 €

Naravna mila Irena Verstovšek

Da / Zastonj, ker bo v Brežicah in je bilo do sedaj zastonj

Sirarstvo Kranjec Da / Zastonj (do sedaj je bilo zastonj)

53

Darko Pavlič-dopolnilna dejavnost na kmetiji

Še ne ve Za prodajo svežih rib bi rabili posebno opremo, ki je mi še ne moremo zagotoviti. Z namazi pa se ne ukvarjajo dovolj dolgo, da bi jih lahko samostojno prodajali.

Okrog 10€

Rezbarstvo Marko Kostanjšek

Ne Ne želi, ker mu sejmi niso »prioriteta«. Udeleži se samo kakega v domačem kraju.

/

Ekološka kmetija Šmalčič

Ne Ker je en vikend prej sejem »Kozjanska jabolka«, ne bodo uspeli imeti dosti stvari za sejem.

/

Zeliščna kmetija Fabinc

Še ne ve / 0€

Vina Keltis Da / Do 20€ Lončarstvo Alojz Kržan

Ga ni bilo mogoče dobiti / /

Stara gostilna Krulc Ne Ker oni se ne ukvarjajo s ponudbo na sejmih.

/

Gostilna Racman Ne Ker oni se ne ukvarjajo s ponudbo na sejmih.

/

Ošterija Debeluh

Nisva mogli dobiti osebe, ki bi nam lahko dala te informacije t.i. direktorja

/ /

Restavracija Splavar Neodzivni / / Gostilna&pension Les

Ne Ne sodelujejo na sejmih. /

Kmetija Gnidica Načeloma da, samo še je prezgodaj, da potrdi

/ 5€

Domačija Haler Olimje

Oni se s prodajo na stojnicah ne ukvarjajo, nam pa z veseljem prodajo pivo po ceni s popustom in se lahko mi predstavljamo z njihovim pivom

/ /

Turistična kmetija pri Martinovih

Načeloma da, samo še je prezgodaj, da potrdi

/ 10€

54

Zagotavljanje trajnosti in poslovni model festivala

Z namenom uspešnega pridobivanja finančnih sredstev, smo si najprej pripravili orodje na podlagi

naših ugotovitev in ugotovitev drugih skupin s katerim bi si vsi olajšali delo. V tem primeru gre za

orodje, ki mu pravimo »Business Model Canvas« ali po slovensko »platno poslovnega modela«. Pri

oblikovanju modela smo si pomagali s knjigo »Delaj vitko« avtorja Asha Mauryje. V svetu modernega

podjetništva je kanvas poslovnega modela sodoben poslovni načrt, v katerem podjetje kot osrednji

element svojega poslovanja najprej opredeli vrednost, ki jo ponuja, nato pa segmentira svoje

uporabnike, opredeli odnose s kupci, distribucijske kanale in vire prihodkov. Nato pa definira svoje

ključne aktivnosti, vire in partnerje ter strukturo stroškov. Omeniti je potrebno, da je kanvas vizualno

orodje. Na prvi pogled je podoben tabeli z devetimi polji, služi pa predvsem temu, da tekom izvajanja

festivala lažje ostanemo skoncentrirani in ne zaidemo »s poti«.

Ključni gradnik kanvasa je dodana vrednost, ki jo podjetje najlažje opredeli takrat, ko točno ve,

katero potrebo uporabnika zadovoljuje oz. kateri problem mu rešuje in kakšno rešitev zanj ponuja.

Ponujena vrednost je torej skupina izdelkov ali storitev v našem primeru, s katero podjetje ustvarja

vrednost določenemu segmentu kupcev. Za izgradnjo učinkovitega poslovnega modela mora podjetje

določiti segmente uporabnikov, ki jih nagovarja s svojim produktom. Odnosi s strankami so skrajno

pomembni, sploh zato ker gre tukaj za storitveno dejavnost, kjer je človeški stik še kako zaželen in

nujen. Prodajni kanali so kanali preko katerih podjetje svojo dodano vrednost sporoča svojim

segmentom in dostavlja prek različnih kanalov. Ključni viri so vsi materialni (oprema, stroji), človeški,

finančni in intelektualni (patenti, znamke, poslovne storitve …) viri, ki jih podjetje potrebuje da

ustvari in dostavi vrednost svojim kupcem, da vzpostavlja in ohranja odnose s kupci ter ustvarja

prihodke. Vse ključne aktivnosti (razvojne, prodajne, tehnične, marketinške …), so dejavnosti, ki jih

podjetje izvaja pri ustvarjanju in distribuiranju vrednosti za kupca, pri vzpostavljanju in vzdrževanju

odnosov z uporabniki ter generiranju prihodkov. Ključni partnerji so partnerji oz. partnerstva ki jih

podjetje vzpostavi z namenom, da optimizira svoje poslovanje oz. pridobivanje določenih virov in

aktivnosti. Polji »prihodkovni kanali in »struktura stroškov« nam pomagata pri oceni

donosnosti poslovne ideje. Oblikovani kanvas je prikazan na naslednji strani.

55

KLJUČNI PARTNERJI

KLJUČNE AKTIVNOSTI

KLJUČNI VIRI

DODANA VREDNOST

ODNOS S STRANKAMI

• Občina Brežice

• Generalni sponzorji

• Medijski sponzorji/pokrovitelji

• Manjši sponzorji

• ZPTM Brežice,

• TIC Brežice

• Prodaja izdelkov razstavljavcev (rokodelski izdelki iz časa baroka in predstavitev baročne kuhinje)

• Uprizoritev življenja posameznikov v času baroka

• Izvedba delavnic baročnih izdelkov

• Glasbeni koncerti/prireditve z baročnimi glasbili ter pesmimi

• Lokalna infrastruktura (grad, Viteška dvorana, Cesta prvih borcev in baročne stavbe na njej)

• Človeški viri (razstavljavci, zaposleni v Posavskem muzeju Brežice, prostovoljci (študenti), turistična in druga društva)

• Tehnološki viri (spletna stran, socialna omrežja)

• Oživljanje mestnega jedra Brežic

• Spoznavanje z zgodovino-barokom (ogledi kulturnih znamenitosti)

• Krepitev prepoznavnosti Posavskega muzeja

• Pridobivanje potencialnih kupcev za razstavljavce

• Krepitev zavesti o Brežicah kot baročnem mestu

• Vključevanje marginalnih skupin

• Prostovoljci (usmerjanje, deljenje letakov pred dogodkom,…)

• Socialna omrežja (vabila, spodbujanje komentarjev/pritožb/pohval)

• Anketiranje razstavljavcev po dogodku

PRODAJNI KANALI

PRIHODKOVNI KANALI

STRUKTURA STROŠKOV

SEGMENTI GOSTOV

• Lokalni časopisi (Posavski obzornik, Dolenjski list,..)

• Lokalni radiji (Radio Aktual Dolenjska, Radio Veseljak)

• Spletna stran

• Objava na STO, Visit Posavje, Discover Brežice

• Letaki in plakati • Billboardi ob avtocesti

• Socialna omrežja (Facebook, Instagram)

• Preko e-pošte

• Youtube

• Sredstva od sponzorjev

• Sredstva, pridobljena z razpisi

• Najemnine od razstavljavcev

• Vstopnine

• Ozvočenje

• Najem prostorov

• Izvajalci delavnic

• Hrana

• Plačilo organizatorjem

• Oglaševanje (oblikovanje CGP, tiskanje plakatov, letakov)

• Dovoljenja (SAZAS, IPF,..)

• Varovanje

• Osnovnošolci (do 15 let)

• Družine (delavnice)

• Srednješolci, študenti in mladi odrasli (26-40)

• Starejši odrasli (40-60)

• Upokojenci (60+)

• Turisti v termah Čatež

• Gosti iz Hrvaške (bližina Zagreba)

56

Sponzorstvo

Sponzorstvo temelji na principu uslug in protiuslug, saj sponzor vlaga v organizacijo dogodka v

pričakovanju, da bo sponzorirani ali organizator z lastno dejavnostjo prispeval h pozitivni

komunikaciji sponzorja z družbo. Sponzoriranje dogodkov je ena od marketinških aktivnosti,

ki lahko v sklopu dobro načrtovane integrirane tržne komunikacije podjetju prinese pozicijo na

trgu in pozitivni imidž. Želimo, da potencialni sponzorji prepoznajo tudi to dodano vrednost

sponzoriranja našega dogodka. Zavedati se morajo, da se skozi sponzorstvo imidž dogodka, ki je

lahko zelo specifičen za določeno ciljno skupino, z asociacijami prenese na sponzorjev izdelek.

Ker gre v našem primeru za veliko prireditev, ki bo sicer del svojih stroškov krila s pobiranjem

najemnine za stojnice, se moramo vsekakor posluževati tudi potencialnega sponzorstva, v kolikor

želimo, da ne bomo poslovali z izgubo. Iskali bomo tako finančne vložke, ki so jih podjetja

pripravljena nameniti kot tudi sponzorstvo z materialnimi dajatvami ali izvedenimi storitvami.

V spodnji tabeli so prikazana vsa podjetja, ki bi jim bilo priporočljivo poslati prošnje za sponzorstvo.

Številka Podjetje Kontakt Sedež podjetja

1 ADRIA marketing@adria.si Adria mobil, d.o.o. Straška cesta 50, 8000 Novo mesto

2 AGADO info@agado.si Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana

3 AKRAPOVIČ info@akrapovic.com Akrapovič, d. d. Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica

4 ALPLES alples@alples.si Alples d. d. Češnjica 48a, 4228 Železniki

5 AVTO KRKA info@avtokrka.si Ulica mladinskih del. brigad 2, 8273 Leskovec pri Krškem

6 AVTOLINE KRŠKO info@avtoline.si Bohoričeva ulica 10, 8270 Krško

7 CERJAK KRŠKO info@cerjak.si Žadovinek 38, 8273 Leskovec pri Krškem

8 CVETLIČARNA KERIN cvetlicarna.kerin@siol.net Cesta krških žrtev 65a, 8270 Krško

9 DELTA TEAM KRŠKO parts2@yamaha-motor.si Cesta krških žrtev 135a, 8270 Krško

10 EFEKT KRŠKO info@efekt-krsko.si Cesta 4. julija 25, 8270 Krško

11 EKTEN KRŠKO ekten_krsko@t-2.net Cesta krških žrtev 135d, 8270 Krško

12 GEN KRŠKO info@gen-energija.si Vrbina 17, 8270 Krško

13 GORENJE gs@gorenje.si Partizanska 12, SI-3320 Velenje

14 GRADBENIŠTVO OBZORJE Info@obzorje.eu Lenartova pot 24a, 8250 Brežice

15 GRAPAK KRŠKO info@grapak.si Pod Goro 9a, 8270 Krško

16 INTEGRAL BREBUS info@integral-brebus.si Cesta svobode 11, 8250 Brežice

17 KAMNOSEŠTVO JAKŠA info.kamnosestvo@siol.net Cesta krških žrtev 65, 8270 Krško

18 KEMOKOVINA KRŠKO kemokovina@siol.net Cesta Krških žrtev 137 8270 Krško

19 KMETIJSKA TRGOVINA CERJAK

info@kmetijskatrgovina.si

Bukošek 69, 8250 Brežice

57

20 KZ KRŠKO info@kz-krsko.si Roštoharjeva ulica 88, 8270 Krško

21 KOP BREŽICE info@kop-brezice.si Cesta prvih borcev 9, 8250 Brežice

22 KOSTAK KRŠKO kostak@kostak.si Leskovška cesta 2a, 8270 Krško

23 KRKA www.krka.si Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto

24 KUNST hotel@kunst.si. Ulica mladinskih del. brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem

25 LEK info.lek@sandoz.com Verovškova ulica 57, 1000 Ljubljana

26 MAX LES KRŠKO Tel.: +386 (0)7 488 13 50 Cesta 4. julija 129A 8270 Krško

27 MEGADOM KRŠKO info@megadom.si CESTA KRŠKIH ŽRTEV 135F, 8270 KRŠKO

28 MOTOHIT KRŠKO info@motohit.si Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško

29 POSAVC Info@posavc.si Levstikova ulica 2a, 8250 Brežice

30 RADNOVIČ BREŽICE info@radanovic.si Černelčeva cesta 5, 8250 Brežice

31 RELIVE info@relive.si Lenartova pot 28, 8250 Brežice

32 REVOZ NOVO MESTO info.revoz@renault.com Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto

33 SKALA BREŽICE info@skala.si Cesta prvih borcev 24, 8250 Brežice

34 SL INŽENIRING sl-inzeniring@siol.net Boršt 12b, 8263 Cerklje ob Krki

35 SOP KRŠKO info@sop-international.si Vrbina 14, 8270 Krško

36 STEKLARSTVO RESNIK KRŠKO

info@resnikglass.si. Ulica mladinskih del. brigad 24, 8273 Leskovec pri Krškem

37 TERME ČATEŽ info@terme-catez.si Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi

38 TERME OLIMIA info@terme-olimia.com Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek

39 TERME PARADISO paradiso@siol.net Selska cesta 15b, 8257 Dobova

40 VIPAP KRŠKO vipap@vipap.si Tovarniška 18, 8270 Krško

41 ZDRAVSTVENI CENTER ARISTOTEL

info@aristotel.si Kolodvorska ulica 7a, 8270 Krško

42 ŽARN KRŠKO info@zarnkrsko.si Žadovinek 40, 8273 Leskovec pri Krškem

58

SPONZORSKI PAKETI IN PROŠNJA ZA SPONZORSTVO Za uspešno pridobivanje sponzorskih sredstev ali storitev je pomembno, da oblikujemo ustrezno

prošnjo za sponzorstvo, ki mora biti strukturirana, pregledna jasna in brez nepotrebnih podrobnosti,

ki potencialne sponzorje ne zanimajo. Doseči moramo, da potencialni sponzor v njej prepozna svoje

poslovne cilje in skladanje naše prireditve z njimi ter doprinos k hitrejšemu doseganju le-teh. Prošnja,

ki smo jo oblikovali se nahaja v prilogi.

Vsem podjetij bo poleg prošnje oblikovan seznam sponzorskih paketov, ki se nahaja nad prošnjo, za

katere se lahko odločijo tista podjetja, ki nam bodo namenila finančna sredstva. Z vsemi podjetji, ki

se bodo odločila podpreti dogodek, je potrebno naknadno podpisati tudi sponzorsko pogodbo, ki se

nahaja v prilogi.

SPONZORSKI

PAKET

OMEMBA NA FESTIVALU

VAŠ LOGO NA ZLOŽENKI

VAŠ LOGO NA PLAKATU

VAŠ LOGO NA SPLETNI STRANI

FESTIVALA

VAŠ LOGO NA

FACEBOOK PROFILU

PAKET KLARINET (do 99 €)

PAKET VIOLINA (od 100 do 299 €)

PAKET LUTNJA (od 300 do 499 € )

PAKET ČEMBALO

(od 500 do 1000)

PAKET KLARINET: Za vse sponzorje, ki donirajo vsote manjše od 100 €, paket vsebuje omembo na

festivalu in objavljen logotip na spletni strani festivala.

PAKET VIOLINA: Za sponzorje, ki donirajo od 100 do 299€, paket vsebuje omembo na festivalu ter

logo podjetja na zloženki in spletni strani festivala.

PAKET LUTNJA: Za sponzorje, ki donirajo od 300 do 499 €, paket vsebuje omembo na festivalu, logo

podjetja na zloženki, plakatu in spletni strani festivala.

PAKET ČEMBALO: Za sponzorje, ki donirajo od 500 do 1000 €, paket vsebuje omembo na festivalu,

logo podjetja na zloženki, plakatu, spletni strani festivala ter na facebook profilu festivala.

59

Primer prošnje za sponzorstvo

Posavski muzej Brežice

Cesta prvih borcev 1

8250 Brežice, Slovenija

Kontakt: + 386 7 466 05 17

Brežice, 6. 3. 2018

"Zgodovina je učiteljica življenja."

ZADEVA: PROŠNJA ZA SPONZORSTVO PRI ORGANIZACIJI FESTIVALA »MI SMO BAROK«

Spoštovani!

Smo ekipa Posavskega muzeja Brežice, ki predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes.

V muzeju ohranjamo kulturno dediščino za sedanje in bodoče generacije, zato smo se v letošnjem letu odločili za izvedbo festivala, ki bi bil posvečen obdobju Baroka. Omenjeno zgodovinsko obdobje smo si izbrali zaradi bogate baročne zgodovine našega mesta.

Predviden datum festivala je 18. 10. 2018, kjer bi se v dopoldanskem času odvijale delavnice za obiskovalce ki bi se učili o umetnosti ter o zgodovini mesta Brežice, v popoldanskem času bi si obiskovalci lahko obiskali stojnice z rokodelskimi in prehrambnimi izdelki, se sprostili ob zvokih baročne glasbe ter proslavili vrnitev kopij baročnih Rembovih slik v Viteško dvorano.

Za izvedbo festivala potrebujemo Vašo pomoč, saj sponzorska sredstva potrebujemo za nakup kostumov ter materiala, ki ga bomo uporabljali na delavnicah. Finance potrebujemo tudi za najem ozvočenja ter izposojo odra. V prilogi prošnje se nahajajo oblikovani sponzorski paketi, ki vsebujejo vključitev Vašega imena v naše promocijske aktivnosti.

V primeru zainteresiranosti nas prosim kontaktirajte, da glede na Vaše želje sestavimo sponzorsko pogodbo.

Za pomoč se Vam že vnaprej zahvaljujemo in Vam želimo še veliko uspehov na Vaši poslovni poti.

Lep pozdrav, Alenka Černelič Krošelj, v. d. direktorice

60

Identifikacija primernih javnih razpisov

Najverjetneje si mnogo podjetij za svoje delovanje želi pridobiti tudi ugodne finančne vire, ki jih za

podporo podjetništvu oblikuje in razdeljuje občina, država ali širše politično okolje. Nepovratna

sredstva in subvencionirani ugodni krediti za razvoj in investicije so lahko pomemben element naše

konkurenčne prednosti. Zavedamo se, da mnogo organizatorjev prireditev tovrstna sredstva že

pridno izkorišča.

Za pridobivanje sredstev za tovrstne dogodke je pomembno stalno spremljanje javnih razpisov na

spletnih straneh potencialnih financerjev in seznanjanje s preteklimi razpisi in podjetji, ki so na

razpisih uspeli, kar podjetju omogoča predvidevanje, kakšni bodo prihodnji razpisi in kakšne vrste

projektov imajo večjo možnost uspeha. Hkrati deluje kot orodje za temeljito pripravo projekta

neposredno pred objavo razpisa.

Spodaj je navedenih nekaj razpisov, ki smo jih s proučevanjem spletnega gradiva identificirale kot

potencialne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev. En razpis je objavljen na občinski ravni, pet

na nacionalni ravni in eden na evropski ravni.

Občinski razpisi 1. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ohranjanja in vzdrževanja kulturnih

spomenikov lokalnega pomena, ki niso v lasti Občine Brežice ter drugih programov na področju kulture v letu 2018

Rok za oddajo prijav: 1. februar 2018 (v sprejemni pisarni Občine Brežice v času poslovnih ur ali priporočeno po pošti istega dne)

Obseg razpisanih sredstev: 25.500,00 EUR

Nacionalni razpisi 1. Javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega

gospodarstva, REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Objavljen: 4. 8. 2017, roki za oddajo vlog so: 25. 9. 2017, potekel, naslednji roki za oddajo vlog 5. 3. 2018, 10. 9. 2018 in 11. 3. 2019 Trajanje: 2017-2020 Višina razpisanih sredstev: 8.087.984,89 EUR (nepovratni viri) Višina sredstev v 2017: 0,00 EUR Namen: spodbujati izvedbo aktivnosti za razvoj in promocijo novih integralnih turističnih proizvodov in storitev ter s tem okrepiti konkurenčnost in kakovost na vseh področjih in ravneh slovenskega turizma. Upravičenci: MSP in samostojni podjetniki posamezniki s področja turizma Upravičeni stroški: stroški zunanjih svetovalcev in izvajalcev grafičnega oblikovanja, digitalne prenove komunikacijskih orodij in spletnega oglaševanja Višina sofinanciranja: do 75 % v kohezijski regiji V Slovenija in do 70 % v kohezijski regiji Z Slovenija Maksimalna vrednost sofinanciranja:200.000 EUR Cilj razpisa: do leta 2019 podpreti najmanj 35 MSP Izvajalec: MGRT, kontakt: Darko Sajko, MGRT ,E: gp.mgrt@gov.si

2. Snovalec 2018 - poziv za najbolj inovativne turistične ideje Slovenska turistična organizacija razpisuje podelitev priznanja Snovalec, s katerim pomaga pri uresničevanju inovativnih projektov s področja turizma. Za najboljše ideje je na voljo 15.000 evrov nepovratnih sredstev.

61

Vsi tisti, ki za uresničitev svojih turističnih zamisli iščejo finančna sredstva in promocijsko podporo, se lahko prek naše spletne strani prijavijo na poziv Snovalec. Sredstva - predvideni denarni sklad znaša 15.000 evrov bruto - bo strokovna komisija razdelila med predvidoma tri prejemnike, ki bodo svoje projekte uresničili do oktobra letos ter s tem pomembno obogatili slovenski turistični prostor. Na pozivu kandidirajo tako, da svojo idejo vpišejo na AIRTH portal (Popolna prijavnica vsebuje izpolnjeno e-prijavo in obvezno prilogo - poslovni načrt. Rok za prijavo na Snovalca je 26. 2. 2018 ob 23.59

3. javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2018 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naziv in sedež naročnika: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana Predmet razpisa in področja dejavnosti: Predmet razpisa je sofinanciranje projektov kulturnih društev in njihovih zvez (v nadaljevanju: projekti), ki bodo izvedeni kot: - prireditve (koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve) na navedenih področjih dejavnosti, ki jih pripravljajo in izvajajo kulturna društva in skupine na neprofiten način in so v interesu širše družbene skupnosti; - izobraževanja in strokovna usposabljanja za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - založniški in AV (avdiovizualni) projekti; - organizacijski projekti za krovne organizacije na nacionalnem nivoju, ki delujejo na razpisnem področju. Področja dejavnosti so: zborovska, inštrumentalna (pihalni, tamburaški in mandolinski, simfonični, godalni, harmonikarski in kitarski orkestri ter big bandi), gledališka in lutkovna, folklorna, filmska, plesna, likovna, literarna ter intermedijska dejavnost (novi mediji, IK tehnologija). Cilji razpisa so: - dvig ustvarjalnosti; - razvoj kakovostnih projektov, ki so pomembni za splošni kulturni razvoj in promocijo v Sloveniji in tujini; - raznoliki kulturni dogodki in dostopnost kulturnih vsebin; - razvoj kakovostnih programov kulturne vzgoje. Okvirna vrednost razpisa:Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev za predmet razpisa znaša 337.960,00 evrov, od tega predvidoma 57.000,00 evrov za zborovsko, 30.700,00 evrov za inštrumentalno (pihalni, tamburaški in mandolinski, simfonični, godalni, harmonikarski in kitarski orkestri ter big bandi), 46.000,00 evrov za gledališko in lutkovno, 30.000,00 evrov za folklorno, 13.000,00 evrov za filmsko, 24.000,00 evrov za plesno, 29.000,00 evrov za likovno, 14.000,00 evrov za literarno ter 21.000,00 evrov za intermedijsko dejavnost. Predvidoma 73.260,00 evrov bo namenjeno sofinanciranju projektov krovnih zvez društev na nacionalnem nivoju v Republiki Sloveniji in sofinanciranju projektov krovnih zvez avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, kot jih določa RePASM (Uradni list RS, št. 35/96). JSKD bo razdelil najmanj 90 % razpisanih sredstev. Višina okvirno razpisanih sredstev se lahko spreminja in je omejena z veljavnim proračunom ter morebitnim rebalansom proračuna RS. Roki razpisa: Razpis prične teči 12. 1. 2018. Zaključi se 12. 2. 2018.

62

Digitalna promocija – osnutek strategije Digitalna promocija oziroma digitalni marketing je promocija blagovnih znamk - v našem primeru dogodka - s pomočjo uporabe interneta, mobilnih in ostalih interaktivnih kanalov. Osredotočili se bomo predvsem na promocijo skozi socialna omrežja, kot sta Facebook in Instagram, promocijo na spletnih straneh Posavskega muzeja, Fakultete za turizem UM ter promocijo preko spletnih vsebin lokalnih časnikov in revij. Facebook Glavna veja digitalne promocije bo Facebook dogodek, ki ga bosta gostila Posavski muzej in Fakulteta za turizem. Dogodek se bo ustvaril 4-5 mesecev pred izvedbo (maj/junij). Na omrežju se bo dogodek delil (vsi sodelujoči bodo povabili svoje Facebook prijatelje, muzej in fakulteta delita dogodek na svojih straneh), priporočljiva pa je tudi plačljiva promocija na Facebook-u ali Instagramu. Oglas ustvari uradna stran muzeja ali fakultete, kjer se izbere ciljna skupina, lokacija in pogostost oglasa (https://www.facebook.com/business/products/ads). Video promocija Dva meseca pred dogodkom, se bo na Youtube/Facebook objavil predstavitveni video, v katerem se bo predstavil dogodek. To bo krajši video, dolg okoli ene minute. Po predstavitvenem videu se bo objavilo še 5 krajših (manj kot 30sec) videoposnetkov, ki bodo predstavili določeno zgodbo v preteklosti, vezano na našo temo. Obiskovalcem se bo na ta način predstavil program festivala in zanimivosti, ki jih lahko pričakujejo. Posnetke se bo naredilo že prej, torej posneli bi jih poleti na gradu. Tukaj bi bilo odlično sodelovanje tudi z ostalimi turističnimi deležniki, kot so Mestna hiša Brežice, ZPTM in TiC Terme Čatež, saj omogočajo odlično promocijo večjih dogodkov v svojih prostorih z različnimi TV zasloni, ki čez cel čas obratovanja predvajajo takšne in drugačne posnetke turističnih partnerjev ali dogodkov.

63

Ideja in scenarij za predstavitveni videoposnetek V vseh videoposnetkih se bo uporabila najbolj prepoznavna oseba zgodovine brežiškega gradu - Karel Frančišek Remb. V predstavitvenem videu se bo najprej prikazala zunanjost in notranjost gradu. Nato pa se kamera ustavi na igralca preoblečenega v Remba, ki bo na dvorišču slikal na platno. Remb se v tem trenutku zave, da je na posnetku in spregovori gledalcem (gledajoč v kamero, kot da vidi gledalce). REMB: “Ohoo, pozdravljeni na ta prečudovit sončen dan. Sem Karel Frančišek Remb in piše se leto 1703. Dobrodošli na gradu Brežice!” - (pokaže z rokami na atrij) “Tukaj delujem kot grajski slikar, moj delodajalec pa je grof Ignac Marija Attems, ki se je ravno prej sprehajal po balkonih.” - (Karel se ozre nazaj in v prvem nadstropju zagleda grofa, ki hiti po hodniku) “Vidite, tamle gre!” - (Karel pokaže na grofa, kamera sledi pogledu in približa sliko na grofa, ki hodi po hodniku pod arkadami. Grof opazi Karela in zavpije.) ATTEMS: “Karel, slikaš kaj ali samo blebetaš? Ajde, delat! Gosti pridejo čez 2 meseca ti pa imaš, tako kot jaz, še ogromno dela!” (grof odvihra naprej po hodniku) REMB: “Kako hiti! Najbrž se mu mudi v pisarno. Te dni ima veliko dela, saj se bo čez dva meseca tu odvijal festival za vse njegove podanike. To pomeni, da ste vabljeni tudi vi, dragi prijatelji! Naš baročno obarvan dan se ima zgoditi XX. vinotoka. Grof za vas pripravlja najrazličnejše stojnice, delavnice, pojedine in zabavo. Obljubim vam, da bo temu res tako!” (kamera se medtem premika in nastavi v ozadje travnati balkon, tam se vidi grofa, ki hodi proti Viteški dvorani) ATTEMS: “KAREL!!” REMB: “Joj, zdaj pa le brž, grof bo res užaljen, če te slike danes ne dokončam. Do ponovnega srečanja!” - (S kretnjo nas pozdravi in se posveti slikanju. Slika se zatemni in se prikažejo napisi, kot so npr. “Vabljeni”, “Dobrodošli”, “Se vidimo!”... Izpiše se datum dogodka in logotipi sponzorjev.) Ideje in scenarij za kratke videoposnetke V vseh ostalih videoposnetkih se na enak način pokaže Karela Remba, ki ima vedno polne roke dela s pripravo dogodka. V enem posnetka nam npr. pokaže kuhinjo in jedi, v drugem obleke in baročni stil, v tretjem mogoče slika dvorano, itd. V vsakem posnetku ljudi pozdravi, pove, kaj počne in sporoči, da bodo gostje lahko te stvari doživeli v živo na dogodku. Tako bomo prikazali nekaj zanimivosti in ljudi pritegnili k obisku. Prvi posnetek, dogajanje v viteški dvorani. Karel stoji v dvorani, na južni strani. Med govorom se povzpne na galerijo. Kamera ga snema od spodaj - tako da se za Karelom vidi poslikava kovačnice in Hefajsta, ki bo tudi del kviza. REMB: “Ahoj, spet vi!” (pove z nasmeškom). “Danes se nahajamo v viteški dvorani, katero sem poslikal na željo in ukaz grofa Attemsa. Včeraj sem zaključil s poslikavo južne stene, kot vidite, se barva še suši. Tu lahko vidite mojo prispodobo ognja - enega od štirih elementov naslikanih v tej dvorani.” (med govorom hodi po stopnicah na galerijo)

64

“Do našega snidenja bo barva že zagotovo suha in dvorana bo nared za vaš obisk. Medtem pa me je grof zadolžil za nadzor nad pripravami hrane. Če pridete nazaj čez en teden, vas lahko odpeljem pogledat v kuhinjo. Za vas zdaj več nimam časa, saj moram sušiti barvo. Se vidimo!” ( Začne pihati sliko z mehom za podpihavanje ognja. Slika se zatemni, izpišejo se datum dogodka, povabilo, sponzorji, itd.) Nagradna igra

Ustvarili bi spletno/mobilno aplikacijo, v kateri bi bilo npr. 5-10 vprašanj o zgodovini, ki je povezana z našo temo. Uporabnik bi nato dodal svoje ime in rešil/oddal odgovore. Od vseh ki so sodelovali in so npr. pri kvizu dosegli 9/10 pravilnih odgovorov, bi na samem dogodku izžrebali zmagovalca, ki bi prejel majhno nagrado. Ni pa seveda nujno, da se vse to izvaja digitalno, lahko tudi natisnemo nekaj listov in gosti rešujejo/oddajo kviz na samem dogodku. Tukaj bi predvsem dodala možnost, da bi se kviz izvedel tako, da je uporabnik kviza aktiven/mobilen, tukaj mislim na to, da bi se izvedel kot nekakšen lov na nagrado. Na primer, dobil bi vprašanje glede Viteške dvorane, nakar bi za se odgovor na vprašanje podati v samo Viteško dvorano, kjer bi poiskal odgovor, aplikacija bi zahtevala od uporabnika, da skupaj k odgovoru priloži sliko dvorane, tako bi uporabnik reševal vse do zadnjega koraka skupaj s slikami. Na koncu, ko bi pa zaključil bi bil lahko izžreban za zmagovalca, kjer bi dobil simbolično nagrado. Cilj slikanja bi pa bil ta, da na koncu mu za spomin ostanejo oziroma se shranijo slike vseh obiskanih lokacij po gradu oziroma festivalu. To je samo malo bolj inovativna ideja, ki pa ni nujno, da se lahko izvede. V Dodali bi še nagradne igre preko Facebook strani fakultete in muzeja. Objavilo bi se na primer vprašanje, vezano na zgodbo, na katerega bi morali pravilno odgovoriti v komentar objave, deliti dogodek na svojem profilu in poleg odgovora v komentarju še označiti prijatelja, s katerim se bodo udeležili dogodka. Od vseh tistih ki so pravilno odgovorili do določenega roka, se bi izžrebal zmagovalec, ki bi prejel neko majhno nagrado. Vprašanja za nagradno igro

1. Kdo je na sliki? - (Karel Frančišek Remb)

Slika 1: Karel Frančišek Remb

Vir: Wikipedia, b.d. 2. Koliko časa je Remb slikal Viteško dvorano? - ( 1 leto in 1 dan)

65

Slika 2: Viteška dvorana

Vir: spletna stran Discover Brežice, b.d. 3. Kaj prikazuje motiv na poslikavi? Namig lahko najdete v videoposnetku (bo vpet v objavo). - (prispodoba ognja - bog Hefajst v kovačnici)

Slika 3: Hefajst v kovačnici

Vir: Posavski muzej Brežice

66

4. Od kod izhaja ime Brežice? - (Ime Brežice izhaja iz mesta na bregu – brežcu, na

skalnatem pomolu, ki se dviguje nad danes suho strugo reke Save)

Slika 4: Grad Brežice

Vir: Spletna stran SlideShare, b.d.

5. Kdo in kdaj je sezidal grad Brežice? - (Grad Brežice so v 12. stoletju sezidali Salzburški

nadškofje.)

Slika 5: Grad Brežice v 16. stoletju ali kasneje

Vir: Wikipedia, b.d.

67

6. Na kateri strani Viteške dvorane (sever, jug, vzhod, zahod) se nahaja Apolonov zlati voz?

Pomagate si lahko z Google zemljevidom dvorane. - (na severu) • Tukaj se bo na Facebook objavila povezava do Google Street View zemljevida dvorane,

kjer bodo morali sodelujoči v kvizu uporabiti omenjen zemljevid, se po njem premikati in najti pravo sliko.

Slika 6: Viteška dvorana 2

Vir: Google Maps Street View, b.d. INSTAGRAM Preko Instagrama bi se lahko povezala Fakulteta in Posavski muzej, ki bi prek svojih profilov

delila objave o dogodku. Prav tako pa bi delila objave na svojih Facebook straneh. Torej

podobno kot pri Facebook promocijah s slikami in kvizom, se bo na Instagramu objavljalo

slike povezane z barokom, Brežicami, Posavskim muzejem in gradom Brežice. Spletno

družabno omrežje je najbolj poznano po uporabi “hashtagov (#)”, zato se jih bo v opis objave

dodalo čim več, npr: #mismobarok, #barokvbrezicah, #gradbrezice… Določen profil lahko objavi tudi svojo “zgodbo (story)”, ki je vidna 24 ur. Story-ji bodo najbolj

pritegnili pozornost na dan dogodka ali pa, ko se v promociji objavi kaj novega (videji, kviz…)

in se na zgodbo lahko pripne povezava do videa/kviza.

Primer objave:

Samo še en mesec nas čaka do našega baročnega dogodka! #mismobarok #barokvbrezicah

#gradbrezice

68

Slika 7: Grad Brežice

Vir: http://www.sveti-jurij.si/atrakcija/74

Primeri slik:

Slika 8: Grad Brežice

Vir:https://www.pmb.si/poroka-na-gradu-brezice

69

Slika 9: Viteška dvorana

Vir: http://kraji.eu/slovenija/posavski_muzej_viteska_dvorana/slo

Ko se bodo začele priprave dogodka(delo v gradu, oblačenje v kostume, priprave stojnic,

itd.), se bodo te stvari sproti poslikale in objavile.

Primer: Nekdo se na dan dogodka obleče kot Remb, se ga fotografira in se deli objava pod

katero se doda opis: Karel Frančišek Remb je pripravljen, da vam pove kakšno zgodbo iz

preteklosti! Se vidimo danes! #mismobarok #gradbrezice #karelfrancisekremb Viri slik Slika 1: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/08/Remb-francisek-karel.jpg Slika 2: https://www.discoverbrezice.com/images/imgKatalogIzdelek/max/1416.jpg Slika 3: https://www.pmb.si/images/imgNavigacija/max/544.jpg Slika 4: https://image.slidesharecdn.com/renesansavsloveniji-110429095922-phpapp01/95/renslo-6-728.jpg?cb=1304071352 Slika 5: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/28/Vischer_-_Topographia_Ducatus_Stiriae_-_329_Schlo%C3%9F_Rann_-_Brezice.jpg Slika 6: https://www.discoverbrezice.com/znamenitosti/arhitektura/grad-brezice-in-viteska-dvorana Slika 7: Grad http://www.sveti-jurij.si/atrakcija/74 Slika 8: Grad https://www.pmb.si/poroka-na-gradu-brezice Slika 9: Viteška dvorana http://kraji.eu/slovenija/posavski_muzej_viteska_dvorana/slo

70

Predlog strategije vključujočega muzeja: POSAVSKI MUZEJ BREŽICE

O Posavskem muzeju Brežice in njegovem dosedanjim prizadevanjem za vključevanje izključenih

Posavski muzej Brežice se nahaja v brežiškem gradu in deluje od leta 1949. Izvira iz zametkov muzeja,

ki ga je vodilo Muzejsko društvo za politična okraja Brežice in Krško v Krškem, ustanovljeno 30.

septembra 1939. Po obdobju muzejskega nedelovanja med vojno je bil za upravnika Mestnega

muzeja v Krškem imenovan predvojni član muzejskega društva Franjo Stiplovšek. Začetek povojnega

delovanja je zaznamovalo pomanjkanje sredstev in prostora (zbirke so bile takrat nameščene v

današnji Galeriji Krško in v Valvasorjevi hiši). Leta 1948 je Franju Stiplovšku uspelo pridobiti del

prostorov brežiškega gradu. Leto kasneje je skupaj s kustosom dr. Brataničem in gimnazijci, muzealije

pripeljal v Brežice, iz česar je nastala zbirka arheološkega, etnološkega in umetnostno-zgodovinskega

gradiva. Drugega marca tega leta se je muzej preimenoval v Posavski muzej Brežice, 26. junija pa so

njegove prostore slovesno otvorili. Tako je nastal pokrajinski muzej za celotno Posavje. Zaradi večanja

zbirke si je vodstvo prizadevalo pridobiti nove prostore, kar jim je uspelo po zadnji izselitvi

stanovalcev iz gradu leta 1979 (Posavski muzej Brežice, 2018).

Trenutna vršilka dolžnosti direktorice Posavskega muzeja Brežice je Alenka Černelič Krošelj. Skupaj s

sodelavci uspešno vodi sedem oddelkov: arheološki, etnološki, umetnostno-zgodovinski, zgodovinski,

konservatorsko-restavratorski, knjižnico in oddelek za komuniciranje in izobraževanje. Pri

načrtovanju strategije se bomo podrobneje osredotočili na oddelek za komuniciranje in

izobraževanje, saj je ta zadolžen za izvajanje pedagoških programov, vodenih ogledov, delavnic in

drugih dejavnosti za različne skupine. Sodelavci oddelka pripravljajo vodene in tematske oglede, učne

ure in delavnice za predšolske, osnovnošolske in srednješolske skupine. Vse teme, tudi tiste, ki se

tičejo občasnih razstav in dejavnosti, lahko prilagodijo različnim starostnim skupinam. Izvajajo lahko

večurne kombinirane programe, po dogovoru jih izvedejo tudi izven svojih prostorov. Vodene oglede

prilagodijo glede na čas, ki je namenjen ogledu, in glede na zanimanje (Posavski muzej Brežice, 2018).

V mesecu marcu 2018 so tako v Posavskem muzeju Brežice pripravili številne delavnice, namenjene

najmlajšim. Delavnica z naslovom »Zimska grajska dogodivščina« je potekala 1. in 2. marca, v sklopu

nje pa so združili pevsko aktivnost z Nušo Derenda in modno-ustvarjalni del z oblikovalko Uršo

Drofenik. Prav tako so ustvarjali z različnimi materiali ob razstavi kiparke Alenke Eržen Šuštaršič

(Posavski muzej Brežice, 2018). Tovrstne delavnice vidimo kot priložnost vključevanja otrok iz

različnih marginalnih skupin, saj temeljijo na sodelovanju in druženju.

V počastitev mednarodnega dneva žena so organizirali javno vodstvo v počastitev žensk – pedagoginj

in umetnic, ki so povezane s Posavskim muzejem Brežice. Ogled je vodila kustosinja. V sredini marca

so za uvod v mesec konservatorskih-restavratorskih delavnic na ogled v Posavsko muzejsko vitrino

postavili odkritje v letu 2017 – izkopan bojevniški grob s keltskega najdišča Brežice – Sejmišče. Najdbe

iz groba 114 bodo v prihodnosti tudi restavrirane (Posavski muzej Brežice, 2018).

71

V mesecu aprilu pa bodo v Posavskem muzeju Brežice potekale predvsem konservatorske-

restavratorske delavnice. Projekt Znanje in veščine iz depoja: Štukature, bo letos potekal že drugič. Je

trajnostno naravnan projekt, ki izpostavlja določeno dediščino in predstavlja nove programe, ki so

namenjeni različnim segmentom ljudi. V letošnjem letu bodo glavna tema štukature, ki dopolnjujejo

baročni izgled Gradu Brežice – predvsem pročelja, portale, fasade in notranjost (Posavski muzej

Brežice, 2018).

Delavnice bodo potekale pod strokovnim vodstvom (Posavski muzej Brežice, 2018) in so primerna

priložnost, da se k sodelovanju povabi različne ciljne skupine, tudi priseljence.

Definicija vključujočega muzeja

Vključujoči muzej je prostor, ki vsem obiskovalcem zagotovi enake možnosti za sprejemanje vsebin.

Na primer: nekomu, ki ima težave z branjem, ponudi drugačen način za predstavitev nekega področja

(preko slušalk in mikrofona); nekomu, ki slovenščine ne razume in ne govori popolnoma tekoče,

ponudi možnost zloženk v njemu blizu jeziku; nekomu, ki nima veliko predznanja o določeni temi, se

lahko za začetek približamo skozi kakšen kviz, preko katerega posameznik izve osnovne pojme, s

katerimi se bo potem srečeval skozi celoten ogled (Lipec Stopar, Bračun Sova in Vodeb, 2009).

Lipec Stopar, Bračun Sova in Vodeb (2009, str. 20) so kot ključno lastnost vključujočega muzeja

označili njegovo intelektualno dostopnost, ki za razliko od fizične in komunikacijske dostopnosti,

upošteva »različne učne sloge, različna predznanja, besednjak, sposobnosti branja in številne druge

stvari za zagotavljanje dobrega počutja v muzejskem okolju«.

Prednost vključujočega muzeja ni le v vključevanju oseb s posebnimi potrebami, saj njegove vsebine

pravzaprav obogatijo muzejsko izkušnjo tudi drugih obiskovalcev. Hkrati je to še kraj, kamor prihajajo

različni ljudje – če želijo vsakemu izmed njih omogočiti prijeten obisk ustanove, morajo muzejski

sodelavci in obiskovalci upoštevati različne potrebe (na katere nas primarno opozarjajo sami

uporabniki muzeja), cel ta postopek pa vse vpletene spodbuja k občutljivosti in sprejemanju soljudi

(Lipec Stopar, Bračun Sova in Vodeb, 2009).

Vključujoči muzej je pomembna povezovalna izkušnja tudi za vse strokovnjake (znotraj in zunaj

njega), ki so kakorkoli vpleteni v potek njegovega programa, saj vsaka stroka s svojo perspektivo

prispeva k doseganju ciljev (Lipec Stopar, Bračun Sova in Vodeb, 2009).

Lipec Stopar, Bračun Sova in Vodeb (2009) poudarjajo še upoštevanje institucionalnih zahtev, med

katerimi so npr. skrb za primerne materialne in strokovne vire; stalno strokovno razvijanje kadrov;

razvijanje lastnega modela vključevanja in njegovega uvajanja s strani muzeja; stalno razvijanje

programov in dejavnosti, namenjenih vsem obiskovalcem.

72

Primeri dostopnih oziroma vključujočih programov v nekaterih muzejskih ustanovah v Sloveniji in v tujini

Na primeru muzejev in galerij mesta Ljubljana ugotovimo, da se z dotičnimi programi ljubljanske

ustanove ukvarjajo že dve desetletji. Izpostavimo primer MGML, kjer o osebah s posebnimi

potrebami skrbijo na več nivojih. Komunikacijska služba muzeja deluje oseba odgovorna za

dostopnost, katere naloga je opozarjanje na potrebe oseb s posebnimi potrebami skozi celoten

proces nastajanja, trženja in promoviranja neke razstave, pri čemer ji pomagajo zunanji uporabniki in

poznavalci. Izzivi, s katerimi se spopada, zajemajo testiranje razumljivosti in dolžine naslova razstave,

razstavnih pisnih in zvočnih besedil in podnapisov, logiko povezovanja med razstavljenimi predmeti

in komentarji. Hkrati s projektnim timom komunicira o dodatnih pripravah, ki so namenjene osebam

s posebnimi potrebami, po samem odprtju razstave pa se skozi komunikacijo z uporabniki posveti

evalvaciji razumljivosti in drugih parametrom zadovoljstva (Rovšnik, 2011).

Pawlikowska-Piechotka, Łukasik, Ostrowska–Tryzno in Sawicka, (2015, str. 196) pravijo, da so

obiskovalci muzejev v evropskih državah pretežno dobro izobraženi, srednjih let in srednjega

socialnega razreda ter da je bogatejša in bolje izobražena družba bolj navdušena nad obiskom

muzejev. Na primer na Švedskem je v letu 2011 kar 76 % vprašanega prebivalstva izjavilo, da so v

zadnjem letu vsaj enkrat obiskali katerega od muzejev, kar je zgovoren podatek, da so muzeji

priljubljeno mesto obiska in preživljanje prostega časa.

Tudi muzeji v Londonu so zelo obiskani, vedno več pozornosti pa v tamkajšnjih muzejih namenijo

oblikovanju programov aktivnosti, zaradi katerih ljudje postanejo bolj zvesti obiskovanju le teh. Prav

tako je postal viden učinek sodelovanja različnih generacij in krepitev povezav med generacijami pri

takšnih projektih. Družbene dejavnosti postavljajo izzive za muzeje – vzpostavljanje povezav in

krepitev povezanosti skupnosti, kar zahteva čas in zaposlene, ki so izobraženi na tem področju.

Navadno razvoj takšnih programov zahteva širši spekter strokovnega znanja, ne le tradicionalne

veščine muzejskega znanja. Pri ustvarjanju aktivnosti je potrebno razmišljati širše o skupnosti, tudi

glede na kulturno raznolikost in identiteto ter o tem, kako lahko pripadnike različnih skupin

pritegnemo k muzejskim aktivnostim (Kaitavuori, 2010, str. 264).

Kaitavuori po Silverman (2010, str. 264) navaja novo perspektivo glede vprašanja interpretacije

vsebine muzeja za družbeno vlogo muzeja v okolju. Muzej naj bi opravljal socialno oziroma družbeno

delo v nekem okolju, brez da bi se tega sploh zavedal. Eden od ključnih ciljev socialnega dela je

pozitivno vplivati na življenjske razmere in odnose ljudi v nekem okolju. Naloga muzejev že od nekdaj

je, da izboljšujejo interakcijo med posamezniki in skupinami ter razvojem in izražanjem identitet, da

sodelujejo v družbenih gibanjih in kampanjah, da vplivajo na stališča in informirajo. Muzeji so znatno

neizkoriščeni glede možnosti, da svoje zbirke uporabljajo za obravnavo različnih človeških potreb in

odnosov med ljudmi, na primer podpora povezav med generacijami, razpravo o odnosu med

spoloma in povezavo različnih kultur.

Sodobni muzeji, še posebej tisti na podeželju, ne opravljajo več zgolj tradicionalnih nalog, temveč so

tudi prostor, kjer imajo obiskovalci in člani lokalnih skupnosti možnost zabave, druženja in aktivnega

73

preživljanja prostega časa. Prav tako vse več muzejev vsebuje tudi kavarne, bistroje, vinske bare in

stojnice s prigrizki, ki nudijo obiskovalcem prostor in hkrati občutek, da je muzej prostor za sproščeno

in tudi neformalno druženje. Študija opravljena na podlagi poljskih podeželskih muzejev na prostem

kaže, da so muzeji, ki ponujajo tudi gostinske storitve drugačnega značaja in finančno uspešnejši.

Zaželeno je tudi, da je v muzeju prikazana podeželska živilska kultura ter zdrava prehrana in način

življenja. Z dodatkom takšne ponudbe se poveča tudi privlačnost muzeja, daje gospodarsko podporo

muzeju in lokalni skupnosti ter izboljša kakovost življenja. Prav tako takšna ponudba naredi muzej

tudi družabno središče okolja (Pawlikowska-Piechotka et al., 2015, str. 195).

Na primer na Poljskem, tako kot v drugih državah po Evropi, dajejo muzeji možnost turistom in

lokalnemu prebivalstvu možnost zabave, aktivnega preživljanja časa in bogatega izobraževalnega

programa, glede na različna zanimanja in potrebe obiskovalcev glede na njihovo starost in različne

socialne skupine (Pawlikowska-Piechotka et al., 2015, str. 197).

Primerih dobrih praks vključujočega muzeja pri nas in v tujini glede na določeno skupino uporabnikov

Pri nas in v tujini so, glede na teoretske okvire, že postavili in uveljavili določene muzejske programe,

ki so se v lokalnih okoljih pokazali kot uspešni primeri družbenega vključevanja različnih ciljnih skupin.

Glede na pregled literature, v tem poglavju izpostavljamo primere dobrih praks za določene ciljne

skupine.

Posebej bi radi omenili tudi marginalno skupino Romov, ki pa je zaradi ne posebej opredeljenega

segmenta kot naše ciljne skupine, ne bomo podrobneje predstavili. Z omembo bi radi nanjo le

opozorili in jo morda bolj razvili v nadaljnjem razvoju baročnega festivala. Palaićeva (2015, str. 209) je

pod drobnogled vzela kako angažirani so slovenski muzeji glede vključevanja romske skupnosti v

soustvarjanje muzejskih vsebin, saj so Romi v Sloveniji ena izmed najbolj marginaliziranimi in

stigmatiziranimi skupinami. Ugotovila je, da je le malo kulturnih ustanov v obzir, pri prilagajanju in

ustvarjanju muzejske vsebine, vzelo Rome. Vendar Palaićeva (2015, str. 211 po Sandellu) pravi, da

muzejske skupnosti vedno bolj prepoznavajo potrebo, da v svoje okolje vključijo tudi tradicionalno

prezrte skupine ter jih vključijo v ustvarjanje muzejskih vsebin in vse ostale procese muzejskega dela,

kar nedvomno daje pozitiven prizvok.

Ciljna skupina: starostniki

V Angliji pa tudi nekaterih drugih državah, so razvili programe oziroma postavili cilje za delujoče

skupnosti, za skrb za starejše, da bi preprečili socialno izolacijo (Todd, Camic, Lockyer, Thomson in

Chatterjee, 2017, str. 47). Todd et al., (2017, str. 48) po Camic in Chatterjee (2013) navajajo, da so

pravzaprav muzeji odličen primer programa, ki deluje za skupnost v nekem okolju in podpira dobrobit

socialno izoliranih starejših ljudi. Številni muzeji sodelujejo z javnimi zdravstvenimi ustanovami in

socialnimi službami. Za razliko od zdravstvenih ustanov, so muzeji tisti, kjer ni prisotne asociacije na

bolezen. Prav tako so muzeji dostopni vsem in mnogi so začeli naslavljati odnos med socialno

izključenost in zdravjem (Todd et al., 2017, str. 48 po Sandell, 2002). Prav tako so se začele pojavljati

prakse, da kulturne ustanove promovirajo zdrav in kvaliteten način življenja, ne glede na socialno-

74

ekonomski položaj ali etnično skupino (Todd et al., 2017, str. 48 po Chatterjee in Thomson, 2015).

Dosedanje raziskave so pokazale, da na primer 10 tedenski muzejski programi zmanjšajo socialno

izolacijo in izboljšajo dobro počutje (Todd et al., 2017, str. 48, po Camic et al., 2017).

Za namene raziskave o pozitivnem vplivu muzejskih aktivnosti na dobro počutje starostnikov in

njihovo vključenost, je več muzejev v Angliji pripravilo specifične aktivnosti, ki so spodbujale

priložnosti za sodelovanje in pridobivanje novih izkušenj. Aktivnosti so pripravili zaposleni v muzejih,

glede na svoje strokovno znanje. Te aktivnosti so se od muzeja do muzeja razlikovale. Vse aktivnosti

pa so vsebovale interpretacijo oziroma podajanje informacij s strani zaposlenih v muzeju, glede na

izbrano tematiko aktivnosti. Aktivnosti so vsebovale oglede določenih predmetov in diskusije glede

teh predmetov, participativno umetnost – kreativno pisanje, risanje, slikanje, kiparjenje in ustvarjanje

kolažev glede na neko zbirko muzeja ali določen razstavni predmet. Nekateri muzeji so lahko v skladu

s svojimi razstavami, oblikovali aktivnosti povezane z glasbo – petje in ustvarjanje glasbe z

instrumenti, seveda glede na razstavno tematiko, ki jo muzej ponuja (Todd et al., 2017, str. 48).

Skozi intervjuje, so rezultati raziskave pokazali, da so sodelujoči drug drugega, ne glede na socialni

status ali etnično pripadnost, ocenjevali pozitivno, z besedami »… z njo se je bilo prijetno

pogovarjati« in »vsi so bili zelo prijazni«. Sodelujoči so izpostavili, da je bila njihova interakcija

odvisna od ljudi okrog njih. Nekateri so se počutili, da jih morda drugi sodijo, da postavljajo

neprimerna vprašanja. Sodelujoči so pozitivno ocenjevali komunikacijo v manjših skupinah, saj so

čutili, da morajo govoriti drug z drugim in so tako premagali začetno sramežljivost. Spet drugi so

izpostavili unikatno okolje muzeja, kot inspiracija, da delijo svoje mnenje o določenem predmetu ali

temi. Same delavnice oziroma aktivnosti pa so pripomogle k predstavitvi muzeja kot sproščenega in

dostopnega okolja prav vsem. Nekateri so tudi izrazili mnenje, da so se počutili manj osamljene in

zaradi skupine ljudi, se jim je muzej zdel prijetnejši (Todd et al., 2017, str. 49).

Druga raziskava, ki je prav tako potekala v Angliji pa se je osredotočila bolj na socio-psihološki vidik

oziroma na psihološko blaginjo posameznikov, ki se lahko izboljša z udeležbo na različnih delavnicah.

V več muzejih v Londonu, so raziskovali kako se izboljšuje psihološka blaginja starejših, ki so se v

obdobju desetih tednov redno udeleževali različnih programov, ki so jih organizirali muzeji, za

omenjeno ciljno skupino. Osredotočili so se na različna čustva oziroma občutke, kot so dojemanje

podane vsebine, same aktivnosti posameznika, veselje, spodbuditev, razsvetljenje in navdihnjenost.

Občutke udeležencev so preverjali pred, med in po končanih delavnicah. Ugotovili so, da so

udeleženci študije, po končanih programih, imeli občutek privilegija, da so lahko sodelovali v

programih, da so še posebej cenili priložnost, da so se lahko povezali s kustosom, da so lahko na

primer obiskali dele muzeja, ki so drugače zaprti za javnost ter da so lahko prišli v stik s predmeti, ki

so navadno razstavljeni v steklenih vitrinah. Izpostavljen je tudi rezultat, da so se počutili slišane ter

kako dobro so se počutili ob tem, da so bili tudi intelektualno izzvani. Prav tako so rezultati študije

pokazali, da so udeleženci izjemno cenili priložnosti, ki jih ponujajo ustvarjalne in so-produktivne

dejavnosti, skozi katere so pridobili novo znanje in spretnosti ter da so z udeležbo spoznali nove ljudi

(Thomson, Lockyer, Camic in Chatterjee, 2018, str. 28).

Za redne in še posebej za zgolj občasne obiskovalce, je muzej lahko zastrašujoč prostor ali pa ga vidijo

kot prostor, kamor zahajajo le visoko izobraženi ljudje. To ustvarja prepreko za vse, še posebej za

socialno izključene starejše ljudi. Z ustvarjanjem programov, še posebej tistih, ki se ponavljajo

75

večkrat, lahko starostnike pozitivno vključimo tudi v lokalni razvoj in pripomoremo k povezovanju in

vključevanju ljudi v lokalne aktivnosti (Todd et al., 2017, str. 52 – 53).

Ciljna skupina: imigranti

Thomas, Chiarelli-Helminiak, Ferraj in Barrette (2016, str. 79) po Nelson in Hiemstru pravijo, da za

otoplitev odnosov in boljšo integracijo imigrantov močno prispevajo faktorji kot so skupni javni

prostori, na primer knjižnice, različne delavnice in javni zavodi, ki pomagajo brisati hierarhično

socialno strukturo, saj v njih nastopajo tako imigranti kot lokalna družba popolnoma enakovredno.

Ameriška raziskava glede integracije priseljencev, je za primer vzela javno knjižnico, ki je služila kot

okolje dobrodošlice priseljencem iz več kot 12 različnih držav sveta. Projekt je potekal skozi več

stopenj, v obdobju treh mesecev. Kulturni navigatorji, kot so se poimenovali ljudje, ki so izvajali

program, so prihajali z najrazličnejših področij. Skozi intervjuje in skupinske pogovore so ugotovili, da

je samo okolje, torej knjižnica, pozitivno vplivala na pripravljenost sodelovanja in družabnost

sodelujočih. Izpostavili so, da so bile, na primer, razstavljene fotografije pomoč za teme pogovora, da

je sama dostopnost informacij, kot so knjige in računalniki primerna za spoznavanje novih informacij

o kulturi, kraju, kamor so se priselili. Prav tako, za navezovanje novih stikov z ostalimi imigranti in

domačini. Sodelujoči pa so po zaključku programa pozitivno vrednotili izkušnjo in bi jo priporočili tudi

drugim (Thomas et al., 2016).

Glede okolja, lahko vlečemo vzporednice primera iz raziskave – javne knjižnice in okolje muzeja, v

našem primeru. V obeh primerih gre za javen prostor, ki velja za varno okolje in predstavlja in nudi

veliko informacij o kraju samem ter o njegovi zgodovini. Slednje še posebej velja za primer muzeja. V

takšnih okoljih se lahko ljudje veliko naučijo o kraju in ga bolje spoznajo.

Ciljna skupina: družine z otroki

Otroški muzeji oziroma muzeji, ki imajo vsaj del vsebine prilagojene za ciljno skupino najmlajših,

predstavljajo unikaten prostor, ki poskrbi, da otroci, družine in celotna skupnost lahko preživi nekaj

kvalitetnega časa oziroma je prostor kvalitetne interakcije. Takšni muzeji spodbujajo otroke, da sami

razmišljajo in razširijo svojo zmožnost reševanja problemov (Silav, 2014, str. 357).

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, so na muzejskem področju prepoznali vse večje zanimanje

otrok oziroma mlajših za obisk muzejev. To je vodilo k ustvarjanju programov, ki so bili namenjeni

zgolj 3 – 6 let starim otrokom. Interpretacija umetnosti in muzejskih zbirk je bila prilagojena in

drugačna od tradicionalnih vodenj namenjenih odraslim. Pri otrocih je značilno, da so aktivni in

radovedni učenci, ki pridobivajo novo znanje skozi interakcijo z okoljem. Prav tako raziskujejo z vsemi

svojimi čutili, opažajo podobnosti in razlike okrog sebe ter svoje ideje izražajo skozi igro. Teorije

razvoja prilagajanja muzejske vsebine otrokom, temelji na razvijanju programov, ki so v prvi vrsti

prilagojeni razvojni stopnji najmlajših obiskovalcev ter vključevanja faktorjev, ki pripomorejo k

uspešnosti programov, vključujoč ustvarjanje emotivnega okolja. Shaffer (2011, str. 42) po Hein in

Alexandru navaja, da raziskave muzejskih programov, tudi za najmlajše, kažejo, da je ustvarjanje

občutka udobja ključno za učenje v muzejih (Shaffer, 2011, str. 42).

76

Vizualen svet je za otroke pogosto »prvi jezik«. Obisk galerije ali muzeja se ne le za otroka pač pa tudi

za odraslega začne z gledanjem, ogledovanjem razstavljenih stvari, kar daje okvir za odziv in

interpretacijo obiskovalca. Zlasti za otroke je značilno, da opazujejo precej bolj natančno kot odrasli

in pogostokrat opazijo detajle, ki jih odrasel človek spregleda (Shaffer, 2011, str. 43).

Prav tako imajo otroci izjemno domišljijo. Da se pretvarjajo, da so na primer umetniki, ki izdelujejo

kip ali balerine, je zanje nekaj povsem naravnega in igra pomembno vlogo v procesu učenja.

Domišljija lahko zavzame tudi del fizične aktivnosti oziroma pogovora. Otroci radi delijo svoja

opažanja, zato je za dojemanje razstave v muzeju ali galeriji bistvenega pomena, da otroke

sprašujemo v povezavi z videnim. Na primer »Kako bi se počutil, če bi bil ti kralj na tej sliki?« ali »

Predstavljaj si, da imaš na glavi to krono. Je težka? Kakšne dragulje ima krona?«. Tako je lahko obisk

razstave za otoka poučen in hkrati tudi zanimiv in zabaven, kar je za celotno njegovo izkušnjo

dojemanja muzeja in videnega tudi najpomembnejše (Shaffer, 2011, str. 43).

Uspešni muzejski programi za otoke so torej interaktivni in smiselno je, da program vsebuje tudi

elemente, ki jih otroci lahko primejo v roke, jih otipajo. Shaffer (2011, str. 45) podaja primer, da v

muzej prinesemo zavitke semen in zalivalko ter otrokom tako predstavimo sliko dekleta z zalivalko.

Otroci sprva pregledajo zavojčke s semeni, mogoče celo opazijo, da so rože za zavojih podobne tistim

na sliki. Zalivalka odpre diskusijo o skrbi za rože in dalje poskrbi za igranje vlog – otroci se pretvarjajo,

da zalivajo rože, za to igro vlog pa jih je navdahnila slika dekleta, ki zaliva rože, pred katero so se

ustavili v muzeju.

Silavova (2014, str. 358) po Mayfieldu navaja, da imajo otroški muzeji 8 ciljev:

1. Učenje novih stvari

2. Interaktivnost (učenje otrok o sebi, svetu okrog njih na interaktiven način)

3. Zabava

4. Igra (učenje skozi igro)

5. Kreativnost – domišljija (spodbujanje kreativnega vedenja)

6. Odkritja/ nova spoznanja

7. Družinska interakcija (druženje celotne družine in skupno učenje novih stvari)

8. Multikulturnost muzeja

Kot primer dobre prakse navajamo tudi muzeja »Free Kidzz Children Museum« in »Private Ankara

Children Museum« v Turčiji. Za oba muzeja, ki imata uspešne otroške muzejske vsebine, se je

izkazalo, da otroke obravnavajo kot posameznike, ki sodelujejo v aktivnostih in tudi pri izboljšanju

vsebine muzeja. Muzeja dajeta poudarek znanosti, umetnosti in tehnologiji. Pripravljenih pa imajo

več poučnih programov, ki so naravnani tako, da spodbujajo učenje in ustvarjajo zanimanje za

določeno področje (Silavova, 2014, str. 358).

77

Kdo vse je pomemben del vključujočega programa Posavskega muzeja Brežice?

Oktobra 2010 je bil sprejet Zakon o enakih možnostih na področju kulture v RS, ki galerije in muzeje

obvezuje k povečanju vseh vrst dostopnosti za ranljive skupine. Med slednje bi lahko našteli otroke,

starejše in osebe s posebnimi potrebami, vse bolj pomembni pa so tudi imigranti. Občina Brežice, kjer

se nahaja Posavski muzej Brežice, ima po podatkih iz leta 2017 24.143 prebivalcev, od tega je delež

tujih državljanov med prebivalci enak 4,8 % (1165 oseb) (Osnovne skupine prebivalstva ..., 2018). Po

podatkih o priseljenih v Slovenijo po državi prvega prebivališča iz Popisa 2002 je bilo v Občini Brežice

313 prebivalcev iz Bosne in Hercegovine, 1469 s Hrvaške, 46 iz Makedonije, 212 iz Jugoslavije, 240 iz

držav EU in 40 iz drugih držav (SURS, 2017).

Zaradi pomanjkanja informacij o tem, kaj Posavski muzej Brežice že počne na področju vključevanja

migrantov iz bivše Jugoslavije in Albanije, smo o tem skozi polstrukturiran intervju govorili z vršilko

dolžnosti direktorice Alenko Černelič Krošelj.

Ugotovili smo, da v PMB beležijo podatke o tem, od kod prihajajo obiskovalci. To zapišejo v statistiko

obiskovalcev, kamor med drugim označijo tudi državo, iz katere je obiskovalec, za ta podatek pa

prosijo ob nakupu karte. O številu poročajo v letnem poročilu, ki ga objavijo februarja vsako leto za

preteklo leto.

Ocenjujejo, da je bilo v lanskem letu (2017) približno 70 % slovenskih obiskovalcev, 30 % pa tujih.

Izmed 70 % slovenskih je približno petina domačih obiskovalec, t. j. obiskovalcev iz Občine Brežice in

njene okolice. To je približno 10-15 % vseh obiskovalcev. V PMB sicer ne beležijo podatkov o številu

domačih obiskovalcev, ki niso slovensko-govoreči, vendar ocenjujejo, da je teh manj kot 1 % in

dodajajo, da jih k obisku ustanove spodbudi šolska dejavnost, novoletni sejem ali kaj podobnega.

V PMB se trudijo, da bi pripravili raznovrstne programe, ki bi bili primerni za oz. bi vključevali tudi

migrante. Programov, ki bi bili namenjeni zgolj migrantom, zaenkrat še niso izvajali. Vsi programi, ki

jih pripravljajo, so namenjenih vsem obiskovalcem, ne glede na njihovo rasno, spolno, starostno,

versko, nacionalno idr. pripadnost. Ob migrantski krizi so organizirali dva dogodka, ki sta bila

namenjena ozaveščanju in razumevanju dogajanja. Ob tem so pripravili tudi primerjavo med

migrantsko krizo ob vojni na Balkanu in leta 2015.

Predvidevajo, da bi obiskovalcem iz bivše Jugoslavije in Albanije zagotovo bili zanimivi pogovorni

večeri s tematikami s skupno preteklostjo (prebivalci bivše Jugoslavije), predstavitve manjšine in

njihovega vidika ob prihodu v Slovenijo ter morebitnih težav, ki so jih doživeli v prvih obdobjih po

preselitvi na območje Slovenije (prebivalci iz Albanije). V naslednjih letih bodo pripravili tudi manjšo

razstavo – kot rezultat raziskovanja življenja mesta in njegovih prebivalcev po drugi svetovni vojni.

Prav tako bodo v razstavo Štirje elementi: 3_ZEMLJA uvrstili tudi t. i. migrantske zgodbe oziroma

zgodbe o prišlekih. Ključni so predmeti, ki so jih prinesli s sabo in odražajo kulturno dediščino države

oziroma pokrajine ali kraja, od koder so se preselili, ter predstavljanje različnih istovetnosti.

Omenjene vsebine bi po njihovem mnenju lahko podali preko tematskega pogovornega večera ali

razstave v sodelovanju z njimi in jim na tak način omogočili prikaz njihove kulture kot tudi prikaz

78

njihove kulture lokalnim posavskim in drugim obiskovalcem. Poudarjajo, da je je ključno, da dogodek

soustvarijo skupaj.

Predlogi za aktivnosti vključujočega muzeja v Posavskem muzeju Brežice

Razvijanje programa muzeja po principih vključujočega muzeja vidimo skozi oblikovanje različnih

(ustvarjalnih in drugih) delavnic. Zamislili smo si program, ki bi bil enkrat tedensko namenjen

določeni ciljni skupini – tako bi obiskovalci iz ciljnih skupin (imigranti, starostniki, otroci/družine z

otroki) enkrat mesečno ali večkrat, obiskali muzej in sodelovali pri določeni delavnici. Te bi sicer

trajale po uro in pol do dve uri, glede na dosedanjo prakso muzeja pa predvidevamo, da bi se trajanje

dalo tudi prilagoditi glede na temo in zanimanje obiskovalcev. Spodnji predlogi delavnic se nanašajo

predvsem na baročno podobo našega mesta, zdi pa se nam, da je oblika delavnic zastavljena tako, da

se jo da prilagoditi tudi drugim vsebinam, zato so priložene ideje lahko osnova za celoletni program

vključujočega muzeja v Posavskem muzeju Brežice.

1. Delavnica risanja/slikanja

Primarna ciljna skupina te delavnice so otroci. Zajemala bi risanje grških bogov po ogledu Viteške

dvorane in pripovedi zgodb v povezavi z videno mitologijo. Otroci bi tako pridobili znanje novih

likovnih tehnik, razvijali svojo kreativnost, domišljijo in motorične spretnosti, hkrati pa bi na sproščen

način pridobili informacije o Viteški dvorani in osnovah njenih mitoloških vsebin.

2. Delavnica izdelovanja baročnega nakita

Namenjena bi bila predvsem otrokom. Pri tej delavnici bi se osredotočili na izdelovanje baročnega

nakita iz različnih biserov. Vsebinsko bi skozi izdelovanje nakita uporabnikom predstavili pomen

nakita v baroku v povezavi z nagnjenostjo do razkošnega življenja, blišča.

3. Plesna delavnica / učenje osnov baročnih plesov

Ta delavnica bi bila namenjena otrokom / družinam z otroki in imigrantom. Na zabaven način bi

spoznali vlogo plesa v obdobju baroka, se hkrati razgibali in povezali z drugimi sodelujočimi.

4. Delavnica šivanja baročnih oblek

Delavnica namenjena vsem ciljnim skupinam, prilagodila bi se le težavnost šivanja za otroke oziroma

odrasle. Povabili bi jih k izdelovanju lažjih elementov baročnih oblek, tudi lasulj oz. znamenitih frizur,

ki so bile značilne za tisto obdobje.

5. Delavnica poslušanja baročne glasbe in risarske upodobitve slišanega

To aktivnost bi predlagali za ciljno skupino otrok / družin z otroki in imigrantov. Povabili bi jih k

poslušanju različnih skladb baročnega obdobja, svoje predstave o slišanem pa bi morali upodobiti na

risarskih listih. S tem bi jih spodbudili k aktivnem poslušanju glasbe, povezovanju glasbe z likovno

umetnostjo in razmišljanju o glavnih skladateljih, pomenu glasbe v baroku, najbolj prepoznavnih

značilnostih takratnega glasbenega izražanja.

6. Delavnica izdelovanja baročnih razglednic

Delavnico bi primarno namenili imigrantskim družinam z otroki. Skozi izdelovanje razglednic z

baročno tematiko (ali kakšno drugo vsebino) bi spodbujali krepitev vezi med starši in otroci, končni

izdelek pa bi lahko poslali svojim bližnjim v matično državo. Tako bi jih spodbudili, da trenutni kraj

bivanja povežejo s prejšnjim.

79

7. Vodeni uvodni ogled muzejskih prostorov in baročna čajanka

Ta dogodek bi namenili predvsem ciljni skupini imigrantov. Izhajamo iz predvidevanja, da je za

začetek vključevanja novih uporabnikov muzeja potrebno najprej predstaviti, kaj jim ta ustanova

sploh lahko nudi – s krajšim vodenim uvodnim ogledom bi se spoznali z okvirno programsko vsebino

muzeja, nato pa bi sledila čajanka. Pri slednji podarjamo predvsem socializacijsko funkcijo.

Obiskovalci bi se na njej povezali z drugimi migranti in hkrati tudi z domačini (predvidevamo tudi, da

bi se na tovrstni dogodek odzvali tudi oni).

8. Brskanje po knjižničnem gradivu in pogovor o izbranih delih

Knjižnični oddelek Posavskega muzeja Brežice nudi bogato zbirko različnih del. Uporabnike muzeja, ki

spadajo v ciljno skupino starostnikov, bi povabili k brskanju po teh delih – prosili bi jih, da si vsak

zbere dva ali tri dela, o katerih bo kasneje lahko govoril z nekom v paru ali skupini. S tem bi jih želeli

usmeriti v delitev vsebin iz svoje preteklosti in pogovarjanju o življenju nekoč in danes.

9. Jugoslovanski / albanski / ... večer

Dogodek bi bil namenjen ciljni skupini migrantov. Predlagamo, da ga izpeljejo v obliki krajše

predstavitve nekega vidika določene kulture / več kultur, nato pa obiskovalce pogostijo s

kulinaričnimi dobrotami, ki so značilne za to isto kulturo/e. Predvidevamo, da bi se s takšnim

dogodkom med seboj povezali 1) člani ciljne skupine (torej migranti iz določenih držav) in 2) domačini

ter člani ciljne skupine.

Zaključek

Vključujoči muzej je intelektualno dostopen, kar pomeni, da za razliko od fizične in komunikacijske

dostopnosti, upošteva »različne učne sloge, različna predznanja, besednjak, sposobnosti branja in

številne druge stvari za zagotavljanje dobrega počutja v muzejskem okolju« (Lipec Stopar, Bračun

Sova in Vodeb, 2009, str. 20).

V Posavskem muzeju Brežice v sklopu oddelka za komuniciranje in izobraževanje izvajajo pedagoške

programe, vodene oglede, delavnice in druge dejavnosti za različne skupine – vodene in tematske

oglede lahko prilagodijo predšolskim, osnovnošolskim in srednješolskim otrokom ter drugim

starostim. Do sedaj niso specifično izvajali programov, ki bi v muzejsko dogajanje primarno vključevali

migrante, čeprav je ves program muzeja namenjen vsem obiskovalcem.

Razvoj vključujočih programov v PMB vidimo predvsem skozi različne delavnice in dogodke. Zamislili

smo si devet predlogov, ki se sicer vsebinsko prvotno bolj nanašajo na baročni festival, vendar so

dovolj prilagodljivi, da se jih da povezati tudi z drugimi temami in jih tako izvajati skozi celo leto. V

mislih smo imeli: 1) delavnico risanja/slikanja, 2) delavnico izdelovanja baročnega nakita, 3) plesno

delavnico / učenje osnov baročnih plesov, 4) delavnico šivanja baročnih oblek, 5) delavnico

poslušanja baročne glasbe in upodobitve slišanega, 6) delavnica izdelovanja baročnih razglednic, 7)

vodeni uvodni ogled muzejskih prostorov in baročno čajanko, 8) brskanje po knjižničnem gradivu in

pogovor o izbranih delih, 9) jugoslovanski / albanski / ... večer.

80

Viri

Delgado, M. (2016). Celebrating Urban Community Life: Fairs, Festivals, Parades, and Community

Practice. University of Toronto Press.

Kaitavuori, K. (2010). Open to the public–the use and accessibility of the object for the benefit of the

public. Encouraging Collections Mobility–A Way Forward for Museums in Europe, Helsinki:

Finnish National Gallery, Erfgoed Nederland & Institut für Museumsforschung, Staatliche

Museen zu Berlin–Preussischer Kulturbesitz, 251-271.

Lipec Stopar, M., Bračun Sova, R., & Vodeb, V. (2009). Dostopen muzej: smernice za dobro prakso.

Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.

Munro, E. (2013). “People just need to feel important, like someone is listening”: Recognising

museums’ community engagement programmes as spaces of care. Geoforum, 48, 54-62.

Palaić, Tina (2015). Družbeno angažirani muzej. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 25=76, številka

1.

Pawlikowska-Piechotka, A., Łukasik, N., Ostrowska–Tryzno, A., & Sawicka, K. (2015). The Rural Open

Air Museums: Visitors, Community and Place. European Countryside, 7(4), 195-214.

Posavski muzej Brežice, 2018. Dostopno na: https://www.pmb.si/ [7. marec 2018].

Rovšnik, B. (2011). Kako dostopni in vključljivi so muzei in galerije mesta Ljubljana za osebe s

posebnimi potrebami?. Neobjavljeno gradivo.

Shaffer, S. (2011). Opening the doors: Engaging young children in the art museum. Art

Education, 64(6), 40-46.

Silav, M. (2014). Museums For Children. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 122, 357-361.

Smiraglia, C. (2015). Qualities of the participant experience in an object-based museum outreach

program to retirement communities. Educational Gerontology, 41(3), 238-248.

Statistični urad RS, 2017. Dostopno na: http://www.stat.si [9. januar 2018]

Ter Keurs, P. (2002). Eakalea: A Ritual Feast On Enggano Island, Viewed From A Regional Perspective.

Indonesia and the Malay World, 30(88), 238-252.

Thomas, R. L., Chiarelli-Helminiak, C. M., Ferraj, B., & Barrette, K. (2016). Building relationships and

facilitating immigrant community integration: An evaluation of a Cultural Navigator

Program. Evaluation and program planning, 55, 77-84.

Thomson, L. J., Lockyer, B., Camic, P. M., & Chatterjee, H. J. (2018). Effects of a museum-based social

prescription intervention on quantitative measures of psychological wellbeing in older adults.

Perspectives in public health, 1757913917737563.

Todd, C., Camic, P. M., Lockyer, B., Thomson, L. J., & Chatterjee, H. J. (2017). Museum-based

programs for socially isolated older adults: Understanding what works. Health & place, 48, 47-

55.

Tsiropoulou, E. E., Thanou, A., Paruchuri, S. T., & Papavassiliou, S. (2017, July). Self-organizing

museum visitor communities: A participatory action research based approach. In Semantic and

81

Social Media Adaptation and Personalization (SMAP), 2017 12th International Workshop on

(pp. 101-105). IEEE.

82

Čajni komplet: Rembova skodelica – Predstavitev koncepta

ČAJNI KOMPLET – REMBOVA SKODELICA

PREDSTAVITEV KONCEPTA

Avtor: Nik Bračič

Datum: 21. 3. 2018

IZHODIŠČE

Razvoj koncepta Rembove skodelice izhaja iz želje po tematskem izdelku, ki bi ga v spomin

slovenskemu slikarju, Karlu Frančišku Rembu posvetili ob prvem baročnem festivalu, ki bo

organiziran v Brežicah. Ker je Remb poznan predvsem po slikarskih umetninah, med katerimi

še posebej izstopa poslikava viteške dvorane na Brežiškem gradu, se je tekom razvoja tega

koncepta strmelo k nedvoumni povezavi med pripravljenimi izdelki ter Rembovim delom.

Tekom raziskave baročne keramike, se je poiskalo možnosti združitve slikarskih del z oblikami

izdelkov, ki bi že ob pogledu spominjali na barok. Ker gre za obdobje, ki ponuja precejšnjo

oblikovno raznolikost je kljub ustrezni navezavi, bila potrebna tudi ohranitev funkcionalnosti

ter smiselnosti v današnjem času. Pri iskanju optimalne kombinacije se je kot osrednja nota

pri pripravi idejne zasnove, uporabil koncept znamenite italijanske baročne keramike Castelli.

Gre za vrsto keramike, ki je na tem področju Italije prevladovala med 16. in 18. stoletjem,

prepoznavna pa je zlasti po izjemni umetniški poslikavi, ki temelji na mitoloških, biblijskih ali

človeških motivih. Na sliki 1 je predstavljena vaza Carla Antonia Gruea. Gre za mojstra iz

družine Grue za katere velja, da so bili najboljši ter najbolj značilni predstavniki te vrste

keramičnih izdelkov.

Slika 1: italijanska keramika Castelli, Carlo Antonio Grue (vaza).

Predstavljen oblikovalski slog omogoča ter upravičuje povezavo baročnih oblik s slikarskimi

deli, kar daje nadaljnjemu razvoju smiselnost ter časovno ustreznost.

NAMEN

Koncept izdelkov je namenjen kot promocijska dopolnitev baročnega festivala v Brežicah, ki

bo letos posvečen slikarju Karlu Frančišku Rembu. Idejna zasnova posledično združuje tako

elemente baročne keramike kot tudi slikarjeva dela, kar ponuja obiskovalcem festivala izdelek,

ki jih bo spominjal na obisk dogodka. Poleg spominske note izdelki izpolnjujejo tudi vse

zahtevane funkcionalnosti zaradi česar se jih lahko vsakodnevno uporablja. Zaradi tega izdelek

ne bo zanimiv samo zgodovinskim navdušencem ampak tudi ostalim obiskovalcem.

OBLIKA

Pri definiranju oblike je poleg baročne tematike potrebno upoštevati, da bodo izdelki uporabni

ter všečni tudi v današnjem času. Primer, ki je prikazan na sliki 1 je zaradi izpostavljenih

trebušastih oblik, v primeru oblikovanja čajne skodelice nepraktičen. Zaradi tega so se

pripravile variacije možnih oblik, ki bi hkrati spominjale na barok ter omogočale praktično

uporabo. Ideje so nastale na podlagi pregleda različnih slogov oblikovanja keramike v

tematskem obdobju, prikazane pa so na slikah 2 in 3.

Glede na okoliščine ter na dejstvo, da so izdelki namenjeni tudi za vsakdanjo uporabo v

današnjem času, se je nadaljnji koncept razvijal iz oblike, ki je označena z zvezdico na sliki 3.

Slika 2: Idejna zasnova možnih oblik 1.

Slika 3: Idejna zasnova možnih oblik 2.

PREDSTAVITEV KONCEPTA

Na tej osnovi se je v nadaljevanju razvila ideja o čajnem setu, ki vsebuje čajno skodelico ter k

temu prirejen krožnik, ki obenem deluje tudi kot podstavek. Slika 4 predstavlja razvoj izbrane

oblike, prikazan iz različnih pogledov za celovito predstavo o končni obliki izdelka. Prav tako

so na tej točki že definirana približna razmerja med skodelico in krožnikom, njun medsebojni

odnos ter linije za poudarek telesnih oblik.

Slika 4: Razvoj koncepta. Zametki oblik in razmerij na izdelkih.

Pri končni definiciji oblike je bilo določeno, da je razmerje med premerom najširšega dela

skodelice ter med premerom krožnika enako 1.618, kar pomeni, da sta v medsebojnem zlatem

razmerju. Krožnik je dobil globino za lažje prenašanje, ročaj pa ima na stičnih delih s površino

skodelice krožne zavihke. Set je izdelan iz bele keramike ter glaziran s svetlečo glazuro, ki daje

izdelkom občutek prefinjenosti. Slika 5 predstavlja podrobno skico izdelane koncepta, brez

poslikave. Poleg tega se na tej točki že definira prva uporaba barve, kjer črni robovi

predstavljajo zlato poslikavo na končnem izdelku.

Slika 5: Podrobna skica končnega izdelka brez poslikave.

Koncept poslikave izhaja iz italijanske keramike Castelli, ki je predstavljena v uvodu tega dela.

Ker so motivi slikarskih del Karla Frančiška Remba zelo podobni tistim, je tudi v tem primeru

osnovna ideja poslikave pripravljenega koncepta podobna italijanski keramiki. Zaradi tega je

krožnik v pogledu z vrha poslikan v celoti od središča proti robu. Poslikava mora predstavljati

določeno dela Remba, sama izbira le-tega pa je lahko poljubna oz. prirejena dogodku. V

primeru baročnega festivala v Brežicah je posledično najbolj smiselna poslikava z motivi fresk

viteške dvorane. Barvni koncept čajnega seta je v tlorisu predstavljen na sliki 6.

Slika 6: Barvni koncept s pogledom z vrha.

V primerjavi s skicami, je poleg zlatih obrob na končnem izdelku, zlat tudi ročaj. Na ta način se

je uravnovesila kombinacija med belo ne poslikano barvo keramike ter zlatimi obrobami.

Čeprav so v primeru italijanske keramike iz katere izhaja tudi predstavljen koncept, izdelki

povsem poslikani, ima v pogledu s strani skodelica vseeno nekaj praznega prostora. Tudi tu

gre za posledico uravnavanja vizualnih elementov pri končni podobi, saj je višina bele

»praznine« na skodelici enaka višini krožnika. Poleg tega bi bila poslikava na tem mestu

skodelice precej popačena saj so razlike v premeru med najožjim in najširšim delom skodelice

precejšnje. Popačeno poslikavo gledalec težko razbere hkrati pa kvari celotno podobo čajnega

seta. Barvni koncept s pogledom s strani je prikazan na sliki 7.

Slika 7: Barvni koncept s pogledom s strani.

Poslikava skodelice s strani je kontinuirna kar pomeni, da gledalec ob pogledu na izdelek z

različnih kotov, doživi različne motive.